PoStmna v omnnM ^ tam mn tanshln Staj. 75 V £Uiblinni, 1. mulia 1936 ftto 1. Pomen poUUtne in nejmke pogodbe mul Soul. Rusijo m Zim. McnpUjc Moskva na pohodu v Azijo Stalin Moskva, 1. aprila, o. Pogodba, ki so fo sklenili Sovjeti t. Zunanjo Mongolijo in ki je bila podpisana v Ulan Batorju, se nanaša na medsebojno pomoč obeh držav v primeru napada s tretje •trani. Ta pogodba bo nedvomno močno vplivala •a razvoj dogodkov na daljnem vzhodu. Je pa docela taka, kakršno zahteva razvoj vse sovjetske svetovne politike. Ost te pogodbe je naperjena predvsem proti Japonski in Mandžuriji in sc je Sovjetska Rusija zavezala, da bo v primeru japonskega a'.i mandžur-skega napada z vsemi svojimi tehničnimi in človeškimi silami pomagala varovati nedotaknjenost mongolskega ozemlja. Od te pogodbe bo imela korist prav za prav edino le Sovjetska Rusija, ker bodo Mongoli s svojimi četami razbremenili sovjetsko mejno službo. S tem bo Sovjetska Rusija v Aziji zavarovana vsaj na tistem delu meje, ki jo veže z Zunanjo Mongolijo. Sovjetski gospodarski vpliv v Zunanji Mongoliji popolnoma prevladuje in obvladajo Sovjeti s svojim kapitalom vsa področja mongolskega gospodarskega življenja. Kar sc tiče političnega vpliva, bodo imeli Sovjeti vso oblast, saj je Rusija edina država, ki je priznala i Zunanjo Mongolijo kot samostojno državo, j Nova pogodba pomeni v političnem pogledu pravi protektorat Sovjetov nad Mongolijo. Dalje j pa je važna tudi zaradi tega, ker se je s tem pri-: znanjem Zunanja Mongolija končno veljavno od-| trgala od kitajske države, katere sestavni del je I bila. S tem so Sovjeti uresničili del svojih načr-i tov, s katerimi hočejo prehiteti Japonce v Aziji. Čeprav pomeni priznanje Zunanje Mongolije po Sovjetih napad na celoto kitajske države, vendar ne namerava nankinška kitajska vlada protestirati proti temu. Če te vesti odgovarjajo resnici, potem se bodo vsa vprašanja med Moskvo in Nankingom uredila na čisto svojski način. To dejstvo je treba pripisovati nasprotju Kitajcev do japonske politike, v čemer so si edini s Sovjeti. V Moskvi izjavljajo, da prav ta pogodba dokazuje, da se čutijo Sovjeti dovolj močne proti navalu nemškega imperijalizma, ki grozi državam, zvezanim s Sovjetsko Rusijo. Litvinov JtoUioni napadale na alt Assab-Ausa - Stcoškl imfne J m!Ufaid Tretja fronta o Abcslniii Asmara, 31. marca. Po na,(novejših vesteh so Italijani začeli napadati s povsem novo strani. Abesinci s te strani niso pričakovali napada, pa so zato italijanske čete na tem sektorju napredovale in prodirale brez večjih težav. Italijani so udarili iz Asaba oh Rdečem morju skozi puščavo. Te čete so prispele prav do Ause, katere sultan i'e že pred časom izjavil, da se bo prostovoljno po-;oril Italijanom. Italijanske čete so napravile izredno dolgo pot preko 350 kilometrov skozi najstrašnejšo pustinjo, ki je brez vsakih poti in povzroča največjo težave pri preskrbovanju čet z živili in vodo. S temi četami vred je prodirala tudi večja eskadra zrakoplovov, ki je četam dovažala hrano. Italijanske čete so prispele do glavnega mesta te province, kjer jih jo prebivalstvo zelo prisrčno sprejelo. Šc bolj važno je pri tem dejstvo, da so s tem italijanske čete prispele do reke Auaš ter tako tudi z druge strani prišli v skoro neposredno bližino železniške proge, ki veže Addis Abebo in Džibutti. Italijani so prišli tako v posest izredno rodovitne pokrajine in novih strateško važnih položajev, kjer so si (udi zgradili takoj novo letališče, odkoder bodo vodili napade z zrakoplovi. linllitinl zasedli Ausc Pariz, 31. marca. Najnovejša poročila potrjujejo vesti, da so Italijani pričeli nenadno in naglo napredovati tudi še s tretje strani in sicer it Asaba proti osrčju province Ause. Italijani so že zasedli glavno mesto te province Sargo, pri čemer so jim v nemajhni meri pomagali domačini sami s svojim sultanom, ki se je takoj prostovoljno podal pod italijansko oblast. Tako že od nedelje visi »a, sultanovi palači italijanska zastava. Italijanske čete so morale napraviti pot preko strahovitih vulkanskih tal, kjer jih je mučilo poleg neznosne vročine še strašno pomanjkanje vode. Zato jih jo spremljalo 25 zrakoplovov, ki so te žete sproti preskrbovali s hrano in vodo ter mn-nicijo. Gorahaj, 1. aprila. AA. (Stefani) Italijanska letala, 33 po številu, ki so obstreljevala Hararsko pokrajino, kjer je Vehib-paša ustvaril strateško središče prvega reda in kjer sc nahajajo skladišča njegove vojske — so izvršila polet okoli 1000 km. V teh predelih so med drugim organizirane pomembne obrambne čete. Zgradili so zavetišča za zaščito manjših topov in težkih strojnic. Skupno so letala vrgla 15 ton razstreliva. Toda vpoštevala so civilno prebivalstvo. Letalci so bili v ta namen opremljeni s fotografskimi skicami iz vse pokrajine. Letalsko obstreljevanje jc bilo dobro proučeno in ga je poveljnik letalstva podrobno pripravil na podlagi fotografij in podatkov, ki so jih zbrala letala na izvidnih poletih. Pri vsem tem, je bil pa Harar med obstreljevanjem popolnoma prazen ,ker so italijanska letala poprej metala letake in napovedovala akcijo s pozivom na prebivalstvo, da zapusti mesto. DoscduiH steo&ki Rim, 1. apr. AA. (Havas) Za voino v Vzhodni Afriki so znašali dosedanji izdatki od 21. junija lanskega leta dalje 7 milijard in 120 milijonov. Ta znesek obsega tele postavke, vojska 3 milijarde in 280 milijonov, mornarica /25 milijonov, letalstvo 840 milijonov, kolonijalno ministrstvo je izdalo 2 milijardi in 100 milijonov, notranje ministrstvo 164 milj. zunanje ministrstvo pa 350.000 lir. Efektivi v Vzhodni Afriki stalno naraščajo. Na abesinskih bojiščih se zdaj nahaja nad 450.000 mož iz Italije.semkaj spadajo tudi delavci. Vojaštva je 360.000 mož brez domačinskih čet. To stanje velja za 1. februarja t. 1. Od tega dne dalje, so italijanske čete dobile nove okrepitve. V Vzhodni Afriki je samo 14 divizij, vendar so njihovi efektivi zelo veliki zaradi težke službe in zaradi metodičnega prodiranja, v deželi brez cest in brez vsakršnih prometnih sredstev. London, 1. aprila. A A. Reuter poroča: Ita-lijani so zasedli sedaj ves sultanat Ausa. Sul-I lanat je zelo ploden in bogat in Italijani so namestili v vseh glavnih naselbinah svoje posadke. Na scverozapadu nadaljujejo Italijani s ! svojim napredovanjem v smeri jezera Tsana. Po vesteh iz eritrejskega vira se motorizirana italijanska kolona približuje (Jondarju iu sc z njegovim padcem v italijanske roke računa vsak čas. Prvi italijanski oddelki so samo še | 50 km od Gondarja. 1 I/, Addis Abebo zanikajo, da bi bila itali- janska letala preletela Diredauo, ki je na železniški progi Djibuti—Addis Abcba. lete vesti pravijo, da je akcija lorda Ceeila, ki je v lord-ai zPornici nastopil proti uporabi plinov proti l Abesincem, izzvula v abesinskih vladnih krogih odličen vtis. Vesti, ki prihajajo z bojišč v prestolnico, pripovedujejo o silnem trpljenju ljudi, ki so zastrupljeni od plinov. Danes so poslali na fronto prvo pošiljate.v mask proti plinom. Reuterjev dopisnik, ki je pri italijanskih četah na severni fronti, poroča brzojavno podrobnosti o napredovanju Italijanov v Aussi. Italijanske čete so pred več tedni krenile iz Asaba iti Bcjrula in prekoračile danakilsko pustinjo, ki je polna votlin in vulkanskih žrel, medtem pa je vročina znašala 74 stop. C lia soncu. Abesinski oddelki so poskušali z nočnimi napadi motiti italijansko napredovanje. Italijanske kolone so napredovale tako, da so bile zmeraj z zvezi druga z drugo in živež ter mu-nicijo so jim vozili z letali. Italijanska letala, ki so opravljala to službo, so bila posebne vrste in v njih je bilo posadke 23 mož. Pristajala so srečno, dasi je bilo to zelo težko. Nobeno letalo se ni razbilo. Letala pa so tudi gonila abesinske oddelke, posebno abesinsko konjnico. — Ozemlje skozi katero so morale napredovati italijanske čete, je popolnoma brez vode, okoli njih pa so živela snmo nomadska plemena, ki nimajo zalog živeža. Pri tem so Italijani zavzeli Sardo, ki jc važna strateška točka, ki dominira nad karavanskimiJpoti v vsej tej pokrajini. Tam je tudi voda. Adis Abeba, 1. aprila. AA. Havasov posebni poročevalec javlja, da je italijanski državljan iz Tirolov, ki jc v začetku abesinske vojne desertiral skušal v nedeljo pobegniti. Ujetnika so prijeli v Adami ravno v trenutku, ko je hotel stopiti v vlak. Odpeljali so ga v Adis Abebo in zaprli. Adis Abeba, 1. aprila. AA. Havasov posebni Poročevalec javlja, da so imeli abesinski muslimani zborovanje, da sestavijo protestno noto zoper bombardiranje džamije v liararu. Abesinski muslimani bodo izdali protest v vseh muslimanskih državah. ,,Bunxlcs|itll(tidleiist,< Austuinurajnoboemcvoin^to službo posebno lego Avstrijo, katera sili avstrijske |>oli-tike na (o, da morajo biti pripravljeni. Nadaljnji razlog za uvedbo te prikrito splošno, vojaške dolžnosti, pa je v vse bolj rastoči prevratni propagandi avstrijskih hitlerjevcev, ki je prav zadnje čase močno oživela. Tako je 6noči prišlo do močnih nacionalno-soc.ialističnih demonstracij v Gradcu, pn katerih 60 sodelovali colo uniformirani vojaki državne vojske. Policija jo odkrila organizacijo liitlorjanskih napadalnih oddelkov (SA) na Štajerskem. Zato si vlada prizadeva, da hi parlament sprejel^ ta zakonski predlog čim prej. Nova obvezna služba 1)0 zajela vse moške mlajše od 12 let. Dunaj, 1. aprila, o. Avstrijski državni zbor bo danes začel pretresati zakonski predlog, ki pooblašča vlado, da lahko v primeru potrebe pokliče določeno število državljanov za civilno ali vojaško službo. To zakonsko določilo bodo vključili v ustavo in ga bo državni zbor sprejel danes. No- vi zakon o uvedbi takozvane zvezne službene obveznosti (Bundesdienstpflicht), daje vladi prav za i prav neomejeno moč, da lahko pokliče v državno službo za vzdrževanje roda ali v kak drug namen »toliko državljanov, kolikor jih potrebuje. Uvedbo tega zakona upravičujejo avstrijski vladni krogi z zapletenim mednarodnim položajem in pa s Ribbentrop prirasel Hitlnjcv Ddpvct London, 1. aprila. Sinoči jc prispel iz Berlina v lx>ndon nemški posebni odposlanec von Ribbentrop. S' seboj nosi težjto pričakovani odgovor jjlcdc angleških predlogov za ureditev evropskih razmer. Ribbentropa je na postaji pričakoval londonski nemški poslanik. Ribbentrop ni hotel dati časnikarje mnobenih posebnih izjav, temveč je dejal le, da bo njegova vlada pri nadaljnjih razgovorih uporabljala običajno diplomatsko pot. Nemška delegacija, ki šteje 27 članov, jc prišla v London z aero-planom. Glede Hitlerjevega odgovora na angleške ponudbe zatrjujejo poučeni krogi, da vsebuje ta odgovor sprejemljive predloge in da pritrdilno odgovarja na angleške pogoje. Nemci se nameravajo z ozirom na zadnji govor francoskega zunanjega ministra Flandina, ki jih je 