titovo velenje, 22. marca 1990 številka 11, cena 6 dinarjev
IZ VSEBINE:
3. Kljub izvozu v težavah
5.	Kandidati so znani
6.	Strankarski mnogoboj 8. Barometer cen

19. republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije
Izjemen uspeh velenjskih virtuozov
Glasbena šola Frana Koru-na Koželjskega je bila od srede do sobote, prejšnji teden, prizorišče 19. republiškega tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije. !\a njem je nastopilo rekordno število udeležencev, okrog 500, brez orkestrov. Prišli so iz 32 slovenskih glasbenih šol. Mladi virtuozi so se ljubiteljem tovrstne glasbe predstavili v igranju na harfo, trobila, ob orkestrih pa so nastopile še komorne skupine. Med tekmovalci se je predstavilo tudi 14 skupin in eden posameznik iz naše občine.
Vsi nastopajoči na tekmovanju v Titovem Velenju so se pripravili nadvse dobro, saj so svoje programe izvedli kakovostno. Komisije, ki so spremljale njihovo igranje, gotovo niso imele lahkega dela, komu prisoditi več kot 90 točk, s katerimi so si nato posamezniki in skupine zagotovili še udeležbo na zaključnem republiškem oziroma zveznem tekmovanju. Da je bilo temu res tako, potrjuje podatek o podeljenih prvih nagradah in število tistih maloštevilnih, ki jim zahtevanega števila točk za svoj nastop ni uspelo zbrati. Zaključni koncert v Slovenski filharmoniji v Ljubljani bi, po besedah predsednika organizacijskega odbora tekmovanja v Titovem Velenju mag. Ivana Marina, trajal tudi 10 ur. Samo od velenjskih glasbeni-
Vse več brezposelnih
(mkp) Konec februarja so preko velenjskega Zavoda za zaposlovanje iskale delo 804 osebe, od teg 482 žensk. Prvo zaposlitev je iskalo 325 oseb, mlajših od 26 let pa je bilo kar 426 oseb.
Največ iskalcev zaposlitve ne razpolaga z nobeno izobrazbo, teh je več kot polovica, med brezposelnimi pa so tudi l judje z višjo in visoko izobrazbo. Relativna brezposelnost za mesec februar znaša že 3,4 odstotke in se še povečuje.
V prvih dveh mesecih letošnjega leta, v januarju in februarju, se je vključilo v delo 64 oseb, na novo pa se je med brezposelne prijavilo 183 oseb.
Z MUSTANGOM
V NOVO KVALITETO, EVROPO IN SVET!
Kvartet klarinetov — uspešni tudi na zveznem tekmovanju?
kov je kar osem skupin dobilo prvo nagrado, kar je samo dokaz več, kako se načrtno delo z mladimi obrestuje. Glede na rezultate bi se nastopa v Ljubljani lahko udeležilo še več učencev glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Titovega Velenja, kar bi si zaradi svoje prizadevnosti in uspešnosti konec koncev tudi zaslužili. Toda, priložnosti za dokazovanje o kakovostnem igranju na instrumente bo še gotovo dovolj.
Pa nazaj k tekmovanju v Ljubljano. Na zaključnem koncertu, prejšnjo nedeljo popoldan, sta nastopili dve velenjski skupini, in sicer klavirski trio in kvartet klarinetov, katerih nastop je tudi komisija doma zelo visoko ocenila. Ob tej pa moramo zapisati še to, da sta se ob slednjih dveh na zvezno tekmovanje uvrstili še dva klavirska dua, kvartet tolkal oziroma 18 učencev glasbene šole Frana Kruna Koželjskega iz Titovega Velenja.
Ob izjemno dobrih nastopih velenjskih mladih virtuozov ne smemo pozabiti še na zelo dobro obiskane koncerte najboljših ob koncu vsakega tekmovalnega dne ter na tako imenovanem evropskem koncertu, na katerem je poleg najboljših iz Zvezne republike Nemčije, Nizozemske, Avstrije, barve Jugoslavije zastopala Velenjčanka Tanja Petrej.
Cap)
i kunomisiße strokovnjak. ki ho vede! jutri, zakaj se stvari, ki jih je predvidel včeraj, niso
zgodile danes.
Dr. La » renče J* Peter
nama
TITOVO VELENJE

«I M$Èt
Sindikat v novi obleki
Sindikat se prenavlja, novo obleko bo dobil. Nič več se ne bo ukvarjal z vsem in vsakim, samo še s pomembnimi stvarmi. Je tudi prav tako. Samo, da je teh pomembnih stvari precej in čisto z vsemi se tudi ne bo inogel ukvarjati. Na nekatere, na tiste, s katerimi bi se moral, pa so opozorili tudi delegati zadnje seje skupščine velenjskega sindikata.
Nekateri, tisti pač, ki se zavedajo, da je od gospodarstva marsikaj odvisno. Če temu ne bo vse Stimalo, tudi sindikatu ne bo.
Zato ne bi smele v veter zahteve tistih sindikalnih aktivistov, ki so terjali razbremenjevanje gospodarstva najrazličnejših prispevkov, ki ga bodo, če se ne bo kaj spremenilo, sesuli. De-
lavec ne zdrži več. >Turki so bili včasih zadovoljni z desetino ali dvajsetino, naša država pa pobira že polovico,* je slikovito, prispodobe pa so tudi učinkovite, izjavil eden od teh. Tisti, ki dela v neposredni proizvodnji in ve, o čem se tam govori.
NAŠA TEM A
Naslednja stvar, ki so jo omenjali je bila — dajmo se že enkrat zmeniti o lastnini, da ne bo spet pozno, prepozno. Opozarjali so na razprodajo nacionalnega bogastva in na motivacijo. Za delo, se ve. Ne za razprodajo.
Saj res! Kaj bi sindikat samo z zvenečimi besedami, kako da bomo, kako da je delavec — ne vem kaj?
Kaj posebnega že ne more biti, da ga nobena stranka ne vključi v svoj program.
Da naenkrat ni nikogar, ki bi se zanj vlekel. Če se že sindikat ne bo, potem se mu piše kratka. Kmalu bomo v skupščini sprejemali cel kup zakonov, ki bodo v škodo delavcu. Tu je Zakon o delovnih razmerjih, ki gre v drugo smer, kot je računal delavec. Res je sindikat pripravil vrsto pripomb nanj, a vseeno? Bo tudi dvignil glas?
Če ga bo, bo to živ dokaz, da se sindikat res ne misli ukvarjati več z vsem, ampak samo še s stvarmi, ki se tičejo delavca. Počakaj-mo, videlo se bo, kaj je v novi obleki!
M. Krstič-Planinc
Včeraj verjetno sprejeli sklep o stečaju Gorenje EKO
Plače tik pred
nameravano gladovno stavko
Skoraj gotovo je, da je včeraj popoldne, narok je bil sklican za 13.30 uro, stečajni senat Temeljnega sodišča Celje — gospodarski oddelek, za podjetje Gorenje EKO predlagal uvedbo stečajnega postopka. Verjetno pa o tem včeraj že tudi sprejel sklep.
Marsikaj pa se je v tem tednu še dogajalo med delavci v Gorenju Eko. Prav grozljivo se sliši, da so bili v tem podjetju tik pred tem, da sprejmejo sklep (stavkovni odbor in izvršilni odbor sindikata) o organizirani gladovni stavki v prostorih podjetja, če do torka, do 12. ure, ne dobijo vsak dan obljubljenih plač. Denar zanje se je tik pred tem našel, tako da k sreči do tega skrajnega sredstva ni prišlo.
Za torek, 20. marca, pa je
bil ob 12. uri (tudi po zaključku redakcije) sklican zbor delavcev. Kolikor smo uspeli zvedeti, naj bi na njem razjasnili >pritiske< izvršilnega odbora sindikata in stavkovnega odbora >nad< delavskim svetom firme (še vedno ni čisto jasno, kaj je z zahtevo delavcev po ugotavljanju odgovornosti. Kot veste pa naj bi delavski svet sprejel sklep, da ugotavljanja odgovornosti ne bo). Govorili naj bi tudi o osebnih dohodkih, ki so jih delavci Gorenja EKO zaslužili v marcu, vsaj do dne, ko naj bi bil za to podjetje uveden stečaj. Zvedeti so želeli, ali obstaja kakšno zagotovilo, da jih bodo delavci prejeli prihodnji mesec, vsaj v času od 10. do 20. aprila.
(mkp)

ričajte se,
ZSMS - Liberalna stranita prireja predvolilno konvencijo, na kateri bodo predstavili svoj program in
kandidate za občinsko in republiško skupščino. V programu bodo nastopili pihalni orkester z mažoretkami, domači pesniki in ansambel Chatean.
Konvencija bo v soboto, 24. marca, ob 103® na Titovem trgu.
Srečanje socialistov
SZDL — Stranka socialistov Velenje val» vse občane v nedeljo, 25. marca ob 11. uri na svoje srečanje v Šentilj. Poskrbeli bodo za dobro razpoloženje, pa tudi za pijačo in jedačo (po ugodnih cenah), tako da se lahko tja odpravite na lep družinski nedeljski izlet. Še posebej si organizatorji želijo, da pridete tja peš in seveda v kar največjem številu. Morda si pripnete še rdeč nagelj, da bo srečanje & bolj slovesno. Vse prisotne bo nagovoril predsednik RK SZDL Jože SmoleT
Vabljeni torej to nedeljo v Šentilj.
V NEDELJO NADALJEVANJE V SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI
V prvem kolu spomladanskega dela prvenstva bodo nogometaši Rudarja na igrišču ob jezeru gostili enajsteri-co Stol—Virtusa, nogometaši Elkroja pa bodo gostovali v Trbovljah. Že v drugem spomladanskem kolu bo vsekakor zanimivo v Mozirju na savinjsko-šaleškem derbiju.
Igralci Rudarja so v pripravljalnem obdobju odigrali veliko prijateljskih tekem, gornji posnetek pa je z njihove zadnje preizkušnje z nogometaši i avstrijske Koroške, ki jih trenira nekdanji Rudarjev igralec Josip Vogrinec.
Novice
VPIS OTROK V VRTEC
(mz) Titovo Velenje Vzgojno varstveni zavod Velenje bo vpisoval otroke v vrtec za novo šolsko leto v dneh od 2. do 7. aprila, vsak dan od 7. do 17. ure v enoti Najdihojca, na Prešernovi 3 v Titovem Velenju.
Vse potrebne obrazce za vpis lahko starši že sedaj dvignejo na upravi vrtca, da jih bodo lahko pravočasno izpolnili in potrdili v svojem delovnem okolju.
O sprejemu otroka v vrtec bodo starši pisno obveščeni do 15. junija. Povejmo še to, da razpisujejo za novo šolsko leto več možnosti varstva. In sicer bodo lahko otroci v vrtcu med 5.30 in 14.30 uro, med 6.30 in 15.30; 6.30 in 16.30; ali pa med 13. in 20. uro.
Za novo šolsko leto bodo imele enote velenjskega vzgojno varstvenega zavoda na voljo 450 prostih mest. Upajo, da jim bo uspelo pridobiti k sodelovanju še kakšno varuhinjo za družinsko varstvo (varovanje na domu). Še zlasti bi jo želeli pridobiti na področju krajevne skupnosti Gorica.
Enkrat že ZA
(Lp) Šmartno ob Paki Nedavni zbor volilcev so krajani Šmartnega ob Paki izkoristili med drugim tudi za oceno opravljenega dela v krajevni skupnosti v preteklem letu ter za dogovor o razpisu petega samoprispevka. Uvedba slednjega je za uresničitev še nekaterih želja ter potreb nujna.
. Čeprav časi takšnim odločitvam niso najbolj naklonjeni, so se udeleženci zbora volilcev soglasno odločili za razpis referenduma. Ob tem pa izrazili upanje, da bodo svojo voljo in pripravljenost prispevati svoj delež k razvoju kraja, najbrž maja letos, izkazali tudi drugi krajani.
Če bo temu tako, bodo krajani krajevne skupnosti Šmartno ob Paki v naslednjih petih letih namenili s samoprispevkom zbran denar za izgradnjo telefonskega in kabelskega omrežja, mrliške vežice, se vključili v izgradnjo plinovoda, stremeli za tem, da bi bilo v kraju čimveč posodobljenih cest. Del denarja pa naj bi namenili še za vzdrževanje obstoječih objektov in komunalnih naprav. »Če bomo pokazali voljo, se upravičeno nadejamo tudi pomoči širše družbenopolitične skupnosti,« so še poudarili ob koncu razprave.
Za prvo varianto 12°
(tp) Titovo Velenje Evropski delovnih čas je povzročil kar precej preglavic tudi v vzgojnovarstvenih ustanovah naše občine. Razgrnili na mizo so jih prejšnji teden med drugim tudi člani komiteja za družbene dejavnosti in se pri ponovni proučitvi zahtev, potreb in normativov odločili za prvo varianto odbora pri skupnosti otroškega varstva. To pomeni 4,4 odstotno povečanje sredstev za to skupnost v letu oziroma milijon 603 tisoč več kot naj bi jih za potrebe otroškega varstva zbirali po planu. Dokončno odločitev o tem vprašanju pa bo dal seveda še občinski izvršni svet.
Molčeč,
pa vseeno zgovoren protest
(fk) Celje — Okoli tisoč občanov se je zbralo v sredo popoldne pred celjsko občinsko skupščino. Molče, toda s številnimi transparenti so izražali svoje zahteve za boljše okolje. Tega protestnega srečanja so se udeležili v največjem številu mladi, ki jim seveda nikakor ni vseeno, kako še vedno onesnažujemo ozračje, zemljo in vode. S tega shoda so tudi poslali zahteve občinskim in republiškim organom.
Celjani so zadnji čas še posebno ogorčeni zaradi tega, ker so prepričani, da nekatere delovne organizacije skrivajo njihov kvaren vpliv na okolje.
Savinja za Savinjo
(fk) Laško — Potem ko je pred leti šel v stečaj lesno industrijski kombinat Savinja v Celju, težave laške gostinsko trgovske organizacije z istim imenom kažejo, da na Celjskem nimajo sreče s Savinjo. Še posebno, ker je tudi res, da se s precejšnjim onesnaženjem srečujejo tudi z reko, po kateri so dobile ime te organizacije.
Prav te dni, ko naj bi na širšem območju izvedli akcijo čiščenja porečja Savinje, je namreč voda te reke v Celju močno onesnažena. Občani so najprej opozorili na pene, potem pa še na neke vrste temnih alg, ki naj bi bile tudi posledica onesnažene vode.
Pripravljeni sodelovati in ukrepati
(fk) Štore - Pogovor med predstavniki celjskega društva za varstvo okolja in štorsko železarno, bil je v začetku meseca, je pokazal pripravljenost tega kolektiva, da še bolj rešuje ekološke probleme. V železarni so že doslej veliko storili predvsem za to, da ne onesnažujejo vode, toda nekateri krajani jih gledajo postrani zaradi onesnaževanja ozračja. Prav tako bodo morali urediti odlagališče na Vrheh.
Ob tem pogovoru je pomembno, da so v železarni pokazali veliko pripravljenost, da prisluhnejo pripombam občanov, ker v vseh celjskih kolektivih ni primer. Tako bodo v bodoče javnost tudi redno obveščali v svoji aktivnosti pri ekoloških naložbah ter ostalih dejavnosti pri tem.
H
Emona ekspres
Sililltii ............
Vsi predsednikovi grehi
Piše:
VINKO VASLE
Pravzaprav čedalje bolj ugotavljam, kako nas je boljševizem v preteklosti dodobra zatolkel! Pa se zdaj, ko je demokracija pred durmi, ne znajdemo najbolje. Čeprav imamo samo kakšnih petnajst strank, ki so vse prepričane, da so Jezusi Kristusi odrešeniki in so že v cerkvenih krogih upravičeno zaskrbljeni, če bodo v prihodnje sploh še privabili kakšnega vernika v okrilje svete Cerkve. S predsedniškimi kandidati je še huje — dva sta si pustila napisati knjigi o sebi (Kučan in Pučnik), Kramberger svoje predvolilne shode izrablja za ekonomsko propagando svojih romanov in pri tem odkrito namiguje na svoja konkurenta z besedami, da on svojih knjig seveda sam ne piše, da še v življenju ni prebral enega romana in še ni prestopil praga gledališča. In da sta biografiji Pučnika in Kučana na zunaj (platnice!) zelo lepi, manjka da jima samo dobra vsebina. To pa najdete v njegovih. Potemtakem
naj bi bila lepa prednost, če ne berete, če ne hodite v gledališče in je za predsednika Slovenije še najbolje, če je nepismen, gluh in mu-tast. Ampak, takšne smo v glavnem imeli že doslej. Četrti kandidat, dr. Demšar, je torej edini, ki ni napisal ali si dal napisati »svoje« knjige in bi zdaj po pravici pričakovali, da nas bo vsaj povabil v operacijsko dvorano, da vidimo, kaj pa on počenja s svojimi potencialnimi volilci.
Tako, vidite, imajo vsi predsedniški kandidati svoje napake, ki bi jih ljudstvo moralo uvideti še pred volitvami. Pa nič ne postori, ampak debelo gleda in čaka, da bo predvolilni boj postal kakšna prava, zavidanja vredna bitka, ko bodo strankarski kandidati pričeli malo bolj uspešno pljuvati drug po drugem, ne pa da se gredo nekakšne intelektualistične polemike po časopisju. Tako še nikdar v zgodovini v Ameriki niso dobili dobrega in krasnega predsednika, ampak so vsakega kandidata obdelali do obisti, ga secirali, mu gledali v lonce in posteljo ter merili krvni pritisk. Saj res, ali sploh vemo, kakšnega zdravja so naši predsedniški kandidati? Ste se sploh kdaj vprašali, kaj vse se zna primeriti, če je vaš novi predsednik kronično prehlajen in kiha ravno takrat, ko bi moral kaj pa-
metnega povedati!? Recimo, da postane po volji ljudstva predsednik Kramberger, proti čemur res nič nimam, ker si pač v demokraciji narod izbere predsednika po svoji podobi! Če pobliže analiziramo njegove predvolilne nastope, potem bi storil naslednje: komunisti bi gradili ceste in ukinjene železniške proge (in bog potem pomagaj našim šoferjem in železničarjem), južnjaki bi lahko ostali pri nas, če bi držali gobce in delali, novinarje in urednike, ki so se mu zamerili, bi zamenjal in poslal na zavode za zaposlovanje, ukinil bi Mladino in zaukazal Slovenkam razširjeno reprodukcijo. Ker me vse to spominja na nekatere stvari in pustolovščine iz zgodovine in ker verjamem, da je Kramberger mož beseda, zanj ne bom volil.
Tudi Kučan ni povsem nedolžen! Doma ima črno mačko, kar pomeni, da se ukvarja s čudnimi magijami, na listo so ga uvrstili tudi Smoletovi socialisti, kar je samo zase dovolj sumljivo, na lepakih so ga pomladili najmanj za deset let in ga razobesili povsod, kjer se je le dalo. Kar sicer ni greh, ampak opozicija pravi, da lepiti njegovo podobo na drevesa v Tivolijskem parku ni nič drugega kot onesnaževanje okolja. Kučan je sicer na splošno v redu, ima samo eno napako
— je v napačni stranki za moj okus. Torej tudi njega ne bom volil.
Da o Pučniku sploh ne govorim! Prvič je bil v are-stu in to sedem let, tekoče govori tri jezike, kar je nesramno, če vemo, da bodo protokolarni prevajalci slovenskega predsedstva ostali* brezposelni, njegova žena je Nemka in kar je najhuje, Kučan ga v svoji knjigi sploh ne omenja. Pučnik pa za svojega komunističnega nasprotnika ravno izbornih besedi ni našel, kar mu edino štejem v dobro — kam pa pridemo, če bi kandidati drug drugega hvalili. Doktor Demšar je še najbolj sumljiv, na TV v živo še ni prišel, kar pomeni, da si ne upa, poleg tega pa vse svoje nasprotnike gleda z diagnostičnim zdravniškim očesom in je baje ob svojem prvem srečanju z nekaterimi protikandidati le-te pogledal tako globoko, kot da so že mrtvi. In so se nekateri res tako počutili.
Kot vidite, so vsi kandidati izenačeni in se bomo težko odločili za pravega. Ker nas bodo poleg vsega volitve še hudo drago stale, bi bilo najbolje, če bi svoje kandidate kar žrebali, tako kot žrebajo pare za svetovno nogometno prvenstvo. Potem vsaj ne bi bilo mogoče reči, da je vsega kriva demokracija, ampak loterija ...
Sa vinjsko-šaleška
Na staro gremo
naveza
No, pa smo lam: dobili smo igre! Kruha nam sicer povsod ne delijo, marsikje pa že tudi. Z golažem — pravim predvolilnim golažem. In tisti, ki so na nekaterih dosedanjih takih prireditvah bili, so rekli, da Jim je bilo všeč. Predvsem golaž.
Saj veste, za kaj gre. Včasih so nas razne družbenopolitične organizacije vabile na dolgočasne sestanke in ma-nifestativne prireditve in če je bilo treba pri slednjem vse skupaj še združiti s prigrizkom in pijačo, so to prepustili gasilcem. Sami se s tem niso hoteli mešati — po uradnem delu so raje zavili v kak hotel ali gorco ali vilo ter se po svoje interno zalili in nabasali. Zdaj je zapiha! drug veter. Zdaj komunisti in so-
cialisti ali liberalci vabijo na družabna srečanja. In jih ni sram zapisati, da bo igral ta in ta narodnozabavni ali samo zabavni ansambel, da bo pripravljena jedača in pijača ter da bo morda še srečelov. Ob tem sicer predstavniki nekaterih novih strank in gibanj pravijo, da si le-ti to lahko privoščijo, ker še imajo denar, oni pa da so suhi. Pa tako kateri njihovih članov zaide na taka srečanja spreobrnjencev. Po hrano. Pravijo, da ne po duševno, ampak tisto pravo, ki je vsi potrebujemo.
In če tudi pri strankah velja, da gre ljubezen skozi želodec, potem lahko stranke z najbogatejšim in najcenejšim menijem pričakujejo največ privržencev. To je seveda po-
vsem skregano s pričakovanji političnega fer pleja. Zgodi se namreč lahko, da bo odločal denar — stranke z revnim političnim menijem, bodo lahko ponujali najbogatejše prave menije. In če vemo, da nam vse bolj kruli po želodcih, lahko marsikoga privabijo prav take jeda-ške igre.
A kaj hočemo. Danes je dobrodošel prav vsak politični prijem, da si pridobimo glasove. Ene organizacije si na vse kriplje prizadevajo, da bi zdaj, ko ni več »mus«, članstvo zadržale, druge si jih želijo pridobiti. In v tej borbi je treba poseči po novih metodah dela. O tem. da so potrebne nove metode dela, smo že veliko slišali zadnja leta iz ust raznih politikov
priznanih organizacij, ampak v pravo spreminjanje so jih prisilile šele razmere. Po znanem prepričanju nekaterih : vrzi ga v vodo, pa bo že našel način, da bi plaval.
Do volitev je še nekaj časa in zato lahko že tudi pričakujemo več takih politično zabavnih prireditev. Ne vem sicer, kako bodo na to gledali gasilci, ker se očitno lahko boje hude konkurence, saj se lahko stranke spomnijo še tega, da bodo poleti prirejale veselice. Gasilcem bi potem ne preostalo drugega, kot da jim prepustijo še gašenje. Morda niti ne bi bilo slabo, saj bo kako gašenje gotovo še tudi potrebno.
Kdo je že nekoč rekel, da za dosego cilja ni škoda nobenega sredstva. Če so le sredstva!
(frk)
Celjsko območje	IM
r
Stara vozila na zastarelih cestah
Medtem ko je pri nas še vedno nekaj takih, ki vso krivdo za prometne nesreče valijo na voznike, ker da pač morajo vožnjo prilagoditi razmeram na cestah — kakršne pač so — je tudi vse več takih, ki priznavajo, da na prometno (ne)varnost vse bolj vplivajo objektivni vzroki. Težko bi rekli, da so prav ti krivi, da s prometno varnostjo na celjskem območju za lansko leto ne moremo biti zadovoljni, gotovo pa nosijo svoj del krivde. Res je sicer, da celjsko območje ne izpada potem, da bi bila tu na cestah starejša (slabša) vozila, res pa je, da sodi naše območje med tista, kjer so ceste skorajda najslabše. Ne le, da primanjkuje denarja za ustrezno vzdrževanje in označevanje, primanjkuje ga za posodobitve in odpravo črnih prometnih točk, za katere vemo, da so, pa jih kljub nekajletnim opozarjanjem še nismo odpravili.
Kaj pomeni sodobna cesta seveda dobro kaže že polovična avtocesta med Arjo vasjo in Mariborom. Tudi tu so sicer prometne nesreče, vendar tu res domala vedno zaradi tako imenovanega subjektivnega dejavnika. Najnevarnejši pa je podaljšek te ceste med Arjo vasjo in Vranskim, oziroma med Levcem in Vranskim. To je še vedno resnična cesta
smrti. Toda nič kaj boljša ni magistralna cesta proti Rogatcu ali Radečam. Med Celjem in Rogatcem so lani sicer zgradili obvoznico v Rogaški Slatini, vseeno pa seje tu zgodilo veliko hudih prometnih nesreč, šest celo smrtnih. Na neurejeni magistralni cesti Huda Luknja-Arja vas —Celje pa deset takih najhujših nesreč. Pohiteli smo namreč s preimeno-
vanjem cest v magistralke, nismo pa jih primerno uredili. Pričakovanje, da bo že samo preimenovanje pritegnilo več denarja pa seveda tudi ni bilo stvarno.
Podatki o številu prometnih nesreč v lanskem letu so na območju UNZ Celje močno različni. Na vsem območju seje število zmanjšalo za 6,8 odstotka (število prometnih nezgod s smrtnim izidom pa se je zvečalo za 8,6 odst. — trije udeleženci so tudi umrli več kot leto poprej). Najbolj se je zvečalo število prometnih nesreč v konjiški občini (za 35,4 odst.), najbolj pa se je zmanjšalo v šentjurski (za 36,8). Približno enako zmanjšanje je bilo v občinah Mozirje (15,7). Velenje (14,7) in Celje (14,6 odst.). Več nesreč kot leio poprej je bilo še v občinah Žalec (6,3) in Laško
(1,6). Približno enako pa v šmar-ski občini. Vendar pa se je tu letos že zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala kar sedem žrtev. Morda je še zanimivo, da se je od vseh cest najbolj zmanjšalo število prometnih nesreč na mestnih ulicah Celja, Titovega Velenja in Žalca.
Toda čeprav odstotki res ne pokažejo vedno pravega stanja, naj le še zapišemo en podatek: vozniki motornih koles so na območju postaje milice Titovo Velenje lani povzročili za 600 odstotkov več prometnih nesreč kot leto poprej. Prav v Titovem Velenju pa so tudi najmanj disciplinirani in previdni pešci. Povzročili so namreč za 16,6 odstotka več nesreč kot leta 1988 to pa je največje zvečanje na Celiskem.
(~fk)
Smo za miren prehod v pluralistično strankarsko družbo
V velenjski knjižnici so se v tem predvolilnem obdobju zvrstili vodilni predstavniki številnih strank na pogovorih z Velenjčani. Zadnji četrtek je prišel mednje tudi predsednik ZKS — Stranke demokratične prenove Ciril Ribičič, ki ni predstavljal programa svoje stranke (saj nam ga je pred dnevi predstavil že Milan Kučan), pač pa je odgovarjal na vprašanja prisotnih.
Veliko jih je bilo provokativ-nih. Takšen je bil tudi sam začetek. Komentirati je moral svoje predkongresno stališče, da zagovarja v svoji organizaciji kontinuiteto dela. »Še vedno vztrajam na tej svoji izjavi,« je dejal, »vendar v tem smislu, da je kontinuiteta potrebna, da se še bolj odločno zastavijo začrtane spremembe.« K temu pa je dodal, da je Z K — Stranka demokratične-prenove že v času snovanja svojih programskih izhodišč zastavila korenite spremembe, saj programa niso pisali le po meri takratnega članstva in takratne organiziranosti, prostor so dali tudi novim, precej drugače mislečim članom in na ta način sprostili »ob skrajni levici« nekaj prostora, ki se v tem trenutku (predvsem na pobudo jugoslovanske, srbske in vojvodinske ZK) skuša na nek način zapolniti. V občini Ljubljana Šiška so oblikovali KPS.