'razočaral, nasloniti pred vsem na angleško politiko. Nemški krogi so prepričani, da je zadnje ljudsko glasovanje v Nemčiji dalo Hitlerju vso oporo, da svojo zgodovinsko nalogo izvede do konca. London, 1. aprila. AA. Havas poroča: Še pozno zvečer so krožile zelo nasprotujoče si vesti o nemških predlogih. Nekatera obvestila vedo povedati, da je Hitler v svojih predlogih podčrtal, da ne mora storiti nobene simbolične geste, ki bi pomenila omejitev nemške suverenosti. Nekateri pa trde, da je Hitler pristal na to, da se uredi nevtralna cona 20 km, v kateri bi ostali samo trije bataljoni. Drugi krogi pa zopet pravijo, da bi to (chi pcotestienir puti nemškim volitvam Berlin, 1. aprila, o. Češkoslovaški poslanik in opolnomočcni minister v Berlinu Mastny je vložil pri nemškem zunanjem ministrstvu protest proti temu, da je nacionalno-socialistična stranka sprejela na svojo listo kot kandidate tudi 3 češke poslance nemške manjšine. To so |>oslanci Jung, Krebs in Schubert. Ti trije so pobegnili, ko so postale hitlerjanske afere na Češkem preveč očitne. Češkoslovaška in Nemčija pa imata med seboj dogovor, po knlerein ne more noben politični begunec dobili državljanstva V eni ali drugi državi. Nemčija je s tem, da je te tri poslance, ki so še zmeraj češki državljani, sprejela na državno listo, kršila ta dogovor. Zato ne more biti govora, da bi bila izvolitev teh treh v nemški državni zbor zakonita. Češkoslovaški poslanik je nemškemu podtajniku za zunanje zadeve von lKilowu pojasnil stališče svojo vlade in zahteval odgovora. Iz BOgrada Belgrad, 1. aprila, m. Komanda zrakoplovstv* se bo tekom tega meseca preselila v svojo novo palačo v Zemun. Belgrad, 1. aprila, m. Na sinočnji seji upravnega odbora Belgrajske nogometne podzveze sc jc razpravljalo o predstoječi proslavi 15 letnice obstoja te podzveze. Proslava bo 6. in 7. julija t. 1. Berlio, 1. aprila. Predsednik kanadskega olimpijskega odbora je obvestil mednarodni olimpijski odbor, da bo Kanada poslala na olimpijado posebno mladinsko delegacijo ter svoje delegate za mednarodni športni kongres. Belgrad, 1. aprila, m. Današnje Službene no-vine objavljajo državni proračun in finančni zakon za proračunsko leto 1936-37. S tem je proračun stopil v veljavo. Belgrad, 1. aprila, m. V smislu določil finančnega zakona preneha z današnjim dnem obveza izdajanja taksiranih računov pri neposredni prodaji blaga. Belgrad, 1. aprila, m. V kabinetu pravosodnega ministra se je vršila včeraj popoldne konferenca, kateri so prisostvovali zastopnik pravosodnega ministra Dragiša Cvetkovič, minister za kmetijstvo Stankovič, trgovinski minister dr. Vrbanič ter ministra brez listnice dr. Krek in ing. Djor-djevič. Pri tej priliki se je razpravljalo vprašanje ustavitve izvršljivih plačli, zapadlih na podlagi dolgov poljedelcev. Tozadevne razprave sc bodo šc nadaljevale. ** Nuš“ (JNS) mulec omiecl o JUS Belgrad, I. aprila. Včeraj so prvaki posameznih političnih skupin, ki tvorijo tako zvano združeno opozicijo končali svoje razgovore, ki so jih imeli zaradi stvoritve opozicijskega bloka. Po tem sestanku bodo udeleženci sedanje konference predstavnikov opozicijskih strank poročali voditeljem teh strank, nakar se bodo zopet vrnili v Belgrad ter bodo 4. t. m. nadaljevali konference. Po včerajšnji konferenci, ki se je vršila na stanovanju Mišo Trikunoviča, se jo delegat bivših samostojnih demokratov Venčeslav Vilder odpeljal v Zemun, kjer je bil na kosilu pri dr. Kostiču, pri katerem so bili že zbrani dr. Buda Hoško v ir, novosadski advokat Buljik in Daka Pavlovič. Pred svojim odhodom ob tri četrt na tri v Zagreb, je Vilder izjavil časnikarjem, da so pogajanja, ki so sc vodila v Bclgradu šole v zametku. V zvezi s proračunsko debato v narodni skupščini jc Vilder izjavil: Od JNS jo presmelo, da se znova pojavlja v političnem življenju. To je tako nerazumljivo, kakor jo nerazumljiva predrznost dr. Kojiča, kadar pričenja on govoriti o demokraciji. G. dr. Kosti«, ki jo prisostvoval tem razgovorom je nato Vilderju dodal: »Vidite, Baričevič se sedaj brica za higieno v glavnja-či, toda ko smo mi bili v glavnjači in ko smo bili preganjani in zaprti, on tepn niti ni opazil.« Nato so. je Vilder poslovil od navzočih časnikarjev in svojih političnih somišljenikov ter ob 3 odpotoval v Zagreb. Drobne Ljubljana, 1. aprila. Z današnjim jutranjim ekspresom se je vrnil iz Bclgrada ban dr. Natlačen v spremstvu svojega tajnika dr. Kovačiča. Ban dr. Natlačen se je mudil v Bclgradu v zvezi s potrditvijo proračuna dravske banovine. Kakor znano, je bil ta proračun potrjen v tistem obsegu, kakor ga je bil sprejel banski svet. Tokio, 1. aprila. AA. (DN5) Vsi lisli označujejo sklenitev vojaške zveze med Sovjetsko Rusijo in zunanjo Mongolijo kol dogodek velikega mednarodnega pomena, japonska se čuti posebno prizadela zaradi Mandžurije, ki ima kar najtesnejše zveze z zunanjo Mongolijo. Posebno pozornost posvečajo na japonskem stališču Nankinga, ki potsaja očitno nemočen proti čedalje hujšemu vplivu Sovjetske Rusije v zunanji Mongoliji. Rim, 1. aprila. Tajnik fašistovske stranke Achille Staracc, je izdal fašistovskim četam v Afriki povelje, v katerem pravi, da morajo bili črne srajce tiste, ki bodo ovsvojilc Gondar. Osvojiti ga morajo v najkrajšem času. Rim, 1. aprila, b. Vojno ministrstvo jc poklicalo pod orožje letnika 1911 in 1912, ter mehanike, ki so ^lužili pri avijatiki. pomenilo, da Hitler sam sebi oporeka in pritrjuje. Prav tako nemška spomenica odbija sleherni poskus, da bi Porenje zasedle nevtralne čete. Hitler izjavlja, da sedaj ne more biti govora o tem, da bi se gradile utrdbe na Renu, razen navadne poljske utrdbe. Dalje govori spomenica o bilateralnih pogodbah, ki jih jc Nemčija žc poprej priporočila. Hitler odbija tudi načelo kolektivne varnosti. IisODslnttila - Ahesinlla Belgrad, 1. aprila, m. Iz dobro informiranih krogov se potrjujejo vesti, da bo naša država v najkrajšem času pristopila k ureditvi odnošajev z abesinskim cesarstvom. Ureditev teh odnošajev ni nujna toliko s političnega vidika, kakor s trgovskega, zlasti kar se tiče izvoza naše živine, predvsem plemenskih bikov. Zelo verjetno je, da bo v najkrajšem času osnovano v Addis Abebi naše diplomatsko zastopstvo. V senatu je JNS že pri zadnjem zasedanju nameravala vložiti v tem pogledu nujno interpelacijo. Toda radi skopo odmerjenega časa interpelacija ni mogla priti na dnevni red. Imenujejo se že kandidati za vodstvo našega diplomatskega zastopstva v Abesiniji. Ker bo šlo predvsem za ureditev in poživitev trgovinskih stikov, se bo moralo diplomatsko zastopstvo sesto-jati predvsem iz trgovsko verziranih ljudi. Med imeni, ki prihajajo v poštev za šefa našega predstavništva v Abesiniji, se zelo omenjajo imena g. dr. Banjanina, dr. Grgc Angjelinoviča, v zadnjem času pa prihaja v poštev kot najresnejši kandidat senator g. Ivan Pucelj. V interesu našega gospodarstva, ki je toliko trpelo radi sankcij, je, da se to vprašanje čim prej realizira. To vprašanje še ni razčiščeno, verjetno pa je, da bi z odhodom gospoda Ivana Puclja v diplomatsko kariero nastala velika vrzel v vodstvu njegove politične skupine v Sloveniji, pri čemer bi prihajal v poštev edino-le še dr. Drago Marušič, ki pa ne uživa nedeljenih simpatij v progu ostalih predendantov. Česa nt mcrejc prevažati naše železnice Belgrad, 31. marca. AA. Izšel je seznam predmetov, katerih prevoz je v notranjem železniškem prometu v kraljevini Jugoslaviji prepovedan ali pa dovoljen le pod posebnimi pogoji. Po ten) seznamu je prepovedan prevoz vseh ptic pevk in ptic, ki so koristne za kmetijstvo in gozdarstvo. Živa in ubita divjačina se sprejme v prevoz samo 7. izkaziloin o poreklu, veljavnem osem dni. V času prepovedi lova na divjačino, se divjačina ne sme sprejemati v prevoz. Za sladkovodne rake je prevoz prepovedan od '15. oktobra do 15. junija vsakega lota, izvzemši posebna dovoljenja banske uprave. Posebne določbe zahteva prevoz sadik in njihovih delov ter vinske trte. Suhe slive in mezga se sineta prevažati, toda na tovornem listu mora komisija potrditi izvršeni pregled. Pošiljke konoplje se sprejme samo, 7. izkaziloin o kakovosti. To velja za predajo na železniških postajah v Nišu, Medjurovu, Belotincih, Doljevcu, Brestovcu, Leskovcu, Grde-liči, Predjami, Djepu, Vladičjnhaniu, Priboju, Vranji in Vranski Banji, Pavlovcu, Bujanovcih, Bu-karevcu in Presevu. Za prevoz drv in lesenih izdelkov je treba pokazati izkazilo gozdarskih oblasti o dovoljenju za izvoz. Umetno gnojilo mora biti zapaketirano v vreče, zaboje ali sode in plombirano ter opremljeno s posebnimi žigi proizvajalcev ali pa pristojne kmetijske ugledne in vzorne postaje. Prevoz orehovih debel je prepovedan v vseh banovinah razen v dunavski; tam se lahko prevažajo orehova debla, ki so po predpisih žigosana po sreskem kmetijskem ali gozdarskem referentu. Senzacijonalno kulturna najdba v Sloveniji Alova Prešernova pesem odkrita Nekemu staremu slavistu se je po dolgoletnem iskanju posrečilo najti nov, do sedaj še r.vobjav-ljen Prešernov rokopis. Nagci ga je na Ježici, kjer je župnikoval Prešernov stric Jožef in kjer se je Prešeren od leta 1826 do spomladi leta 1827 pripravljal za r ^oroze. Vendar pa vse kaže, da je pesem starejšega datuma. Morda ena izmed tistih, ki jih je pozneje Prešeren zažgal. Kako se je ohranila, ni mogoče natančneje razložiti. Vendar pa nam dejstvo, da sc jc našla v stričevem bre- virju, precej pove. Dve možnosti sta tukaj dani. Prvič, da jo je stric, ko ni bilo Prešerna doma, prebral in jo potem kratko malo konfisciral, to pa radi tega, ker bi ta pesem, če bi bila objavljena, prikazala njegovega nečaka kot pijanca, njega samega pa kot človeka, ki mu čistost stanovanja ni posebno na skrbi. (Primerjaj verz: »PrebivAViha moj‘ga shvšlzam, iitnim je Itenizam snano.) Drugič, da je bila pesem kljub vsemu, stricu všeč in da jo je le rad.i tega izmaknil svojemu nečaku. Dejstvo, da je ni raztrgal, nam to potrjuje. Vsebina te pesmi je anakreontska. Že prvi verz nas spomni znane Prešernove gazele: »Žalostna, komu neznsna je resnica, da jo ljubim.