Pred tednom dni je v skupščinski dvorani v Titovem Velenju potekala skupščina občinske organizacije sindikatov Velenje, na kateri so izvolili vodstvo in organe sindikata za naslednje štiriletno obdobje. Po sprejemu poročila o delu občinske organizacije za preteklo obdobje, so delegati po skupinah obravnavali program svobodnih sindikatov Slovenije, temeljne naloge sindikata za naslednje štiriletno obdobje in programske usmeritve občinske organizacije sindikatov, Statut zveze svobodnih sindikatov Slovenije in statutarni sklep občinske organizacije sindikatov. Po razpravah, v vseh skupinah so bile te precej živahne, v njih pa je sodelovalo veliko delegatov, so vodje skupin — Franc Trebše, Alojz Saje in Vida Purnat podali zaključke in poročila.
Gotovo so za naše članstvo najbolj zanimive programske usmeritve Občinske organizacije sindikatov, zato jih povzemamo. Program izhaja iz osnutka programa Svobodnih sindikatov Slovenije, program pa bo sproti dopolnjen z aktualno problematiko, predlogi sindikatov podjetij in se odzival na dogajanja v družbi oziroma komuni.
Program je kratek, razdeljen pa na štiri področja. V poglavju — razmere za delo in življenje je v ospredju uveljavljanje sindikalne liste (do uveljavitve kolektivnih pogodb) ter spremljanje in nadziranje uresničevanja koletiv-nih pogodb. V sindikat organizirani delavci bodo v kolektivni pogodbi poleg cene dela in skupne porabe določali tudi posamezne pravice iz delovnega razmerja in elemente za zagotavljanje socialne varnosti. V nadaljevanju je spremljanje problematike in vplivanje na odpravljanje ovir za prehod na >evropski delovni čas< (o njem je v drugi skupini razpravljalo precej delegatov, skoraj vsi pa termin >evropski< označili za neprimeren). Organiziranje ugodne nabave osnovnih življenjskih potrebščin preko trgovskih organizacij oziroma sindikalnih zadrug ( na to je eden od delegatov pripomnil, da naj bi se
Prisotni so želeli slišati tudi, kaj meni Ribičič o samostojnosti Slovenije, še zlasti, ker je na svoji prejšnji delovni dolžnosti temeljito spoznal in doživljal snovanje nove slovenske ustave. »Še na 14. kongresu ZKS je naša stranka zagovarjala organiziranost Slovenije v Jugoslaviji kot najsprejemljivejši alternativi. Zdaj je takšno opredelitev veliko težje zagovarjati, saj so se stvari močno spremenile. Osebno se zavzemam za asimetrično federacijo, kar je zasilen izhod, ki nam omogoča ohranitev dobrih in zavrnitev slabih opredelitev. Seveda pa takšne organiziranosti nikomur ne vsiljujemo.« To svojo miselnost je podkrepil z javnomnenjskimi anketami, v katerih se že četrtina prebivalcev Slovenije nagiba za njeno odcepitev od Jugoslavije.
Lahko Ribičiču glede na takšna gledanja očitamo diskonti-nuiteto stališč. Gotovo ne, saj je spreminjanje tega mnenja rezultat spremenjenih odnosov v Jugoslaviji.
Seveda je moral Ribičič komentirati tudi odhod s 14. kongresa jugoslovanskih komunistov. Dejal je, da je ta zanj za vedno končan in da to ni bil njegov prvi takšen odhod iz Beograda. Prvič je tako zapustil sejo ustavne komisije, kjer se je prav tako skušalo preglasovati sloven-
sindikat boril raje za to, da bo imel vsak zaposlen tak osebni dohodek, da si bo tisto, kar potrebuje lahko kupil po normalni ceni. Ampak do takrat, da se to uresniči, je prav, da je tudi takšna stvar v programu). Potem je v tem sklopu še oblikovanje solidarnostnega sklada in nudenje pomoči članom sindikata v skladu s solidarnostnimi principi in materialnimi možnostmi sindikalne organizacije (delegati so menili, da je nujno predvsem sistemsko zagotoviti sredstva za celovit socialni program, oblikovati sklade za stavkajoče in doreči predlog, da so delavci v primeru stečaja podjetja prednostni upnik v stečajni masi).
Pri uveljavljanju interesov delavcev je poudarjeno sindikalno sodelovanje pri spremembah predpisov, zakonov in ustave ter uveljavljanje drugih interesov delavcev v skupščinskem sistemu. V pravno-socialnem varstvu delavcev je opredeljeno zagotavljanje pravne pomoči članom sindikata, nudenje strokovne pomoči pri delovanju sindikata podjetij, spremljanje gospodarskega položaja podjetij, ki poslujejo z motnjami in še nekaj točk. Na ostalih področjih pa sindikalne usmeritve omenjajo ohranjanje tradicij delavskega gibanja, vodenje kadrovske politike v skladu z načeli in merili Zveze sindikatov Slovenije, učinkovitejše obveščanje, stalno sindikalno izobraževanje in seveda izpeljavo nalog, ki jih bodo občinski organizaciji sindikatov posredovali sindikati podjetij, sindikati dejavnosti, ZSS ter na 12. kongresu ZSS sprejete programske usmeritve.
V Občinskem sindikalnem svetu tudi ne bo več toliko komisij in odborov, kot jih je bilo nekdaj, samo štiri komisije so našle svoje mesto v tem: - komisija za kolektivne pogodbe, za socialna vprašanja, za kadrovska vprašanja in za sindikalno izobraževanje. Na strokovni službi ZSS Velenje pa bodo po reorganizaci-
ji zaposleni: predsednik OS ZSS, pravnik in tajnik.
• • • NEKATERI NAJZANIMIVEJŠI POUDARKI IZ RAZPRAVE
Mira Videčnik je poudarila, da ta čas zagrinjamo zaveso za ne kdanjo vlogo sindikata, ko je bil ta povsod in nikjer. Marjan Je-dovnicky je terjal oceno ogroženosti delavčevega zdravja na delovnem mestu zaradi vse številčnejših invalidskih upokojitev v občini. Jožica Notersberg je kot mnogi drugi, govorila o >evrop-skem< delovnem času. Samo en stavek, ki ga je izrekla, pove veliko — evropski delovni čas je odtujevanje otrok od družine. Meh-med Bečič je opozoril na nevzdržno obremenjevanje gospodarstva, 30-odstotna obremenitev bi bila še sprejemljiva, kaj več pa ne. Alojz Kovše je poudaril, da je treba takoj začeti razreševati tisto, kar bo povzročilo razcvet gospodarstva — razbremenitev, opredelitev lastnine, preprečiti razprodajo nacionalnega boga-
stva in ustvariti pogoje za motivacijo.
Več razpravljalcev v drugi skupini je spregovorilo tudi o odgovornosti za položaj Gorenja EKO. Tu bi moral, so rekli, sindikat nastopiti ne z vprašanjem ampak zahtevo.
Tone Hribar je poudaril, da bomo že v kratkem sprejemali cel kup zakonov, ki gredo v škodo delavcu. Pa ni nikogar, ki bi ga zaščitil. Zakon o delovnih razmerjih gre v čisto drugo smer, kot smo računali. Pa verjetno ne bo nihče dvignil glasu. Ivan Krämer je spregovoril o potrebi po močnih sindikatih. Ne glede na to, katera stranka bo na volitvah zmagala, močni sindikati bodo šli vsem na živce. Vlado Rančigaj pa je opozoril na težaven položaj slovenskega gospodarstva, ki je strahovito podkapitalizirano. Ce ne bomo naredili ničesar, se bodo težave kot rakaste celice širile po celi Sloveniji. Vida Purnat je pred delegate prenesla mnenje tistih, ki so sodelovali v tretji skupini, da je kongres preživeta oblika dela, in da bi bilo smoter-no razmišljati tudi o tem.
M. Krstič-Planinc
ska stališča. Seveda pa je stranka demokratične prenove pripravljena obnavljati sodelovanje s partijskimi organizacijami drugih republik, ustanovili pa bi lahko tudi nekakšno zvezo strank za demokratični socializem. Nikakor pa ne morejo podpirati težnje sedanje ZKJ po samoohranitvi.
In kaj namerava slovenska ZK — Stranka demokratične prenove še storiti v tem predvolilnem
času?
»Pred nami so silno zahtevne, negotove volitve. Še najbolj bodo podobne tistim iz leta 1920. Na vsak način bomo skušali na njih zmagati. Vendar pa mi v temle obdobju ne moremo skrbeti le za svoje glasove, saj smo v temle prehodnem obdobju dolžni zagotoviti kar najbolj miren prehod v pluralistično, večstrankarsko družbo. Hočemo miren prehod, želimo si podpore večine. Naš cilj pa je koalicijska vlada, pri oblikovanju katere nismo posebej zahtevni, saj je naš temelj le programska sorodnost. Mi na primer nikomur, ki je član naše stranke ne prepovedujemo. da bi delal tudi v drugi.« je dejal Ciril Ribičič, in kako ocenjuje Ribičič pogostne arogantne napade njegove stranke?
»Predvolilni boj se šele začenja,« prati, »in to kar zdaj doživljamo še ni nič. Zaenkrat ocenjujem, da je ta >spopad< še kar kulturen. Seveda pa me moti. da skušajo naši »nasprotniki« svoj predvolilni boj spreobrniti v obračun s preteklostjo. Ob tem nam naprtijo tudi napake, ki so jih storili naši predhodniki. Ob tem delamo napake tudi mi. Bolj učinkovito bi morali neresnice t javnosti zanikati.«
Usmeritev Gorenja, da je izvoz na tehnološko najzahtevnejše tuje trge, eden najpomembnejših pogojev za obstoj in nadaljnji razvoj, je iz tedna v teden vse bolj aktualna. Zaradi zastojev pri prodaji na domačem trgu usmerja Gorenje vse več proizvodnje na tuje. Marca, na primer, naj bi z izvozom iztržili več kot 30 milijonov dolarjev . Nasploh pa je na začetku tega leta koncem Gorenje največji slovenski izvoznik.
V zadnjih mesecih se v vseh Gorenjevih podjetjih povečuje delež proizvodnje, namenjen za prodajo na tuje, kar, razumljivo, terja izjemne napore vseh. Povečevanje izvoza pa je tudi pogoj, da bodo doseženi cilji, ki so si jih za letos zastavili v tem kon-cernu.
Seveda pa terja vse večje vključevanje v mednarodno delitev dela ne samo še večjo kakovost izdelkov, pač pa tudi zmanjšanje stroškov ter sprejem tudi
Aleksander Mitrovič je ob
predstavitvi Zisovih ukrepov (ponovno) poudaril, da vladi ne pride niti na misel, da bi spremenila tečaj dinarja (vsaj letos, morda pa tudi ne pozneje), izvoznike je skušal potolažiti z napovedjo, da Zis išče rešitve zanje, govoril pa je tudi o nekaterih drugih ukrepih, ki jih snujejo v Beogradu, dabi gospodarstvo lažje prebrodilo to krizno obdobje-
Andrej Cetinski. predstavnik slovenskih železarn, se je spraševal, kolikšna bo cena za zlom inflacije. Za slovenske železarne je domala nezaslišana, povzpela se je na desetine milijonov za-hodnonemških mark.
Posebno oster je bil Ivo Ma-renk. prvi mo/ Slov ina. Dejal je. da ne gre le za ceno. ampak tudi
Tudi vprašanje o neupravičeno visokih »izrednih« pokojninah članov ZKS je padlo. Ribičič je bil mnenja, da bi jih lahko ukinili, komentiral pa je tudi, da naj bodo tudi plačila za javne funkcije javna. (V zadnjem času je bilo o tem veliko polemik) in da je po njegovem prav, da je javnost o tem obveščena.
Veliko govorimo v tem času o novi slovenski ustavi, mnoge stranke jo obljubljajo, v njej pa bi opredelili izvirno oblast republike. Ribičič je povedal, da je njegova stranka dala pobudo, da bi sprejeli konsenz o tem že pred volitvami, vendar ga zaenkrat ostale stranke še niso sprejele, četudi so njihove opredelitve takšne.
Eden izmed prisotnih je Ribičiču priznal, da nikoli ni verjel, da bo ZK zares prostovoljno zapustila oblast. »Morda na začetku res nismo bili dovolj prepričljivi, saj nismo mogli kar oditi, če bi to storili, bi imeli verjetno zdajle pri nas vojaško oblast.«
V našem okolju smo zadnje dni veliko govorili o Teharskih žrtvah. »Tega ni bilo treba narediti na takšen način,« je na vprašanje o tem odgovoril Ribičič. »To je bila poteza, ki si je zmagovalec ne bi smel privoščiti.«
Zanimivo je bilo tudi vprašanje, s kakšno kratko opredelitvijo bi si skušal Ribičič pridobiti zaupanje volilcev. »Oblast bo po volitvah kontrolirana. Prostora za samovoljo ne bo. Za nas naj glasujejo tisti, ki si želijo miren, ob tem pa malce počasnejši prehod v pluralistično strankarsko družbo.«
MIRA ZAKOŠEK
vrste drugih ukrepov, ki naj bi zagotovili, da bi bil izvoz bolj spodbujen, kot je zdaj. V Gorenju se zavedajo, da bodo morali prav vsi spremeniti svoje obnašanje, da bo treba v slehernem delovnem okolju začeti z akcijo za odpravo slabosti. Seveda pa bo treba istočasno začeti tudi Z razbremenjevanjem gospodarstva, prvi koraki v republiki so za to že storjeni, svoj delež za to, da bo Gorenje v še večji meri prodajalo svoje izdelke na tuje, pa bodo morali prispevati tudi dobavitelji surovin in sestavnih delov. Breme izvozne proizvodnje je zdaj predvsem na plečih finalistov.
V Gorenju poudarjajo, da je treba storiti vse, da se ne samo ohrani, ampak oživi proizvodnja, ki je usmerjena na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge in za katero je na teh trgih mogoče najti kupce.
(an)
za to, kje bodo žrtve. Po njegovem prepričanju bodo te že v kratkem (zaradi izjemno visokega prelivanja denarja v Jugoslaviji) prav v naši republiki.