« Kako je to mogoče? Jasno je, da je Prešernu ta motiv ostal v glavi, kljub temu, da ni imel več rokopisa. Pozneje pa, ko se je zaljubil v Julijo, ko se je vsaka njegova misel le k njej obračala, jc uporabil ta motiv — nekoliko spremenjen —, da je v njem 'Mrazil svojo ljubezen do deklice. V podrobno analizo tc pesmi se ne bomo spuščali. To naj store slavisti. -v f ' \ c ywaa. , Jc Ji. >n LsA, 0^ h f L rrte Ato yne’/e^*- J«° -Ovn« o/e jAe/c*t , JoL'*1 v -me^tu* m' nov^tL, e/e J^e/^n.. fi>L ^>et_ '{Cs>oW /ojUL-n '/»o"Si/ <* **t j n clsti a, /°r^ f* s/it' 'Ut n ix w> ^ oa '“f* ”»oroMla. — 13 Napoved fa»a, objava sporeda, obvestila — 13.15 Druga /.a druB« »c ploSču vrsti kar lirnr'mlinorov in l>r(W besedi. — 14 Vreninnsko porodilo, b»“„rS i! - 1« Mlndin-to »ra: X. I^valna dela (ut. Zdravko Omer/.a). II. MetuMtti - «P«voi«Ta (iz-vaja osnovna Sola v MofttalO* , , Spiritizem ({▼. prof. .1'obLp Šimenc). — 19 Napoved časa.,vremenska napoved, porodila, objava Kporeda, obveatiia. -- 10.30 Mac. ura: MeseC-ni potitiftnl nropled (j® BelRrada). — 3fl Velik poster vfter (prenos i® prenovljene koli7.ejwke dvorrnie). Sodelujejo: »l.nžnjlva deteljica«, 7.nn.ni mi-morist v vseli narečjih g. M. Raikufia, raum kvarteti in kvinteti, vsakovrstni prominenti kot (foetje, rejiortnžnl avto, reporterji vseli branž, pomnoženi in oliiMJtii rnd1.1*M odnteater. Monny jasa in drncih vee. — 32 Napoved časa. vremenska napoved, poroftlla, OU-lava aporedn. — 22.15 Radijski taffiz. Olimpijska kakija na Optencu Največja štafeta vseh časov, ki je bila sploh kdaj zamišljena, je brez dvoma štafeta, ki jo je projektiral nemški odbor za izvedbo olimpijskih iger v Berlinu. V načrtu je namreč, da bodo s klasičnih tal v 'Grčiji prenesli gorečo baklo v Berlin. Po prvotnem računu bi bilo za ta štafetni tek. Olimpija—Berlin, potrebno celih II dni in poslednji tekač bi prispel v Berlin ravno v času začetka glavnega dela olimpijskih iger v Berlinu. Tekači v štafeti bi morali preteči Grčijo, Bolgarsko in nato skozi Jugoslavijo po Moravski dolini. Medtem pa je padel z naše strani predlog, da bi štafetni tekači napravili ovinek, in da bi tekli mimo Oplenca, kjer bi z gorečo baklo prižgali na grobu blagopokojne-ga kralja Aleksandra I. kadilo, nato pa bi nadaljevali pot po cesti Kragujevac—Belgrad. Predlog je bil tudi sprejet. S to izpremembo pa se je seveda inočno izmenjala tuili časovna dolžina same štafete. Nemci so točno preračunali ura in čas, kdaj bi morala štafeta priti v Berlin, s to izpremembo pa bo trajala pot naj-brže malo več, kot je bilo prvotno preračunano. O tem predlogu je bila obveščena tudi krn-gujevačka sokolska župa na katero je tudi padla dolžnost, da izbere tekače, ki bodo to 60 kilometrov daljšo progo pretekli. Vsak tekač bo moral baklo nositi pr »bližino I km in tako s*» računa, da bodo tekači pasirali Kragujevac 4. avgusta. Poleg Sokolov bodo morala seveda pomagati tudi vsa ostala športna društva, kajti ta del poti, ki odpade na kragujevačko župo je najglavnejši del poti skozi Jugoslavijo. Tako bo ta velika olimpijska štafeta športnikov vseh narodov obenem tudi manifestacija naših športnikov in poklonitev manom blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Olimpijske igre in FIS Poleg drugih sklepov, ki jih je napravila mednarodna smučarska organizacija FIS., ki je zasedala v Garmisch-Partenkirchenu, je odločila tudi, da se FfSa udeleži prihodnjih olimpijskih iger le v tem slučaju, če bodo vsa njena določila obveljala, kakor je znano, na letošnjih zimskih olimpijskih igrah niso smeli štartati poklicni smučarski učitelji, ker so profesionali. S tem so bili najbolj prizadeti Avstrijci in Švicarji, ki zaradi tega niso mogli poslati svojih tekmovalcev na olimpijske igre. Vprašanje pa je, ali bo od svojih določil odstopil Olimpijski komite. Tega pa najbrže ne bo napravil in ne bo izpreminjal razna določila o smučarskih učiteljih, ki jih 6inatrn čisto odločno za profesio- I naice. Tako se bo FIS n zopet znašla pred vprašanjem. ki ga bo morala na svoj način urediti: Meja med amaterji in profesionalci se bo gotovo izpremenila, nikdar pa sc ne bo izpreme-nila toliko, da bi lahko poklicni športni učitelj postal amater. Ali bo FISa izpremenila svoje določilo, ali pa bo tudi tako trdno vztrajala, kot za vprašanje o velikih skakalnicah. Obsodba v procesu zaradi zemljiško-kniižnih manipulacij Ljubljana, 1. aprila. Včerajšnja razprava zaradi manipulacij s hipotečnim posojilom v znesku 38.800 Din je bila pred malim senatom ob 11 dopoldne končana z obsodbo dveh obtožencev. Proti prvi obtoženki, natakarici Mariji V. je bila zadeva izločena, ker se sedaj nahaja v Novem Sadu in je od tam poslala zdravniško spričvalo, da je hudo bolna. Dejansko sta zakonca prejela na menico 24.000 Din posojila. Obtoženi France L. je priznal, da je pred notarjem za upokojenega orožnika Valentina Koprivca podpisal zastavno listinci, zemljoknjižni predlog glede vrstnega reda in menico. Ni vedel, da se to ne sme. Obtožena MaTija V. ga je k temu nagovarjala. Valentina Koprivca poprej ni poznal. Dala sta mu zakonska V. 2 kovača in plačala za pijačo. Obtoženi Ivan V. je med drugim omenil, da jc stric ženi obljubil jamstvo za posojilo. Valentin Koprivc je bil »mrzel stric«, to je, daljni sorodnik žene Marije. Dejanski je žena dobila na račun posojila 24.000 Din. Zaslišane so bile štiri priče. Lastnik posestva j v Trnovem, upokojeni orožnik Valentin Koprivc j je odločno izjavil, da je bilo vse izvršeno brez njegove vednosti. Za vknjižbo je izvedel šele 24. septembra 1935, ko je prejel od okrajnega sodišča zadevni sklep o intabulaciji 38.COO Din. Vedno jc odklanjal jamstvo za posojilo. Ostale priče so bile zaslišane o drugih postranskih okol-nostih. Oba obtoženca sta bila obsojena: France L zaradi lažnega podpisa na listinah in napačnega predstavljanja na 1 mesec 20 dni strogega zapora. Ivan V. zaradi nagovarjanja prvega k goljufiji in k podpisu na 5 mesecev strogega zapora. Prvi pogojno za 2, drugi pogoino za 3 leta. Državni tožilec je proti sodbi prijavil revizijo in priziv zaradi prenizke kazni. Ivan V. je bil namreč oproščen od obtožbe v delu, ki očita Ivanu V. zločin prevare. Važna najdba na Jesenicah Je s e n i c e , 1. aprila. Ko je pred kakimi desetimi leti na Jesenicah začelo primanjkovat tako zvanega surovega železa, so se kmalu našle brihtne glave, ki so vsaj deloma odpomogle pomanjkanju, sebi pa gmotno koristile. Starejši Jeseničani še dobro pomnijo one čase, ko je na zapadnem koncu Jesenic stal plavž, v katerem so topili železno rudo, ki so jo pridobivali v goliških plazovih. Odtod nosi kraj tudi fc danes ime Plavž, dasi spada že pod območje mesta. Čisto naravno pa je, da je mnogo tega plavžarskega železa izginilo v pesku in se porazgubilo v gramozu potoka Jesenice, ki se ne daleč od klavnice izliva v Savo. In te iznajdljive glave so slutile, da mora na peščenem dnu ležati to pred tolikimi leti topljeno železo. In niso se motili. Jeli so gTebsti in kopati ter tako oteli marsikatero tono težkega železa. Vendar pa so bili to le drobni kosci in le malokomu se je posrečilo najti kako večjo »svinjo«, kakor je bil plavžarski izraz za velik kos železa. Včeraj pa je bila nekemu vztrajnemu iskalcu sreča mila in je našel »svinjo« v takem obsegu, kot še nikoli in nihče pred njim. Sam ji seveda ni bil kos in tudi trije tovariši so se zaman trudili, da bi jo spravili na suho. Skoro tik oh Savi so napravili primitivno dvigalo in ga opremili s tako zvanim flašencugom. Priprave za dviganje so dovršene in danes popoldne okoli četrte ure bodo ogromni železni kolos dvignili iz svojega, morda več kot šestdesetletnega počivališča, kar bo vsekakor senzacija za Jesenice. Tatvina žice z daljnovoda, nabitega z 10.000 volti Drugi programi t Sreda, 1. aprila: Belprad: 10.50 Narodne posini. 20.20 Aprilsko fiale. — 21.20 Pester program. — 22.20 Jara. — Rrlnrad II.: 8 Narodne pesmi. — 14 Aleksi-čevo predavanje «TjOV na delfine na Jadranu«. —- 17.45 Intervju a Imaiuidim ministrom Jr. Dušanom Lotico ob pričetku proračunske pr a leta. — 22.20 Moderna plesna glasim. - Zaoreb: 20 J»», - 21 Pester večer. -22.15 Plesna glasba. — Dunaj: 20.15 Simfoničen kon-eert. — 22.10 Plesna glaaba. — 23.55 Glasbene Salo. — Budimpelta: 19.30 Simfonični konccrt. — 21.20 Prvi aprii. — ‘23.15 Plesna glusba. — Tmt-Milan: 20.35 z.an-donaijev« opera «L,iube/.on»ka Sala«. — Rim-Bari; 17.15 Pergolasijeve sklnd'l>c. — 20.35 Lgra. — 22.15 Plesna glasba. - Prana: 19.50 Aprilske Bale. — 21 Aprilska revija. — 22.15 Eaperantski večer: Prvi april. — Bratislava: 19.50 Harmonika. — 20.05 Svobodina igra •Popek«. - 20.40 Valčki. - 21 Praga. - 22.30 Plošče. — 1'arfard: 20 1’IoSče. — 21 Chopinove klavirske skladbe. — 22.05 Plesna glasba. — Vsa Nemčija: 20.15 Ura mlade generacije. — Berlin: 20.15 Zmeda v oiua.ru plošč — KSninsbcr/j-Franlefurt: 20.45 Smejoči april. — IIamburn-Vratislava-lApnilo: 20.45 /.n.lmvni koncert. — Krilu: 20.45 Aprilske Šale. — 20.30 Plesna glasba. — Stuttaarl: 20.45 Pomladni koncert. — 20.30 Zabavni koncert. — 24 — 2 Plošče. — Monakovo: 20.45 Plesna glasba ‘ , Zagonetno dejanje, ki mu nihče ne najde razlage. Maribor, 31. marca. V soboto so za Betnavo odkrili tatvino, ki je gotovo najbolj Bvojevrstna, kar ee jih je v Mariboru dogodilo. Nekdo je ukradel zaščitno žico z električnega daljnovoda, ki je bil nabit z 10.000 volti ter bi bil vsak dotik žice absolutno smrtonosen. Tatvina, ki je vzbudila umevno pozornost v tehničnih krogih, je bila opažena najprej na Fali. V tamošnji električni centrali so zaznamovali aparati, da je dobil daljnovod nekje stik z zemljo. Izvršila »e je nato preiskava in kmalu se je našlo kritično mesto za betnavsko graščino, tam, kjer ee križala falski daljnovod, ki odvaja elektriko z napetostjo 80.000 voltov proti Hočam in naprej do Trbovelj ter daljnovod mariborskega mestnega električnega podjetja, po katerem fie dovaja elektrika z napetostjo 10.000 voltov v mesto. Falski daljnovod je napeljan nad mestnim, ki je na križišču zaščiten z dvema debelima kovinskima žicama. Ti zaščitni žici sta nameščeni zaradi tega, da ne bi prišle žice Falskega daljno- voda v slučaju, da se pretrgajo, v dotiko z mestnim daljnovodom, kar bi povzročilo veliko motnje v celem omrežju. Do obeh zaščitnih žic pn je mogoče dospeti po nosilcu napeljave le na ta način, da se dotična oseba previje med tremi daljno-vodninii žicami, kar je seveda skoraj nemogoče, če jc daljnovod navit s tokom. Le če bi bil tok izklopljen, je mogoče napraviti lo brez nevarnosti. V soboto pa tok ni bil odklopljen iu vendar je nekdo splezal na nosilec med daljnovodnimi žicami do zaščitnih žic, ki so prst debele ter jih obe prerezal z močnimi kleščami ali s kovinsko žago. žice je odrezal na obeh nosilcih ter jih potem odnesel s seboj. Skoraj nerazumljivo je, kako je inogel neznani storilec dejanje izvršiti, da ni pri tem prišel v dotik z napeljavo, kar bi značilo zanj gotovo smrt, ker bi ga bil 10.000 voltni tok na mestu ubil. Dejanje je izvršil ali norec, ki se ni zavedal nevarnosti, ali pa strokovnjak, ki je znal delo opraviti tako, da ni stavil na kocko življenja. V vsakem slučaju pa riziko ni bil v nobenem primeru s koristjo, saj imata obe žici le neznatno vrednost, ker nista iz bakra, ampak iz železa. Tragičen začetek in vesel konec Domneven zločin se je pretvoril v običajno rodbinsko zadevo. Maribor, 31. marca V noči od nedelje do ponedeljka se je pripetil v Mariboru razburljiv dogodek, ki se