Da so izvozniki skorajda v zadnjih izdihljajih, sta potrdila tudi predstavnika Jugotekstila in Gorenja. Obe firmi naj bi letos izvozili vsaka za okoli 350 milijonov dolarjev, toda zaradi precenjenega dinarja to skorajda ne bo uresničljivo. Razmere v Gorenju so izredno dramatične. Zdaj se ne pogovarjamo več, kaj bomo delali jutri, zdaj nam gre že za ure, je bil več kot zaskrlbjen predstavnik Gorenja. Če se bo tako izjemna nelikvidnost še nadaljevala in če bo izvoz še naprej »pravi samomor, kot je to /daj,« Gorenja kmalu ne bo več (?!).
Mirko M und a
CIRIL RIBIČIČ je med drugim izjavil:
•	Obe roki dam v ogenj, da Kučan iz partije ne bo izstopil — nekateri menijo, da si bo zadnji hip na tak način pridobil volilne glasove.
•	Tudi v dežju je vredno sedeti na državni meji, če ima to potem kakšen učinek — prepričan sem, da bomo uspeli.
•	Da bi zmagal Kramberger, težko verjamem. Cenim ga kot strokovnjaka, humanista, ko pa gre za to področje ...
•	Mnogi pravijo, da ima naša stranka vpliv na nekatere institucije. V resnici pa mi iz časopisov izvemo, kaj so sklenili.
•	Od volilnih rezultatov v Sloveniji je odvisna njena nadaljnja oblika. Vsekakor pa sem prepričan, da bo pluralistična, bolj demokratična, pa tudi ekonomsko uspešnejša.
•	Sindikat naj prevzame vlogo, ki mu pripada. Bori naj se za večji OD delavcev. Vlada, ki mu bo preveč popustila, bo ustvarila preslabe rezultate in bo morala pasti. Tisto, ki mu bo premalo prisluhnila, bodo pa »vrgli« delavci.
Gorenje Družbeni standard
Pred dnevi je bilo registrirano novo družbeno podjetje Gorenje Družbeni standard, nastalo iz bivšega tozda Družbeni standard Gorenja Gospodinjski aparati. Vršilec dolžnosti direktorja je Vlado Stravs.
Do konca meseca marca pa se bo, kot načrtujejo, Gorenje Družbeni standard organiziralo kot družba z omejeno odgovornostjo, ustanovitelji pa bodo uporabniki njegovih storitev — Dod-
jetja Gorenja v Titovem Velenju in Uorenje MGA Nazarje.
Dejavnosti Gorenja Družbena prehrana bodo, med drugim, gostinske storitve, strokovne storitve v zvezi z gradnjo, gospodarjenjem nakupom, vzdrževanjem in odprodajo stanovanj in stanovanjskih hiš, organiziranje in posredovanje turističnih storitev (letovanja, aranžmaji za dopuste) ter organizacija športnih prireditev.
(vš)
CE ZE ZARADI DRUGEGA NE, JE ŽE IZ FINANČNIH RAZLOGOV DENAR BOLJŠI OD REVŠČINE
Woody Allen
Skupščina velenjske organizacije sindikatov
Zagrinjamo zaveso -nič več povsod in nikjer
Gorenje največji slovenski izvoznik
KDO IN KAJ V SINDIKATU PRIHODNJA ŠTIRI LETA
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje za prihodnje štiriletno obdobje sestavljajo: Branko Amon (Gorenje), Zlatka Anderlič (pri obrtniku), Liljana Avberšek (Mladinska knjiga), Mehmed Bečič (ESO), Jožica Bulajič (Zdravstveni center), Marjan Fajfar (RLV), Franc Goljar (Ljubljanska banka D.D.), Valter Golob (Društvo invalidov Velenje), Teodor Gorogranc (Sipak), Jože Hace (RLV), Jožica Hercog (Gorenje), Alojz Hudarin (Vegrad), Vlado Ivančič (Gorenje Commerce), Marjan Jedovnicky (TEŠ), Dušan Jeriha (Gorenje), Jože Kožar (RLV), Viktor Kršinar (Center srednjih šol), Peter Kvartič (ERA), Janko Meža (TES), Slaven Pandol (Vekos), Rezka Radovan (TUŠ), Jože Reher (Gorenje), Branko Ribizel (Gorenje), Rudi Satler (Zveza društev upokojencev), Zvonka Sevšek (Zdravstveni center), Peter Sorčan (Gorenje), Franc Trebše (Vegrad), Drago Trkulja (RLV), Vlado Verdnik (VIZ), Mira Videčnik (OS ZS Velenje), Dušan Žerjav (UO Sob Velenje), Nada Ževart (Gostinstvo Paka).
• • •
V nadzornem odboru so: Amalija Biščan (upokojenka), Zdravko Cvikl (RLV), Marjana Koren (Gorenje), Mirko Žolnir
(sozd REK), Stane Žula (upokojenec).
• • •
Predsednica Občinskega sindikalnega sveta Velenje v naslednjem štiriletnem obdobju bo ponovno Mira Videčnik (delegati so jo izvolili na tajnem glasovanju).
• • •
Na 12. kongresu ZS Slovenije bo naš delegat Mira Videčnik (OS ZSS Velenje), na 11. kongresu ZS Jugoslavije pa nas
bo zastopala Marjana Koren (Gorenje).
Za nohte gre tudi Gorenju
Podpredsednik Zisa Aleksander Mitrovič in član zvezne vlade Branko Zekan sta bila prejšnji teden na delovnem obisku v Sloveniji. Samo ugibamo lahko, ali sta pripotovala v Ljubljano tudi zaradi pred dnevi sprejetega stališča zveznega zbora Skupščine SFRJ, da mora Slovenija poravnati vse svoje obveznosti do zveze in da so slovenski samozaščitni ukrepi po srbskem bojkotu nezakoniti.
6. stran naš čas
STRANKARSKI MNOGOBOJ
160. marca 1990
Nov delovni čas
Evropa 92- vsako minuto smo ji bližje. Eden od prvih korakov, ki naj bi ga zanjo naredili, je prehod na evropski, po zadnji varianti, nov delovni čas. Okrog 3000 delavcev Gorenja je že premaknilo urne kazalce za prihod v službo. Sledili so jim tudi v drugih kolektivih Šaleške doline. Kaj naj bi z uvedbo delovnega časa dosegli? Višjo produktivnost, s tem boljše rezultate	gospodarjenja,...
Skratka boljši in lepši jutri.
Vajeni obljub slednjemu delavci ne verjamejo preveč in so zato mnogi nov delovni čas na »pot pospremili«z negodovanjem in prav nikakršnim navdušenjem. Večina je in še danes misli tako, da je to znova ena od nepremišljenih akcij, da se približujemo Evropi z neprave strani in podobno. Dosedanji način življenja je pač preveč zakoreninjen, da bi lahko delovne navade in vse kar sodi zraven prilagodili novim razmeram v tako kratkem času. Toda, Slovenci smo menda prilagodljivi in bomo tudi to novost tako ali drugače sprejeli. Željene učinke pa bo nov delovni čas prinesel le, če se bodo tudi obljube spremenile na osnovi mnenj, ki smo jih slišali med delavci Gorenja v Titovem Velenju ob pripravi tele ankete.
f
HB«-»*
Jožica Povše, Gospodinjski aparati: »Nisem se še navadila novega delovnega časa, prehitro je še za dajanje kakršnihkoli ocen. Po 24 letih delovne dobe se bom kar težko navadila prihajati v službo uro kasneje ter se vračati domov sredi popoldneva. Posebnih težav v zvezi s tem zaenkrat nimam. Prepričana pa sem, da bo načrtovane rezultate nov delovni čas prinesel, če bodo osebni dohodki takšni kot jih obljubljajo.«
Franc Hliš, Procesna oprema: »Mislim, da ne ubiramo povsem prave poti, kajti dokler bo delovni čas »evropski«, plača pa jugoslovanske, željenih rezultatov ne bo. Družinskega življenja sedaj ne bo več. Preživeli bomo lahko skupaj le večere ter sobote in nedelje. Verjamem, daje treba nekaj storiti za boljše gospodarjenje, večjo produktivnost, vendar je takšno odločitev treba osvetliti z vseh zornih kotov in ne le dveh.«
Alojzija Stropnik, Notranja oprema: »Ali je ukinitev zajtrka, malice, časopisa—Evropa 92? Nikakor, zato tudi nov delovni čas, na katerega smo prešli v Pohištvu v začetku marca, ni rešitev za številna vprašanja. Družinskega življenja ob takšnem delovni-ku ne more biti. Preveč sem utrujena, da bi lahko opravila vsa gospodinjska dela tako kot bi jih morala. Še sreča, da nimam težav z majhnimi otroci, s katerimi se srečujejo moje sodelavke.« Mislim, da ne bo šlo.«
Vlado Sevšek, Gorenje Servis: »Vsaka stvar ima dobre in slabe strani. Tako je tudi z novim delovnim časom pri nas. Žal, zaenkrat še ni pokazal dobrih strani. Standard je predpogoj za uvedbo slednjega. Željeni učinki pa bodo doseženi s pretvorbo obljub v prakso, in če se bomo vsi vsega zapisanega dosledno držali.«
Pogovor s Karlijem'Stropnikom
I
I I I I
I I I I I I
L1
»Ne priznanja, zadovoljstvo ijudije pomembnejše!«
Naključje? Ne. Delo in priznanje sta tisto, kar nas je napotilo na kratek klepet h Karliju Stropniku s Ko-novega. Kot ste gotovo mnogi med vami prebrali v eni od prejšnjih številk našega tednika, je Karli v začetku tega meseca prejel visoko priznanje Zvezne konference socialistične zveze Jugoslavije, in sicer za uspehe pri razvoju in uveljavljanju vloge krajevne skupnosti v obdobju 1987-88.
Prijetna, hvaležna in obenem pretežka je naloga pisati ob takšni priložnosti o človeku, ki ga dobro poznajo mnogi, spoštujejo, cenijo njega in njegovo delo. Da je temu res tako dovolj zgovorno pričajo številna priznanja, ki jih je prejel za delo na najrazličnejših področjih. Nenazadnje pa tudi dejstvo, da ga radi vabijo medse ali poprosijo za nasvet.
Na straneh našega tednika smo vas že predstavljali. Kaj mislite bi o vas in vašem delu morali še povedati, kar ljudje ne bi vedeli?
Karli Stropnik: »Ne vem, kaj bi bilo ob tem, da sem povsod tam, kjer je treba kaj narediti, urediti zraven, še dodati. Ljudje me poznajo in vedo, da rad pomagam, če le lahko in kolikor je v moji moči. Z glavo skozi zid pa tako sami veste; da ne gre.«
Ste eden redkih, ki ob razvoju kraja niste stali ob strani, ampak svojo voljo, znanje, izkušnje in pripravljenost združili z drugimi na raznih akcijah, pri delu družbenopolitičnih organizacij in društev v kraju. Kako in zakaj?
Karli Stropnik: »Nekaj zaradi čuta odgovornosti, predvsem pa zaradi ljudi, njihovega zadovoljstva ob napredku. Kako prijeten je občutek, da so pripravljeni sodelovati, če vedo, za koga in kaj delajo, če je delo dobro organizirano. Nekdo pač mora biti pobudnik in to sem bil pri marsikateri stvari jaz: naj si je šlo za reorganizacijo krajevne skupnosti Šalek, iz dela katere je nastala krajevna skupnost Konovo, za kasnejša »do-
gajanja« v kraju, pa sem dal na voljo prostore svoje garaže. Ni bilo večera, da ne bi sedeli skupaj, se pogovarjali o razvoju, o akcijah in podobno. Sad naših prizadevanj so mnoge pridobitve: dom krajanov, vrtec, vročevod, kabelska televizija,	telefonija, posodobljene ceste,. . . Ob tem pa ne smem mimo družine, ki me je vedno razumela, kadar sem bil zdoma in delovne organizacije, kjer so mi šli vedno na roko.«
Krajevna skupnost Konovo je ena od mlajših v naši občini, ponaša pa se z zavidanja vrednimi pridobitvami.
Karli Stropnik: »Ja, razcvetela se je prav zaradi prej omenjenih razlogov. Kajti, kadar smo delali, smo delali, kadar pa govorili, pa govorili. Sedaj, ko nimamo v programu večjih akcij, sem kar malce zaskrbljen, ker postajamo tudi pri nas vse bolj tujci drug drugemu. Življenje in delo v kraju moramo poživiti po volitvah, ob razmišljanjih o novem samoprispevku in o
akcijah, ki nas bodo spet združile. Škoda bi bilo, če bi se zadovoljili le s tem, kar imamo sedaj.«
Ste član izvršnega sveta, zadolžen za krajevne skupnosti. Kaj lahko rečete o prizadevnosti v slednjih?
Karli Stropnik: »Osrečuje me spoznanje, da so krajani oplemenitili referendumski dinar kot so najbolje vedeli in znali. Dobra organizacija, lastna udeležba, prostovoljno delo, pomoč širše skupnosti in uspehi so tu. Le tako naprej, pa bomo še lahko kljub pomanjkanju denarja ob raznih priložnostih predajali svojemu namenu še kakšne objekte.«
Vseh želja in potreb v krajevnih skupnostih Šaleške doline niso uresničili. Denarja ob osiromašenem gospodarstvu pa ni, s samoprispevkom zbranega denarja pa je prav tako premalo.
Karli Stropnik »Porok za razvoj in uspeh so ljudje, pa realni programi, samo-
prispevek, denar za redno dejavnost. Je hudo, tako kot tožimo pa spet ne. Sem optimist in malo več tega nam ne bi škodilo.«
Preveč bi bilo, če bi hoteli našteti, katere dolžnosti ste doslej v krajevni skupnosti Konovo in tudi širše opravljali. Raje, kaj delate sedaj?
Karli Stropnik: »Marsikje sem izpregel, vsega pa vendarle ne. Trenutno sem podpredsednik	sveta
krajevne skupnosti Konovo, član občinskega predsedstva socialistične zveze, izvršnega sveta za področje KS, občinskega štaba za SLO in DS, vključil sem se v volitve kot delegat socialistične zveze za občinski družbenopolitični zbor, pa še kaj bi se našlo.« Zlati znak OF, bronasti grb skupščine občine Velenje, red dela s srebrnim vencem, ... Dobitniki takšnih priznanj pravijo, da so jim nagrada za opravljeno delo in spodbuda za prihodnje. Kaj pa vi?
Karli Stropnik: »Nisem ga pričakoval, zato sem ga toliko bolj vesel. Vendar moram reči: to je priznanje vsem, s katerimi sem delal. Kajti, en sam človek ne more nič narediti, množica pa lahko marsikaj. Sicer pa, nikoli nisem in ne bom delal za priznanja, ampak sem si in si bom tudi v prihodnje prizadeval le to, da bodo ljudje zadovoljni. Z njimi pa seveda tudi sam.«
1
J
Ljubno ob Savinji
Zvezno priznanje za dosežke
Drugega dne v marcu je predsednik republiške konference socialistične zveze Slovenije Jože Smole podelil priznanja zvezne konference socialistične zveze za uspehe pri razvoju in uveljavljanju vloge krajevnih skupnosti. Med 15 dobitniki iz Slovenije je tudi krajevna skupnost Ljubno ob Savinji. Priznanje je seveda prišlo v prave roke, saj so v tej krajevni skupnosti v zadnjih letih uresničili zares veliko pomembnih nalog na najrazličnejših področjih. Predvsem so zadovoljni z dejstvom, da so v tem obdobju dokončali nekaj pomembnih objektov, ki so jih prej odlagali celo vrsto let.
Posodobili so med drugim cesto v Rastke, končno zgradili in uredili mrliško vežico, temeljito obnovili prosvetni dom, posodobili
veliko kilometrov krajevnih cest, mostov in brvi, obnovili krajevno vodovodno omrežje, v celoti obnovili staro šolo v Radmirju, osvetlili cerkve in postorili še marsikaj. Pomemben delež k visokemu priznanju je
prispevala bogata družbena in društvena dejavnost, saj cela vrsta organizacij in društev zares dobro deluje in vključuje večino krajanov. Precej se je v zadnjih letih spremenil tudi način delovanja v tej krajevni skupnosti. Odrekli so se namreč velikim udarniškim akcijam in namesto njih bolj uspešno organizirajo manjše akcije na področjih kjer so ljudje neposredno zainteresirani.
(j- P )
Na Ljubnem in v vsej krajevni skupnosti so bili v zadnjih letih zares pridni
Družabno srečanje ZKS-stranke
demokratične prenove
Vse kaže, da bomo v teh predvolilnih dneh razgibali tudi družabno življenje. Takšna srečanja so stranke že začele organizirati.	®p
V petek prejšnji teden so se zbrali v Šoštanju člani ZKS — Stranke demokratične prenove in njihovi simpatizerji na družabnem srečanju, ki je dobro uspelo, saj je trajala zabava vse do jutranjih ur. Za smeh sta poskrbela člana Gledališča pod kozolcem iz Šmartna ob Paki Jože Kranjc in Jože Robida, za prijetno razpoloženje pa Fantje treh dolin. Organizatorji so na srečanju seveda na zabaven način predstavili tudi svo-ie kandidate.
Občinska organizacija Rdečega križa
Življenjske razmere narekujejo delo
Kaj napisati o delu organizacije, kjer je skrb za reševanje stisk sočloveka bila in bo tudi v prihodnje prednostna naloga, kjer je pripravljenih prostovoljno delati toliko in toliko aktivistov, kjer je ...? Nič drugače kot prejšnja leta — nadvse uspešno je zato, želja, le tako tudi v prihodnje, najbrž odveč.
Že zajetno poročilo o opravljenem delu v preteklem letu, še bolj pa doseženi rezultati na področju prve pomoči in prevencije, krvodajalstva, zdravstvene vzgoje in izobraževanja, solidarnosti in socialne varnosti, dejavno-
sti mladih članov Rdečega križa na šolah, povedo vse in samo potrjujejo že v uvodu zapisane besede. Težko bi izdvojili tiste krajevne človekoljubne organizacije, ki lanskih delovnih programov niso uresničile, pa čeprav je delokrog slednjih vse širši in širši. Lani so med drugim začele v nekaterih krajevnih skupnostih delovati postaje Rdečega križa, ki so povsem upravičile svoj obstoj in pomen.
Več kot 1000 udeležencev 10, 20, 80 urnihtečajev prve pomoči, okrog 21 zdravstve-
nih predavanj, prilagojenih interesu občanov, pa občinsko tekmovanje »kaj veš o škodljivosti alkoholizma in narkomanije«, nudenje sosedske pomoči, pomoč ob elementarnih nesrečah, ki jih lani ni bilo malo, kilogrami zbranih rabljenih oblačil, obutve in posteljnine uvrščajo občinsko organizacijo Rdečega križa Velenje med najprizadevnejše tovrstne v republiki in tudi širše. Ob tem ni treba posebej omenjati krvodajalstva, kjer že nekaj let darovalci najpomembnejše življenjske tekočine v naši občini dokazujejo, da je ge-
slo »kri rešuje življenje« izraz največje solidarnosti med ljudmi. S 4140 krvodajalci je prav naša občina često krila potrebe po 300 krvodajalcih na dan oziroma po pravočasni in zadostni količini krvi.
Da je bilo delo v preteklem letu res uspešno, so na skupščini občinske organizacije Rdečega križa Velenje prejšnji teden, ugotavljali tudi delegati, ki so se v razpravi med drugim dotaknili vprašanja participacije za krvodajalce. Odločitev o njihovih predlogih, ali ukinitev slednje za tiste, ki so darovali kri več kot 15-krat ali dva
prosta dneva, naj bi bila naloga republiške zdravstvene skupnosti.
In kaj naj bi delali aktivisti Rdečega križa letos ? Na sredini skupščini so sprejeli le okvirni delovni program, saj pravzaprav življenje narekuje, čemu bo treba nameniti več pozornosti. Bolj ali manj pa ostajajo naloge na področju zdravstvene vzgoje in izobraževanja, prve pomoči, krvodajalstva, solidarnosti in socialne varnosti ter dejavnost mladih članov Rdečega križa enake. Z rešitvijo prostorskih vprašanj za delo občinske človekoljubne organizacije, bo učinkovitost na posameznih področjih, tudi pri ustanavljanju krajevnih organizacij Rdečega križa, tam, kjer te še ne delajo, gotovo obrodila željene sadove.
Sv- ----- .	;	-	. -
Občinska volilna komisija
Kandidati so znani
V	velenjski občini so kandidacijski postopki sklenjeni. Kandidati so znani, odločiti se bo samo še potrebno, koga bomo volili na aprilskih volitvah. Izbira né bo preprosta, saj bo na glasovnicah toliko ljudi, znanih in manj znanih, bolj ali manj sposobnih, prizadevnih .... da bomo morali volivci trezno premisliti, koga bomo obkrožili na lističih, ki mimogrede povedano ne bodo povsem enostavnega videza.
Svoj delež k boljši volilni obveščenosti prispevamo tudi v uredništvu Našega časa, saj v vsaki številki napišemo kaj novega, ki je pomembno za volivce. Pisanje bomo nadaljevali vse do konca volitev na Slovenskem. V prejšnji izdaji našega časnika smo začeli objavljati imena kandidatov, danes nadaljujemo začeto. Občinska volilna komisija pa bo poskrbela še za zakonitost in bo v občinskem Uradnem vestniku št. 4 objavila kandidature oziroma sezname kandidatov.
• ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
V	sedemindvajsetih volilnih enotah bomo v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Velenje volili prav tolikšno število delegatov. Kandidatov pa je seveda mnogo več. Po tej plati bodo volitve res svobodne in demokratične.
Poglejmo, kdo so kandidati, ki so na zborih volilcev dobili podporo.
KS Bele vode: Andrej Lenko, Zdravko Bačovnik, Alojz Bačov-nik; KS Bevče: Ciril Čretnik, Marjan Lesjak, Jože Ramšak; KS Cirkovce: Branko Avbreht, Helena Cafuta, Ivan Dvorjak;
Pomembna novost pri zdajšnjih volitvah so liste kandidatov za volitve delegatov v družbenopolitični zbor skupščin, ki jih vložijo politične organizacije. Njihov vrstni red pa se določi z žrebanjem, ki ga je prejšnji teden v Titovem Velenju že opravila naša občinska volilna komisija ob navzočnosti predstavnikov strank in s tem določila vrstni red list kandidatov na zbirni listi za družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije in DPZ občinske skupščine Velenje.
Predsednica občinske volilne komisije .Milena Bukovič Dežman je povedala, da je večina strank na svoje liste za občinski DPZ uvrstila po sedemindvajset kandidatov, razen Slovenske obrtniške stranke, ki nastopa z enim kandidatom, Socialdemokrati občine Velenje imajo 11 kandidatov, So-
KS Gaberke: Ivan Novak. Anton Plešnik, Drago Rezman: KS Gorenje: Jože Drev.v Rudi Ježov-nik; KS Lokovica: Herman Mrak, Božidar Pliberšek; KS Pa-ka: Mirica Acman, Rajko Ku-mer, Franc Oštir; KS Franc Le-skošek Luka Proje: Ludvik Hribar, Nevenka Ocepek, Majda Piazar; KS Plešivec: Alojz Klan-čnik, Janko Kotnik, Vinko Kotnik, Marjan Pustatičnik, Anton Smonkar; KS Podkraj Kavče: Jože Kovač, Drago Ring; KS Ravne: Ivan Stvarnik, Anton Hudournik, Rudolf Olup; KS Skorno Florjan: Valentin Atelšek, Roman Oblak, Zdenko Slatnar, Jože Vrčkovnik, Andrej Goltnik; KS Šentilj: Franc Bačovnik, Franc Kuhar, Mirko Vranjek; KS Škale: Milan Forštner, Stane Li pni k. Stane Tepej; KS Šmartno ob Paki: Franc Kačičnik, Marjan Knez, Stane Prašnikar, Ivo Rakun; KS Šoštanj: Vilma Fece, Ivan Ojsteršek, Stane Šmajdl, Janko Zacirkovnik; KS Titovo Velenje Center desni breg: Stane Planine, Mihael Slivar, Josip Malinovič, Dragana Vukič; KS Titovo Velenje E. Kardelja: Marko Bauman, Jani Hrovat; KS Gorica: Janja Divjak, Boris Vrh-kar; KS Konovo: Stanislav Divjak, Marinko Mandič, Zvonka Speh; KS Titovo Velenje Center levi breg: Jože Melanšek, Milan Štumberger; KS Stara vas: Milan Jeram, Jožef Lekše, Igor Pe-čovnik; KS Staro Velenje: Ivan Kadliček, Edvard Vučina; KS Šalek: Jože Kovač, Franc Mar-šnjak, Mirko Melanšek, Marjan Pusovnik; KS Šmartno: Milan Kumer, Rajko Pirnat; KS Topol-šica: Majda Menih, Rudolf Ro-
cialistična zveza pa 26, ker je eden odstopil. Listo posamičnih kandidatov pa zaenkrat sestavlja pet kandidatov. »Zaenkrat pravim zato,« je povedala Milena Bukovič Dežman, »ker imajo še vsi kandidati možnost, da najkasneje do 23. marca odstopijo od kandidature, bodisi zato, ker se bodo premislili ali pa se bodo glede na to, da so kandidati za več zborov iste skupščine, morali odločiti, katero od kandidatur sprejemajo.«
• ŽBREB JE DOLOČIL VRSTNI RED
Občine Mozirje, Velenje in Žalec skupaj sestavljajo voliino enoto številka 13 za volitve v republiški družbenopolitični zbor, sedež te enote pa je v občini Velenje. V tej enoti bomo volili štiri delegate. V predpisanem roku je bilo vloženih 11 predlogov list kandidatov, žreb pa je na zbirno
žič, Branko Sevčnikar; KS Za-vodnje: Anton Potočnik, Edo Žlebnik.
• ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Na zborih volilcev v sedemnajstih volilnih enotah za volitve 27 delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Velenje so dobili podporo naslednji kandidati: Gorenje koncem — Branko Amon, Drago Baliuti, Zlatko Bartolac, Franc Boček, Andrej Heindl, Rajko Hribar, Zdenko Hriberšek, Iztok Hudomalj, Vladimir Ivančič, Mitja Jenko, Zofija Klobčar, Stane Koselj, Alojz Kovše, Martin Marolt, Bojan Osolnik, Niko Pečarič, Avgust Reberšak, Tomaž Strniša, Jurij Vaupot, Cvetka Žlof, Anton La-hovnik; Rudnik lignita Velenje — Drago Karel Bizjak, Janez Je-zeršek, Ciril Kemperle, Dragica Kotnik, Tatjana Krenker, Marjan Lampret. Pavel Skornšek, Bojan Škarja, Janez Zapušek, Pavel Župec; Termoelektrarne Šoštanj — Ivan Sevšek, Simon Tot; ESO — Anton Draž, Jože Srebotnik, Tone Žovlje; Tiskarna, APS, Sipak — Franc Krajnc, Peter Šaherl, Teodor Gorogranc: GIP Vegrad — Miroslav Bukvič, Jure Drobnič, Jakob Presečnik, Roman Raško. Rado Sivka, Vladimir Smirnov, Franc Trebše, Peter Zlodej; ERA — Marjan Jerič, Vlado Pečečnik, Boris Razdrih, Anton Šeliga; Nama, Potrošnik Šoštanj, Pekarna, KK Ptuj tržnica — Jožica Kvas, Darinka Maj-sen, Mojca Skarlovnik, Milena Vrečar: Modni salon, Veplas — Franc Forštner, Jožica Jegrišnik, Franc Vedenik, Jože Vajdl; Gozdarstvo Šoštanj — Vida Forstner,
listo določil naslednji vrstni red liste kandidatov: ZKS — stranka demokratične prenove (nosilec liste je dr. Stane Pejovnik), Neodvisna lista novih družbenih gibanj (nosilec liste Ignac Krivec), Slovenski krščanski demokrati (nosilec Anton Skornšek), Slovenska kmečka zveza (nosilec liste je dr. Franc Zagožen), Socialdemokratska zveza Slovenije (nosilec Silvester Drevenšek), ZSMS — liberalna stranka (nosilec Vinko Vasle), Slovenska demokratična zveza (nosilec liste Rajko Pirnat), Socialistična zveza Slovenije — SZDL (nosilec Martin Budna), Slovenska obrtniška stranka (nosilec je Ivan Krefl), Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov (nosilec liste Dragiša Lazovič) in Zeleni Slovenije, katere nosilec liste je Vano Gošnik.