jc pa srečno zaključil z veselim koncem. Nekateri pa-sarati »o prihiteli na vso sapo k policijskemu stražniku, ki stoji na Grajskem trgu ter mu razburjeni pripovedovali, da leži v Gosposki ulici pred palačo Hranilnice Dravske banovine truplo neke ženske. Stražnik je res takoj odhitel na označeno mesto. Našel je tam na tleh ležečo starejšo ženo, ki je bila oblečena samo v nočno srajco, na obrazu pa so se ji poznale krvave praske. Žena je ie dihala, ni pa pokazala nobenega drugega znaka življenja. Stražnik je bil prepričan, da je žena v nezavesti, V Alžiru. Ti, Hasan, jaz pojdem najbrž v Pariz. Ponudili so mi službo brezposelnega.' pa je naglo telefoniral po reševalce. Takoj so bili na mestu z rešilnim avtomobilom ter dvignili žensko na nosila in jo takoj odpeljali v bolnišnico. Tam jo je prevzel dežurni zdravnik pa je takoj ugotovil, da nima nobene resne poškodbe. Šele potem je ženska izpregovorila: prišla je pozno ponoči z možem domov. Med obema je prišlo do spora, ki se je končal z dejanji. Nazadnje je žena pred hudim možem pobegnila na cesto ter se vlekla v Gosposki ulici na tla. Domov so ni hitela vrniti in so jo reševalci iz bolnišnice najprej zapeljali na rešilno postajo. Šele z močno poii-I cijsko eskorto se je upala domov. Ko oa so prišli ! v stanovanje, so našli moža mimo spečega v po-! stelji in s« ni niti več spominjal, da bi mu bila žena pobegnila. Neprilike z avstrijskimi beguni Policija jim je začela gledati na prste in odkrila med njimi kriminalne tipe. Maribor, 31. marca. /,a avstrijske hitlerjevce je postal Maribor nekaka obljubljena dežela. Kadar zaveje v Avstriji malo ostrejši veter proti narodnim socialistom, že prihajajo begunci čez mejo in vsi bi radi ostali v Mariboru. Seveda se jim želja ne more izpolniti, že zaradi tega ne, ker bi potem mariborskim hitlerjevcem greben še bolj zrasel. Naše policijske oblasti so pa začele zadnje čase posvečati tem begunom več pažnje. Točno se uverijo, zakaj so v resnici pobegnili čez mejo. Ta rado* vednost mariborske policije se je izkazala kot prav umestna. Pri marsikaterem se je namreč ugotovilo, da ni pobegnil zaradi hitlerijanstva, ampak iz čisto drugih vzrokov. Mnogi so brez- Maribor Lekarne. Nočno lekarniško službo vršita Al-baneJiejeva lekarna »Pri sv. Antonu« na Franko- panski ulici, in Vidmarjeva kkarna »Pri sv. Are-hu« n;t Glavnem trgu. * Za veliko noč bo premiera operete »Sveti Anton, vseh zaljubi jenih patron«. (IJ svateho Antonička.) To najpopularnejšo češko opereto je uglasbil Jara Beucš ter je dosegla na Češkem rekordno število predstav, pa tudi na dunajski »Ljudski operic so jo že do sedaj uprizorili nad stokrat. Med sodobnimi posmimi in »Singerji« nahajamo v njej mnogo tipične češke glasbe, kar daje delu poseben čar. Režiser in koreograf ie Anton Ifarastovič Pri prihodnji uprizoritvi Golieve pravljice. »Princezka in pastirček* bo med odmori pripovedoval pravljice učitelj g. Ramšak ki jc ob nedavni mladinski prireditvi »Rdečega križa« navdušil ž njimi deco. Predstava bo v nečleljo, 5. t. m. |H>poldne po znižanih cenah. * Maj/dalenska župnija priredi na cvetno nedelji ob 16.30 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 cerkveno proslavo. Vprizori se globok misterij »Skrivnost sv. maše«. Sodelujejo člani Ljudskega odra in magdalenski pevski zbor. To bo edinstvena prireditev. kakor jih v Mariboru še nismo imeli. Mestni načelnik dr. Juvan jc odpotoval v Bel-grad radi intervencij v komunalnih zadevah. Nadomešča ga podžupan Franjo Zebot. Klub SKAS ima drevi ob 8 družabni sestanek pri Zamorcu. Gospa Zlata Gjungjenac bo gostovala jutri zvečer v gledališču v vlogi Madleine v opereti »Ples v Savovu*. Predstava sc vrši za abonma A. Kulturno-Iem-' listični oddelek ženskega društva v Mariboru priredi drevi v dvorani Ljudske univerze predavanje »Delovanje feministične ali-janse. Vstop prost. Kino-predstave zastonj. Drevi se otvori podjetje za svetlobno reklamo, ki bo predvajalo na Trgu Svobode poleg reklamnih stvari tudi kratke filme tako, da bodo imeli Mariborčani vsak večei kino-predstave zastonj na ulici. Prvo leto kranjske ljudske univerze Sredi oktobru lanskega leta, si je nadelo akademsko dništ\o v Krunju za nalogo, izobraziti najširše sloje; zaradi tegn je ustanovilo Ljudsko univerzo. Ustanovitelji so bili sami mladi lantje. ki so hoteli pretrgati z večnim mrtvilom, ki jc vladalo v Kranju. Krepko so prijeli za delo in njih trud ni ostal brez sadov. Predavanja, katera so obravnavala najvažnejše aktuulne probleme, tako i/ socialnega, gospodarskega in kulturnega polja, so obdelali nasi najboljši znanstveniki; predvsem gg. univerzitetni profesorji, literati, zdravniki i. dr. Otoisk predavalij je bil zelo velik, kar v Manju ni navada. Udeleževali so se jjli vsi sloji, vendar pa so |>i|j vedno v nujvišji nieri zastopani delavci in dijaki Ker pa je odbor v prvem letu sestavil ves program som in publika ni mogla sodelovati z morebitnimi željami, je odbor pred kratkim izdelal anketo na podlagi katere se bodo mogle upoštevati tudi želje publike, kolik uspeh se sme tej anketi pripisovati, Ih> pa pokazal čas Ljudska univerza pa se je ves ča> svojeera obstoja borila / gmotnim vprašanjem, kajti kljfili velikemu kulturnemu pomenu ni uživala razen brezplačne dvorane, katero j.