Za volitve delegatov v družbe-
Danica Kanduti, Vladimir Kom-pan. Stane Koren, Magda Kur-nik; Usnjarna Šoštanj. Elkroj konfekcija Šoštanj, Vekos, Dim-nikarstvo, Zavod za urbanizem, Projektivni biro. Inženiring, Briv-nice in česalnice, PIT promet, Ljubljanska Banka, A banka — Janez Božič, Miran Gmajner, Franc Kumer, Marica Rošker, Venčeslav Svoljšak; SŠGZ, TOK kmetijstvo, kmetje Nada Pat, Matjaž Jenšterle, Uroš Sternad
—	Vzgojno izobraževalni zavod
—	Marija Bole, Alma Koren, Ivan Planine, Emil Prah; Vzgojno varstveni zavod — Metka Čas, Tanja Čater, Majda Gaberšek, Marija Kuzman; Center srednjih šol, Glasbena šola, Delavska univerza — Andrej Kuzman, Bojan Prašnikar, Mirko Rugani; Kulturni center, Kino Velenje, CIPS, Rdeča dvorana — Anton Ravnikar, Boris Zakošek; Zdravstveni center, Center za socialno delo, Dom za varstvo odraslih, SPIZ, Izpostava uprave za zdravstveno varstvo — Jelka Fužir, Ivan Jane-žič, Ivan Kralj, Janez Pukl, Jože Zupančič; Obrtno, transportno in podobno področje Silvester Koprivnikar, Avgust Lesnjak, Milena Mraz, Milan Tepej; Področje državne uprave, pravosodja, notranjih zadev, SDK, političnih organizacij in društev ter skupnosti za zaposlovanje: Tatjana Grošelj, Marjan Klepec, Darinka MravljaK, Marija Skorni-šek, Vladimir Šuster; Skupnosti s sedežem podjetij zunaj občine Velenje — Danilo Grobelnik, Andrej Oman, Srečko Potočnik.
• DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
V družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Velenje bo 27 delegatov. Volivci se bodo zanje odločili izmed posamičnih kandidatov, ki so dobili podporo na zborih volilcev v krajevnih skupnostih in list kandidatov, ki so jih predložile politične organizacije. Vrstni red list kandidatov na zbirni listi pa so prejšnji teden v
nopolitični zbor Skupščine občine Velenje je ena volilna enota, žreb pa je določil naslednji vrstni red strank na zbirni listi: OK ZSMS — liberalna stranka (nosilec liste je Ivan Atelšek), Slovenska obrtniška stranka (Franc Černak), Socialdemokrati občine Velenje (nosilec liste dr. Bogdan Menih), ŽKS — stranka demokratične prenove (nosilec Matjaž Natek), Zeleni Slovenije (nosilec Peter Rezman), Slovenska kmečka zveza podružnica Šaleška dolina (nosilec je Marjan Jakob), Socialistična zveza (nosilec Pankrac Seme-čnik), Slovenski krščanski demokrati (nosilec Anton Lovrec) in Slovenska demokratična zveza, nosilec te liste pa je Franjo Bartolac. Na zadnjem mestu je lista petih posamičnih kandidatov, to je tistih, ki so dobili podporo na zborih volilcev.	(Ijn)
Titovem Velenju določili z žrebanjem.
Tako so zaenkrat — vsi kandidati imajo namreč možnost, da do 23. marca odstopijo od kandidature, kandidati, ki so jih predlagale politične organizacije za občinski družbenopolitični zbor naslednji: OK ZSMS — liberalna stranka: Ivan Atelšek, Igor Meh, Marjan Gaberšek, Darinka Meh, Tomaž Smonkar, Aleksandra Žuber, Goran Semečnik, Beno Strozak, Franci Lenart, Jože Silovšek, Žlata Zevnik, Dušan Jeriha, Milan Kopušar, Sadif Omeršič, Drago Martinšek, Božidar Biščan, Katarina Žibert, Boris Tkalec, Marjana Kanduti, Peter Kovač, Metka Kumer, Igor Kočevar, Aleš Ojstršek, Biserka Povše, Marjan Kotnik, Milan Kretič, Peter Šile — Slovenska obrtniška stranka: Franc Černak — Socialdemokrati občine Velenje: Bogdan Menih, Jože Štefan-čič, Slavko Marš, Angela Vutko-vič, Slavko Klepec, Matija Horvat, Valter Pirtovšek, Karel Bala-žic, Ivan Ledinek, Franc Antlej, Martin Kopušar — ZKS — stranka demokratične prenove: Matjaž Natek, Alenka Avberšek, Ivan Marin, Srečko Meh, Miroslav Trampuš, Rafael Berločnik Jože Robida, Karel Drago Seme, Marjan Jedovnicky, Vojko Lon-čarič, Štefka Kordeš, Jože Krk, Irena Berložnik, Bojan Kontič, Vida Žolnir, Jože Groznik, Janez Basle, Marija Žužek, Boris Krev-zel, Franc Druks, Osman Hasic, Stane Žula, Milojka Plamberger, Alojz Kovše, Adem Biščič, Marija Bračič, Matjaž Klemenčič — Zeleni Slovenije: Peter Rezman, Vano Gošnik, Nikša Šegota, Ivan Žlebnik, Vlado Vrbič, Edi Vučina, Nande Korpnik, Boro Jerabek, Nada Mažgon, Eleonora Uršič Šegota, Jože Hudales, Marija Sajko, Katarina Pleše, Milena Avberšek, Renata Natek Hudarin, Peter Miklavžina, Otmar Blatnik, Mišo Melanšek, Stane Podjavoršek, Iztok Štaher, Ljubiša Savovič, Silvo Grmo-všek, Aleš Uranjek, Gorazd Fric, Konrad Potočnik, Dušan Brešar, Matjaž Zupane — Slovenska kmečka zveza podružnica Šaleška dolina: Marjan Jakob, Jože Ro-čnik, Janko Arlič, Ivan Drev, Ivan Tajnik, Silvo Mežnar, Vera Drev, Alojz Rožič, Irena Kloster-nik, Anton Likeb, Franci Rotnik,
I;
Janez Veternik, Franc Drofelnik, Matjaž Hrastnik, Sonja Dvorjak, Ivo Apat, Franc Sevčnikar, Jože Marolt, Anton Špital, Mirko Kralj, Franc Lukner, Štefka Lo-čan. Vlado Mravljak, Zdravko Ročnik, Oto Hrastnik, Stanko Goličnik, Branko Ocepek — Socialistična zveza: Pankrac Semečnik, Martin Budna, Janko Lukner, Franc Vedenik, Marija Ša-vor, Franci Blatnik, Karli Stropnik, Bojana Vrbnjak, Nani Čreš-nik, Helga Novak, Herman Arlič, Branko Sevčnikar, Jože Kav-tičnik, Franc Lesnik, Stane Vovk, Marija Lešnik, Ivan Gaber. Rudi Bajec, Jože Povše, Mirko Žolnir, Ivo Arlič, Anton Hribar, Jože Prislan, Franc Veternik, Tone Berložnik, Janez Podbornik — Slovenski krščanski demokrati: Anton Lovrec, Milica Kovač, Branko Nimac, Peter Kvartič, Anica Salmič, Ciril Sitai, st., Ivana Grudnik, Alojz Mazej, Ema Zapušek, Edi Lipnik, Marija Glinšek, Anton Skornšek, Anton Levar, Milena Hudej, Peter Lip-nikar, Anton Pirnat, Andrej Ko-željnik, Gvido Špeh, Simon Napotnik. Karel Vrabič, Zvone Žula, Danica Hercog, Marjan Turi-nek, Cvetka Spital, Jože Urbane, Marija Skornšek, Edvard Volk
—	Slovenska demokratična zveza: Franjo Bartolac, Tone Deko-sta, Marko Jeraj, Franc Pečov-nik, Marko Mraz, Borut Korun, Andrej Rozman, Jože Kolar, Ivi-ca Pusovnik, Franc Skornšek, Tone Topolšek, Dragica Pod-križnik, Peter Radoja, Matjaž Ša-lej, Vlasta Hočevar, Mirko Ka-sesnik, Janko Petkovnik, Viljem Sovinek, Martin Tepež, Srečko Bolha, Anton Janžovnik, Evsta-hij Trdin, Stane Grudnik, Vladimir Roj, Miroslav Hostnikar, Franc Klauzner, Rajmund Vaici
—	Lista posamičnih kandidatov: Vlado Videmšek, Rozika Hribar, Franc Blagotinšek, Mihael Der-mol in Janez Zapušek.
Občinska volilna komisija bo v teh dneh ugotovila ali posamezni kandidat ni določen za več zborov Skupščine občine Velenje, kajti volilni zakon preprečuje kandidiranje za volitve delegatov v večih zborih iste skupščine. Če bo volilna komisija ugotovila takšne primere, bo o tem takoj obvestila kandidata, ki se bo moral odločiti za kateri zbor bo kandidiral.
Ojn)
Komisija za odlikovanje, priznanje in nagrade skupščine občine Velenje
RAZPISUJE
v letu 1990 podelitev PRIZNANJ in NAGRAD, ki jih v občini Velenje podeljujemo posameznikom in organizacijam za uspehe in dosežke splošnega pomena.
Za leto 1990 razpisuje komisija postopek sprejemanja pobud za naslednje nagrade in priznanja:
I.
1.	Proglasitev za častnega občana
2.	Zlati grb občine Velenje
3.	Srebrni grb občine Velenje
4.	Bronasti grb občine Velenje
5.	Nagrada Karla Destovnika-Kajuha
6.	Nagrada »8. oktober«
7.	Plaketa občine Velenje
8.	Priznanje IS SO Velenje
Razpisni pogoji:
Predlagatelj mora upoštevati splošne in posebne pogoje, ki so določeni z Odlokom o priznanjih in nagradah občine Velenje (Uradni vest-nik občine Velenje, št. 10 z dne 30. junij 1988.)
PROGLASITEV ZA ČASTNEGA OBČANA
Za častnega občana je lahko proglašen posameznik, ki je izredno zaslužen za vsestranski razvoj občine Velenje, za krepitev samoupravnih socialističnih odnosov na vseh področjih v občini Velenje in v širši skupnosti, za utrjevanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, za krepitev mednarodnega sodelovanja ter za druge izjemne dosežke na področju človeške ustvarjalnosti, ki dviga ugled občine Velenje v celotni jugoslovanski skupnosti.
ZLATI GRB OBČINE VELENJE
Zlati grb občine Velenje se podeljuje posameznikom za večletno izjemno uspešno delo, pomembno za gospodarski in družbeni razvoj občine Velenje ter za izredna prizadevanja pri utrjevanju občine kot družbenopolitične skupnosti. Zlati grb občine Velenje se lahko podeli
tudi državljanom, ki pripomorejo k širjenju ugleda občine Velenje v svetu.
V	tekočem letu se lahko praviloma podeli en zlati grb.
SREBRNI GRB OBČINE VELENJE
Srebrni grb občine Velenje se podeljuje organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam in društvom ter posameznikom za večletno zelo uspešno delo ter za dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine. Srebrni grb občine se lahko podeli tudi predstavnikom, skupnosti in organizacij občin ali mest, s katerimi občina Velenje razvija gospodarske in druge stike.
V	tekočem letu se lahko praviloma podelita največ dva srebrna grba.
BRONASTI GRB OBČINE VELENJE
Bronasti grb občine Velenje se podeljuje posameznikom, skupinam in organizacijam za zgledne uspehe pri delu in s tem pridobljene zasluge za napredek občine Velenje v gospodarstvu in družbenih dejavnostih in za posamezna družbeno koristna in humana dejanja ter za delovne in druge uspehe, dosežene v krajšem časovnem obdobju.
V	tekočem letu se lahko praviloma podelijo največ trije bronasti grbi.
NAGRADA KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA
Nagrada Karla Destovnika-Kajuha se podeljuje posameznikom in organizacijam za izredne delovne uspehe in dosežke na področju družbenih dejavnosti v občini Velenje v širši skupnosti. Nagrada Karla Destovnika-Kajuha se daje v denarju. Nagrada znaša 3 povprečne neto osebne dohodke na zaposlenega v R Sloveniji v preteklem letu. Dobitnik nagrade dobi tudi listino, v katero se vpiše ime in priimek, namen in datum podelitve nagrade s podpisom predsednika občinske skupščine.
V	tekočem letu se lahko praviloma podelijo največ tri nagrade Karla Destovnika-Kajuha.
NAGRADA »8. OKTOBER«
Nagrada »8. oktober« se podeljuje posameznikom in organizacijam združenega dela za izredne delovne uspehe in dosežke pri razvoju gospodarstva, utrjevanju družbenoekonomskih odnosov v občini Velenje, za izjemne dosežke na področju inventivne dejavnosti ter za uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela. Nagrada je denarna. Nagrada znaša 3 povprečne mesečne neto osebne dohodke na zaposlenega v Republiki Sloveniji za preteklo leto.
Dobitnik nagrade dobi listino, v katero se vpiše ime in priimek, namen in datum podelitve nagrade. V tekočem letu se lahko praviloma podelijo največ tri nagrade »8. oktober«.
PLAKETA OBČINE VELENJE
Predsednik skupščine lahko po sklepu Komisije za odlikovanja, priznanja in nagrade občine Velenje podeli plaketo občine organizacijam ali posameznikom. Plakete se podeljujejo kot spominsko obeležje, ob pomembnejših dogodkih kot znak pozornosti za različne oblike sodelovanja, ob pomembnejših obiskih in srečanjih ter za posamezna družbeno koristna ali humana dejanja.
PRIZNANJA IS SO VELENJE
Za pomembne dosežke pri razvoju gospodarstva, drobnega gospodarstva, preskrbe in gospodarske infrastrukture podeljuje Izvršni svet Skupščine občine »Priznanja Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje.«
II.
Priznanja in nagrade se lahko dajo posameznikom, skupinam, samoupravnim organom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim drugim organizacijam in organom ter enotam naših oboroženih sil.
III.
Pobude za podelitev priznanj in nagrad lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter družbene organizacije, društva, izvršni svet, upravni organi, štabi oboroženih sil, štabi civilne zaščite, gospodarska zbornica.
Pobuda za podelitev priznanja ali nagrade mora biti ustrezno utemeljena.
IV.
Pobude za podelitev priznanj in nagrad za leto 1990 sprejema komisija do 15. junija 1990.
Pobude naslovite na Komisijo za odlikovanja, priznanja in nagrade občine Velenje, Titov trg I, 63320 Titovo Velenje.
PREDSEDNIK KOMISIJE mag. Drago Šl'LEK dipl. ing. fiz.
6. stran naš čas
STRANKARSKI MNOGOBOJ
22. marca 1990
ZSMS liberalna stranka Velenje — »Za svobodo vsakogar«
ZSMS, ki je prva začela odpirati ključne družbene probleme, sprejemala in artikulirala alternativne ideje in gibanja, razkrin-kavala bedo samoupravnosocia-lističnega besednjaka, DANES v pogojih prebujajoče demokracije nadaljuje pozitivno tradicijo mladinskega gibanja in generatorja alternativnih civilnih pobud. V ZSMS izhajamo iz naslednjih splošnih izhodišč:
—	nujnost parlamentarne demokracije, temelječe na pravicah človeka in državljana,
—	tržnega gospodarstva, reguliranega v smeri socialne varnosti ogroženih in ekološke primernosti proizvodnje,
—	ekološke osveščenosti državljanov.
Program ZSMS Velenje ni revolucionaren. Dosti nam je revolucij, ki so jemale mero človeku.
Velenje, ta socialistični čudež, danes kaže rezultate nenadzorovanega razvoja, megalomanskih projektov in voluntarističnega odločanja.
Da Velenje napravimo resnično v moderno, ekološko zdravo, prostorsko odprto in ekonomsko učinkovito področje, se zavzemamo za nujne in postopne rešitve.
TEMELJNA NAČELA ZSMS VELENJE
1.	Dolgoročno razvojno prestrukturiranje gospodarstva v skladu z naravnimi pogoji in obstoječim kadrovskim potencialom, s poudarkom na razvoj drobnega gospodarstva in učinkovitega kmetijstva.
2.	Zagotoviti vse pogoje za zdravo življenje naše in predvsem naslednjih generacij v dolini.
3.	V enaindvajseto stoletje hočemo vstopiti z zdravimi, izobraženimi, duhovno bogatimi in kulturnimi državljani.
4.	S primerno socialno politi-
ko zaščititi ogrožene sloje prebivalstva.
5.	Moderna informacijska in prometna povezava z okoljem.
6.	Dosledno spoštovanje in razvijanje nacionalnih kultur vseh občanov je osnova za ustvarjalen in ekonomsko uspešen razvoj doline.
ZSMS je vedno bila del sistema in mu hkrati bila edina opozicija. Nam ni za preteklost, smo za prihodnost. Nismo za vsako izvirnost, ker smo dovolj eksperimentirali. Hočemo aktivno sodelovati v okolju, kjer živimo. Dovolj imamo zrežiranih skupščin, sklicevanja na idealne postavke, ideoloških predsodkov in zgodovinskih travm.
GOSPODARSTVO »KO POPRAVLJAMO NAPAKE - MISLIMO NA PRIHODNOST«
Potrebujemo revitalizacijo industrijskega središča:
1.	Postopno zmanjšanje odvisnosti socialnega razvoja občine od dveh industrijskih gigantov.
2.	Načrtno vzpodbujanje podjetništva s poudarkom na obrtništvu, manjših in srednjih podjetij, ki bodo temeljila na znanju in strokovnosti.
3.	Podpirali bomo učinkovitost na vseh področjih, rast osebnih dohodkov, dobro gospodarjenje in pospeševali reinvertira-nje profita z načeli oprostitve davkov.
EKOLOGIJA
»EKOLOGIJA NI LE UKINITEV JEDRSKE ELEKTRARNE; AMPAK ZADEVA CELOVITA RAZMERJA DO NARAVE IN LJUDI«
1.	Dosledno izvajanje že sprejetih skupščinskih sklepov glede ekološke sanacije doline.
2.	Da dihamo onesnažen zrak in imamo zasvinjano okolje, so
bile zahteve republike. Zato zahtevamo republiško rento za postopno prestrukturiranje gospodarstva in pričakovanega presežka delovne sile.
3.	Priključitev kurišča TUŠ na sistem TEŠ-a in zaprtje kurišča TUŠ.
4.	Redno, strokovno in javno informiranje prebivalcev o trenutnih koncentracijah škodljivih snovi v zraku.
5.	Boljša organiziranost javnega smetišča in stroge restrikcije onesnaževalcev gozdov v okolici Velenja.
6.	Z davčnimi olajšavami vzpodbujati uporabo neosvinče-nega bencina.
PROMETNA MREŽA
»POT V EVROPO NI TLAKOVANA Z DOBRIMI NAMENI«
1.	Zahtevamo izgradnjo avtoceste Arja vas—Ljubljana in posodobitev ceste Velenje —Arja vas.
2.	Strokovno pretehtati možnosti železniške povezave s Koroško in Avstrijo.
JAVNE SLUŽBE »USTVARJALNI NEMIR POTREBUJE MIR: ZASEBNI SEKTOR IZENAČITI Z DRUŽBENIM«
1.	Dosledna izpeljava modernizacije občinskih služb, ki naj bodo v službi občanov, ne pa nad njimi.
2.	Deproletarizacija mesta (dokončanje OŠ Šalek, prizidek knjižnice, poročna dvorana na velenjskem gradu ...)
ŠOLSTVO
»ŠOLSTVO NAJ POSTAVI CENO SVOJE DEJAVNOSTI«
1.	Reforma izobraževanja mora biti strokovna, ne pa politična in ideološka.
2.	Dosledno izvajanje financiranja šolstva v občini in republiki ali pa naj se črta iz zakona o
šolstvu, da je naša šola brezplačna.
3.	Za zagotovitev pogojev dela zagotoviti vsaj 5 % narodnega dohodka, obenem pa spremeniti davčno politiko, financiranje JLA . . .
4.	Učitelje in učence je potrebno razbremeniti ocenjevalnih stresov, zato predlagamo omejitev šolskega leta na 3. ocenjevalne konference.
5.	Štipendija naj bo naložba in stimulacija, ne pa miloščina; praksa naj bo dinamična in vnaprej pripravljena.
ZDRAVSTVO
»ZGODBE V BELEM SO LAHKO PRIJETNE«
1.	Izven zagotovljenega programa s stabilnim financiranjem vzpodbujati različne oblike dodatnega zdravstvenega zavarovanja.
2.	Vnesti profil družinskega zdravnika in izpostaviti primarno zdravstveno varstvo ter preventivne ustanove.
3.	Topolšica mora imeti primeren razvojni program, ne pa da je »dom za umiranje«.
INVALIDI
»INVALIDOM VRNITI SAMOZAVEST«
1.	Invalidi naj končno odločajo o svojem življenju sami, društva pa se naj koordinirajo in upoštevajo specifičnosti.
2.	Urediti financiranje društev invalidov in izpeljati nadzor nad temi sredstvi.
3.	Zahtevati liberalen uvoz pripomočkov in odstraniti dosedanje uvozne absurde.
MLADI
»VSI SE SKLICUJEJO NA MLADE, POTEMTAKEM SO MLADI VSEGA KRIVI«
1. Zagotoviti prostorske (preveriti namembnost t.i. Doma
borcev in mladine) možnosti za delovanje Mladinskih klubov (Rdeča vrtnica, zaklonišče pod Kidričevo) in materialne pogoje za razvijanje interesnih dejavnosti mladih (Mladinski servis, potovalni turizem, počitniška zveza mladih .. .)
2.	Mlade družine morajo imeti zagotovljen dostop do stanovanj.
3.	Podpirati delovanje ŠŠK-ja.
ZAVZEMALI SE BOMO:
1.	Ali bomo živeli v Velenju ali Titovem Velenju naj odločijo ljudje, ki tu živijo. Zahtevamo referendum.
2.	Naborniki naj služijo vojaški rok v bližini kraja, kjer živijo. Zavzemali pa se bomo za popolno demilitarizacijo Slovenije.
3.	Na lokalnem kabelskem programu naj se objavijo vse skupščinske pobude in sklepi.
4.	V arhitekturni prenovi mesta naj sodelujejo za to poklicani strokovnjaki (arhitekti in sociologi), ne pa politiki.
5.	Priključiti Vinsko goro k občini Velenje.
6.	Uvajanje plinovoda tam, kjer je Ie mogoče.
7.	Priznana delovna doba za redno dokončanje študija.
8.	Vojna je končana, potrebno pa je oddati priznanje in podpirati tiste, ki so se dejansko borili za neodvisnost Slovenije in slovensko narodno vojsko.
9.	Ne bomo rušili spomenikov, ohranjati je potrebno narodno in kulturno dediščino ker smo vsi odraz časa, v katerem živimo.
Predlog kandidatne
liste za DPZ ZSMS liberalne stranke
Ivan ATELŠEK Igor MEH
Marjan GABERŠEK Darinka MEH
5.	Tomaž SMONKAR
6.	Aleksandra ŽUBER
7.	Goran SEMECNIK
8.	Beno STROZAK Franci LENART Jože SILOVŠEK
11.	Zlata ZEVNIK
12.	Dušan JERIHA Milan KOPUŠAR Sadif OMERČIČ
1.
2.
3.
4.
9. 10.
13.
14.
15.	Drago MARTINŠEK
16.	Božidar BIŠČAN
17.	Katarina ŽIBERT
18.	Boris TKALEC
19.	Marjana KANDUTI
20.	Peter KOVAČ
21.	Metka KUMER
22.	Igor KOČEVAR
23.	Aleš OJSTERŠEK
24.	Biserka POVŠE
25.	Matjan KOTNIK
26.	Milan KRETIČ
27.	Peter ŠILC
Program Socialdemokratske zveze Slovenije v Velenju
13. februarja je bil tudi v Velenju ustanovljen Krajevni odbor SDZS, ki je pripravil svoj program.
CILJI
Socialdemokrati bomo v občini z ukrepi in dejanji zagotavljali takšne pogoje življenja, da bo vsak posameznik postal pomemben član naše skupnosti.
Vrednote, kot so: skrb za družino, delavnost, poštenost, znanje, bodo cenjene in vsakdo se bo lahko uveljavil v svobodni in demokratični družbi, če bo prispeval po svojih močeh k pozitivnim ciljem, no glede na narodnost, vero, spol ali politično prepričanje.
Posebne skrbi bodo deležni tisti, ki ne morejo skrbeli zase zaradi osebnih lastnosti ali nesrečnih okoliščin (otroci, ostareli, bolniki, invalidi, brezposelni).
Navedeno bomo uresničevali v suvereni Sloveniji s svobodnim gospodarstvom in ob uveljavljanju osebne odgovornosti.
GOSPODARSTVO
Smo za zasebno, državno in zadružno lastnino produkcijskih sredstev, ki omogoča učinkovito gospodarjenje.
Smo za takšno organizacijo gospodarstva in tako delovanje ekonomskih zakonitosti, ki ne bodo določeni z ustavo. Z zakonom morajo biti določena le: določila namenjena za varstvo delavcev, podjetnikov oziroma lastnikov; določila za preprečevanje monopolov; določila za varovanje naravnega bogastva ter določila za varovanje okolja — narave.
Izhajajoč iz dobro pripravljenih osnov se v gospodarstvu ne bomo zavzemali za radikalne in prenagljene rešitve, temveč za stroko-vno-znanstveni pristop.
V	občini sta prisotna dva gospodarska giganta. Od njiju bomo zahtevali, da usmerita svoje proizvodne programe tako, da zagotovita njuni proizvodnji ekonomsko stabilnost, kakor tudi čisto in zdravo okolje. To bomo zahtevali tudi od ostalih gospodarskih organizacij v občini.
Zahtevamo, da se vsi onesnaževalci narave v čim krajšem času opremijo s čistilnimi napravami.
Termoelektrarna mora prenehati s kurjenjem tujega premoga, domačega pa kuriti le v dogovorjenih količinah, katerih kurjenje ne bo povzročalo emisije škodljivih plinov iznad dovoljene meje. Rudnik lignita naj ne povečuje proizvodnje nad štiri in pol miljona ton v srednjeročnem obdobju. Nato pa naj zmanjša proizvodnjo na optimalno proizvodnjo premoga, katerega količina pri kurjenju v termoelektrarni ne bo povzročala prekomernih emisij škodljivih plinov.
Poškodbe terena, ki so posledica odkopavanja, mora rudnik redno sanirati in rekultivirati skladno z obstoječimi projekti in plani sanacije in rekultivizacije, ki so v pripravi.
Pripraviti je potrebno projekte za zasipavanje, oziroma zapolnjevanje odkopanih prostorov v jami. Posebno, še to velja za nova od-kopna polja, za katera je takšen način eksploatacije že predviden v investicijskih programih.
V	občini Velenje bomo razvijali majhna zasebna ali državna podjetja, ki se bodo hitro prilagajala spremembam na trgu in bodo ob morebitni krizi obeh velikih podjetij REK-a in Gorenja, sposobna zaposliti večje število delavcev.
SOCIALNA VARNOST
Temeljna skrb bo namenjena družini kot temelju družbe, v tem pa bo posebej usmerjena v najšibkejše člane, to sta otrok in ženska, zato bomo:
*	nudili oblike pomoči vsem družinam z otroki (otroški dodatek, štipendija, ustrezna stanovanjska in davčna politika, zdravstveno varstvo).
*	zahtevali od delodajalcev, da nudijo delavcem take osebne dohodke, da bodo lahko preživljali svoje družine.
*	vodili tako socialno politiko, da bodo pomoči deležni le tisti, ki si sami ne morejo zagotoviti socialne varnosti.
*	ne bomo podpirali socialne politike, ki bo upoštevala kot ogrožene tiste, ki bodo imeli nizke osebne dohodke, ker s socialno politiko ne bomo vzdrževali neučinkovite proizvodnje.
*	zavzemali se bomo za posebno zaščito ženske tako, da bomo organizirali oblike izobraževanja, omogočali fleksibilne oblike zapo-
slovanja (na domu, krajši delovni čas, občasno mirovanje delovnega razmerja v primeru nege otroka) in skrbeli za njeno razbremenjevanje. Z razvojem podjetništva in malih obrti bodo ustvarjeni pogoji za cenejše oblike pomoči pri hišnih opravilih (čiščenje, pranje, priprava hrane, varstvo otrok).
*	v občini bomo organizirali svetovalno službo za otroke in ženske, ki bo delovala samostojno izven šol, podjetij ali centrov z visoko usposobljenimi kadri.
*	skrbeli bomo za socialno varnost brezposlenih in njihovo takojšnje ponovno vključevanje v delovni proces.