- dal na razpolago giin. direktor g. Dolar, nikake podpore. Da pa je kljub temu tako močno uspeva a, je predvsem zasluga požrtvovalnih predavateljev, kt so uvideli položaj, v katerem se je nahajala. In danes ob zaključku prvega leta, moremo reci. da je bil njen uspeli nadvse zadovoljiv, da so akademiki /. veščo roko vodili to kulturno ustanovo, pa obstoja upanje, da bo vodstvo Ljudske univerze vse izkušnje ki si jdi je letos pridobilo, s pridom porabilo prihodnje leto, da bodo predavanja še bolj izbrana iu uspeh še večji Akademskemu društvu, ki se ni ustra-o "r10 111 ,z|,*ev za širjenje kulture med slo-venski narod, pa vsa east! Nedelje brez mesarskih stojnic Ljubljana, 1 aprila. Znane so borbe, ki so jih vodili pomočniki v n. strokah, kakor pri pekih, brivcih itd., da so si priborili nedeljski počitek, če namreč ob nedeljah počiva drugo obrtniško delo, res ni vzroka, . bl morale delati ravno nekatere obrti. Res je sicer, da so ljudje sila navajeni n. pr. kupovati meso za nedeljo šele v nedeljo dopoldne, vendar )e to v največ slučajih samo navada. Ako bodo gospodinje vedele, da mesarjev ob nedeljah ne na tr2' ,d? bo-vozil na motornem kolesu, neznan avtomobili« L Wcibl je dobil take poškodbe, da je moral v hol nišnico. Banovinski cestni nadzornik g. Bizcl 1 m l pa je istotako padel s svojim motornim kolesom ter se je moral tudi on zateči v bolnišnico. poselni, pa mislijo, da bodo kot politični mučeniki lahko dobili podporo in morda se jim bo celo nudila prilika, da bodo lahko prišli v Nemčijo. Danee pa so dokazali celo nekemu beguncu. d;i je pobegnil ir. Avstrije iz strahu pred kaznijo zaradi zagrešenih tatvin in ne zaradi političnega udejstvovanja. Ta begun je mladoletni Sigfrie" Gesslar, ki je bil zaradi tatvin v Avstriji že opi tovano predkaznovan. S svojim političnim muče nlštvom je dosegel samo toliko, da 0 tem nisem nič bral,« je dejal. »Boste že še brali. Denar še ni prišel na svoj cilj.« »Ali odposlali ste ga že?« :>Da, je že odposlan.« Berger ga je prestrašen pogledal. »Ne gre mi v glavo, kako sle si upali kaj takega,: je rekel. »Kaj pa, fte bi zdaj prišlo na dan?« Rognos pa je odgovoril: »Ne bo prišlo na dan.« Neka radovednost se je porodila v Bergerju: »Kako morete kaj takega s tako gotovostjo trditi?« je vprašal. »In kako ste sploh to napravili, ker ste zdaj tako gotovi?« Rognos se je nekaj obotavljal, preden je odgovoril. Zdelo se je, da si pomišlja. Toda naenkrat je šel s hitrim gibom glave preko.tega. Cisto enostavno, je dejal. »Vsoto sem položil v naslovljeno kuverto in jo oddal na poštnem uradu v Oslo.« »Ali ste pismo naslovili na poštno upravo?« »Niti na poštno upravo, niti na policijo. Pismo sem naslovil na neko izmišljeno ime in oddal poste restantfe za Gj6vik. Kako dolgo bo tam ležalo, ne vem. Vem samo to, da ga bodo neizrečenega nazadnje poslali na poštno upravo. Tam bodo končno odkrili, da je naslovljeno na njih same. Obenem z denarjem je pismu priložen listek, ki jim daje podatke o tem, kje in kdaj je denar bil ukraden.« Berger je napravil zaskrbljeno lice. »Samo, da ne bodo kaj odkrili nazadnje.« Toda Rognos je odgovoril: vlzključeno. Ali mar mislite, da bo pošti takoj sumljivo,' ako kdo odda pismo poste restante za Gjovik? Po preteku enega meseca se tega nikdo več ne bo spominjal. In živa duša ne bo prišla na misel, da bi me spravila v zvezo s pismom.« "-Kaj pa rokopis?« Potem bi morali najprej pregledati vse pisave v deželi. Drugič pa seveda nisem pisal, marveč sem postavljal tiskane latinske črke.« »Pa odtiski prstov?« »Prvič so moji odtiski policiji neznani. Drugič pa jih voboe ni.- Papir in kuverte som kupil z rokavicami, 7. rokavicami sem tudi pisal. Niti denarja se nisem dotaknil z golimi rokami. Tinta pa je iz poštne veže.« Poskušal si je dati videz hladnokrvnosti, pa je vendarle zardel. »Kajne,< je rekel, »da bi lahko bil poklicni fakin?« Berger je napravil kretnjo, kakor da se ne strinja. Po kratkem molku je dejal: j Nikdar nisem mislil, da je vse to tako enostavno.« »Večkrat pa tudi ni bilo enostavno. Oba sva preizkusila bogve koliko postopkov, dokler nisva našla pravega. Kadar ga po samoohranitvi razbiča domišljija do zadnjih meja, najde pač vedno kaj uporabljivega.« Zopet je prišel premolk. Berger se je dvignil, da bi se malo razgibal, loda ni prišel daleč, takoj se je ustavil. »No, in zdaj?« »Da, in zdaj? 0 tem odločate vi, kakor sem vam že povedal.« Berger je nevoljno stresel z glavo. »Na to sem vam že odgovoril.« »Jaz pa bi rad, da bi vso stvar dobro premislili. Ne bi rad, da bi mi dali odgovor, ki bi ga pozneje obžalovali.« »Ne bom ga obžaloval.« »In vendar ne bi rad še dane« imel vaš odgovor. Prihodnji teden bom sleherni večer od devetih do dese tih tukaj čakal na vas.« >In če vztrajam na svojem odgovoru?« »Potem se nikdar več ne vidiva.« Berger je potrdil te besede s težkim kimanjem. Nikdar,« je dejal. Oba je zagrabila vidna pretresenost. Rognos je pogledal proč in dejal: »Potem bom zapustil deželo.« »Zapustil deželo?« »Da, upam, da bom dobil službo pri nekem norveškem podjetju v inozemstvu.« Berger se je čutil olajšanega. »To službo kar sprejmite,« je dejal. »To lahko mirno storite. Jaz svojega mišljenja ne bom spremenil.« »Ali ste tako gotovi samega sebe?« »Da, popolnoma gotov.« »Tak ne mislite, da bi se moral naznaniti?« »Ne vem, čemu bi to bilo dobro?« .»Slovenski donu izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996> Uprava; Kopitarjeva 6> Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.