*	invalidi bodo enakopravni člani skupnosti, pri čemer bomo skrbeli za ustrezna delovna mesta. Zaposlovanje bomo omogočali s prilagajanjem delovnih mest v podjetjih, uvajanjem dela na domu, ustanavljanje zasebnih ali državnih invalidskih delavnic z davčnimi olajšavami. Invalide bomo glede na preostalo delovno zmožnost stimulirali za delo, izobraževanje in napredovanje.
*	še posebno se bomo zavzemali za zaposlitev invalidne mladine (duševna in telesna prizadetost), ki je v zadnjem obdobju težke gospodarske krize ostala nezaposlena. Predlagali bomo sprejetje zakona, ki bo podrobneje urejal to problematiko.
*	posebno skrb bomo namenili upokojencem, za njihovo vključevanje v aktivno tretje življenjsko obdobje z izobraževanjem, občasnim delom, delom v društvih. Pokojnine morajo biti dostojne s sprotnim usklajevanjem življenjskih potreb. Pokojninski sklad bo postal samostojen tako, da se bodo sredstva bogatila z varnimi naložbami in posojili, dobiček pa se bo namenil izključno uživalcem pravic. Pokojnine ne bodo odvisne od tekočih prispevkov delavcev, ampak od lastnega vlaganja vsakega posameznika. Solidarnost in vzajemnost pa bosta izjemi.
*v socialni program bomo vključevali dejavnosti humanitarnih organizacij in društev (društvo prijateljev mladine, invalidov, upokojencev), katerih poglavitna dejavnost je skrb in sočutje do trpečih in nemočnih ljudi, ki so potisnjeni na rob družbe.
ZDRAVSTVO
*	zavzemali se bomo za socializirano in ne socialistično medicino
*	obseg zagotovljenega zdravstvenega varstva prebivalstva bomo ohranili na sedanjem nivoju
*	razvijali bomo oblike zasebne medicinske dejavnosti in državne, obe bosta med seboj sicer konkurenčni, vendar bo resorsko ministrstvo programe usklajevalo in strogo nadziralo
*	o tem, kako bo zdravstvo delovalo, bo odločala stroka
*	razvijali bomo koncept družinskega zdravnika, ki bo skrbel za pacienta »od rojstva do smrti« za 800—1000 prebivalcev, cilj pa je, da bi zdravil in svetoval največ 500 prebivalcem
*	prebivalstvo bomo prosvetljevali tako, da bo vsakdo najprej sam poskrbel za svoje zdravje z načinom življenja
IZOBRAŽEVANJE
Ugotavljamo, da je izobrazbena struktura slovenskega prebivalstva katastrofalno niska, še slabša pa je v občini Velenje, zato si bomo prizadevali za:
*	uvedbo obveznega desetletnega šolanja
*	organiziranje izobraževanja odraslih, da ne bo več fizično delo simbol delavstva
*	v šolah bomo zagotavljali ustrezno kakovostno raven s kadri in opremljenostjo.
*	zavzemali se bomo, da bodo učni programi racionalni, da jih bodo učenci lahko obvladovali z resnim empiričnim delom_predvsem v šoli in z dodatnimi aktivnostmi glede na interes družine. Želimo zamenjati nesmiselno učenje podatkov in uvesti učenje za življenje, da učencem povrnemo zaupanje v učenje in šolo
*	posebej se bomo zavzemali za razvoj zelo nadarjenih učencev
OKOLJE
*	temeljna skrb bo namenjena čistemu okolju
*	prizadevali si bomo, da bosta mesti Velenje in Šoštanj postali dom svojim prebivalcem tako, da bomo z raznimi aktivnostmi: sosedska pomoč, pomoč mladih, vključevanje v organizacijo Rdečega križa, darovanje, ter s sejmi obrti, starimi običaji, nastopi amaterjev in
umetnikov, povorkami, praznovanjem praznikov, zbliževali ljudi med
seboj.
*	onemogočili bomo nasilje investitorjev pri gradnji neokusnih in mestotvorno nefunkcionalnih realsocialističnih objektov. Zgradbe ne bodo spomeniki ali simboli naše moči in bogastva, ampak bodo hiše — domovi našega mesta.
*	predlagali bomo preselitev spomenikov Tita in Kardelja v park, kjer bosta stala v spomin, ne pa v opomin sredi mesta.
*	skrbeli bomo za razvoj vasi tako, da se ne bodo spreminjala v mesta, ampak da bo življenje v njih enako kakovostno.
POLITIČNI SISTEM
S svojim delovanjem se bomo zavzemali za takšen politični sistem, v katerem bo lahko človek kot posameznik uveljavil svoje interese in pravice ter tako soustvarjal okolje, v katerem živi.
Politični sistem, oziroma sistem odločanja je potrebno poenostaviti, ga približati večini ter tako onemogočiti politični monopol peščici ljudi, ki si je vzela doživljenjsko pravico do oblasti. Zato se bomo zavzemali za odpravo sistema treh parlamentov na vseh nivojih. Ker človek ni »raztrojen«, kot je to definiral Kardelj: človek delavec, človek z interesi okolja, kjer živi, ter človek s političnimi interesi.
Menimo, da je dovolj, če na občinskem nivoju deluje parlament poslancev z enim zborom, kakor tudi na državnem — slovenskem nivoju ne rabimo več kot dva zbora.
Nadalje se bomo zavzemali, da se uvede REFERENDUM kot oblika odločanja o vseh pomembnih stvareh za naš narod.
V	novem parlamentu se bomo zavzemali za takojšnjo izdelavo predloga nove slovenske ustave. Ustava, ki se mora sprejemati s splošnim referendumom, pa mora uveljaviti vsa načela slovenske suverenosti. Za povezavo v Jugoslovansko konfederacijo pa bomo pristali le, če v njej noben interes samostojne Slovenije ne bo ogrožen.
V	svoji državi pa moramo uveljaviti vse instrumente državnosti kot so : lastna vojska, lasten denar, davčni sistem, ... Vsi državni organi pa morajo postati nepolitični. Zavzemali se bomo za takojšnjo prepoved političnih strank v vojski, policiji ter v podjetjih.
PREDLOG KANDIDATNE LISTE ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
Zap. št.
Ime in priimek
Krajevna skupnost
Zaposlen
1.	Bogdan MENIH Topolšica
2.	Jože ŠTEFANIČ Desni breg
3.	Slavko MARŠ Desni breg
4.	Angela VUTKOVIČ Desni breg
5.	Slavko KLEPEC Šmartno
6.	Matija HORVAT Gorica
7.	Valter PI RTOVŠ E K Florjan
8.	Karel BALAŽIC Gorica
9.	Ivan LEDI NEK Lokovica
10.	Franc ANTLEJ Šmartno
11.	Martin KOPUŠAR Škale
Zdrav, center Gorenje EKO RLV
Upokojenec
V. L. S. Computers
RLV
Zdrav, center VIZ - MPT Gorenje EKO Upokojenec Gorenje Servis
PREDLOG KANDIDATNE LISTE ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE pa vsebuje:
Zap.
št.
Ime in priimek
občina
1.	inž. Silvester DREVENŠEK
2.	dipl. prav. Zdenka JAKOPANEC
3.	dr. Bogdan MENIH
4.	dipl. prav. Janko GEDLIČKA
VELENJE VELENJE VELENJE ŽALEC
Socialdemokrati občine Velenje bomo uresničevali program v skupščini občine Velenje in v skupščini republike Slotenije, predvsem pa v SVOBODNI IN SUVERENI SLOVENIJI!
Smo za vseslovenski kongres v Ljubljani
Republiški seminar
za kulturne animatorje
PET PEDI
w
Volilna moda
lz dneva v dan jasneje postaja, da mora vsak dober politik imeti v sebi nekaj kameleonskega. To teče po pregovoru, da volk kožuh menja, navad pa ne.
V predvolilnem času je za politike najvažnejše, da vo-lilce prepričajo o svoji superiornosti. Zato pravi politiki veliko dajo na zunanji izgled, kajti s tem se najprej predstavijo volilcem.
Najradikalneje so svojo podobo izdelali zsmjevci. V Portorožu so na svojem kongresu lansirali metuljčke in razne druge mašnice. Vse razen kravat seveda. Na ta način so prepričljivo naredili križ čez mladostne črte svoje organizacije. Z metuljčkom so dokazali, da so postali tazare-sni politiki. Odrasli pač. Zato se ne smemo čuditi, če so premamili tudi kakšnega upokojenega direktorja in ga izbrskali iz političnega naftalina ter ga postavili na svojo ex mladinsko listo, ki se danes imenuje liberalna.
Ne samo v Sloveniji, na celem svetu je tako, da je uniforma politikov znana. Hlače mora imeti vsak, potem srajco, najbolje belo. Nekaj mora biti zavezano okoli vratu in seveda suknjič. Ta manira dela posebne težave nekdanjim rokerjem, ki so zajadrali v politiko. Redki so, ki se zaradi načelnosti niso pripravljeni odpovedati blu jeansu in bleim adidaskam. Če ne zatajijo svoje rokerske duše in se ne našemijo tako, kot vsi spodobni politiki, potem je jasno, da ne mislijo resno s političnim delom.
Nekaj pisanosti so v evropsko politično sivino vnesli zeleni z raznimi jopicami namesto suknjičev in hipijskimi ruticami namesto resnih ogrlic, toda volilcem njihova iskrenost ni povšeči. Menijo, da niso resni in da preveč lahkotno jemljejo stvari.
Nekdanji komunisti, razdeljeni v dveh strankah, bi morali malo bolj paziti na konzervativizem volilcev. Ljudem ni vseeno, ko prvak zekaesovcev na televiziji pogosto izgleda, kot da je od nekod pritekel in si pozabil zavezati kravato. Ali pa morda hoče prepričati volilce, da nima denarja za ta okrasek?
Vsekakor je najzanimivejši detajl njihovega približevanja množicam nošnja brošk popisanih z njihovimi aktualnimi parolami. Ni pomembno, da na njihovih broškah, ali popularneje bedžih, ni niti sledu o rdeči barvi. Še inte-resantneje pa je, če se spomnimo, da so te velike značke prišle v modo j- prodorom t. i. subkulture. V Sloveniji so bili bedži na višku popularnosti takrat, ko je moral zaradi značke Igor Vidmar v zapor . . .
Peter Rezman
večeri v Bevčah
v volilnem vrvežu se vedno znova pojavlja misel o vseslovenskem kongresu, ki bi naj bil v Ljubljani.
Mnogo je ugovorov, in še več odobravanj. Mi, preproste duše s podeželja, si prav tako ustvarjamo podobo nove in močnejše republike Slovenije.
Sicer pa misel o večji integraciji vsega slovenstva ni nova. Glejte, že Fran Levstik je znamenitega 1848. leta klical v svet Zedinjeno Slovenijo.
Danes se zavedamo le enega: nas je tu dva milijona, v svetu — od Amerike do Zahodne Evrope — jih ni dosti manj kot milijon. Ugotavljamo, da je zunaj naših meja mnogo intelektualcev, ki prodajajo svoj razum in znanje drugje ...
Izven naših meja ostajajo mnogi Slovenci najprej zaradi kruha, v zadnji vojni pa tudi zaradi drugačne ideolo-
ške usmerjenosti. Ali bomo zaradi tega res še kar naprej grozili drug drugemu? Tako majhen narod kot je naš, si ne more dovoljevati take raz-kosanosti.
Brez resnične narodne sprave ne moremo dalje. Preteklost mora biti pozabljena!
Ali se sploh lahko zavedamo, kako čisto drugače bi lahko dihala zedinjena Slovenija? Nočemo revanšizma! Želimo pa večjo povezavo z vsemi Slovenci širom po svetu, ki so do danes ohranili materin jezik, in si še vedno želijo prihajati v domovino kot naši ljudje.
Povezanost z emigracijskimi skupinami bi gotovo imela velike posledice: vračanje umskega potenciala, izmenjava tehnologij in ne navsezadnje tudi zavest, da smo tako povezani, močnejši! Slovenska matica bi se tako tudi v prihodnje laže upirala asimilaciji, ki vsak dna bolj grozi vsem, ki živijo izven naših meja.
- Viš
Republiški svet ZS je v času od 12. marca do 17. marca organiziral v Radovljici republiški seminar za kulturne animatorje in organizatorje kulturne dejavnosti. Vsebina je bila pestra, predavatelji pa znani delavci na kulturnem področju. Voditelj seminarja Doro Hvalica, strokovni delavec RS ZSS se je izredno prizadeval, da je seminar izpeljal do kraja. Bilo je zanimivo, saj smo bili zaposleni cele dneve. Izpeljati smo morali anketo kaj misli sindikat o kulturi in ali sodi v kolektivno pogodbo. Dobili smo zanimive in pozitivne odgovore, kar 98 % jih meni, da kultura sodi in to nujno, če že ne obvezno v kolektivno pogodbo, saj brez kulturne povezave z gospodarstvom si absolutno ne moremo zamislit pot v Evropo.
Izvedeli smo razne zanimivosti o kulturni dediščini o kateri je predaval Janez Bogataj, profesor na FF Ljubljana, in kaj vse moramo še storiti na tem področju, če še hočemo ohraniti Slovenijo takšno kot si jo želimo, ne pa da jo razprodajamo in kiči-mo na vseh koncih in krajih.
Prikupna Manca Košir pa je predavala o obveščanju in propagandi za kulturne dejavnosti, ali ABC novinarstva. Po predavanju smo tudi praktično izvedli, po skupinah, prispevke za javni medij — zanimiva tema — ni kaj!
Režiser Jože Vozny, delavec RTV je predaval o »Praznovanju in proslavljanju« — literaturi in strokovnem izpolnjevanju. Zvečer pa smo po skupinah morali izvesti kulturni program, katerega smo morali sami izbrati in zrežirati. Program smo odlično izvedli, Jože Vozny pa nam je čestital.
Pet k o vi
Ob praznovanju Dneva žena so krajanke Bevč pripravile v soboto, 10. marca popoldne, razstavo ročnih del (pletenin, vezenin, gobelinov in drugih okrasnih izdelkov, rezultat ročne spretnosti). Namenjena je bila vsem domačinom in gostom, ki so ta dan obiskali gasilski dom, kjer je bila zvečer kulturna prireditev in nato še družabno srečanje s plesom in zabavo. Program so pripravili mladi gasilci, ki se prav radi zbirajo prav v Domu gasilcev.
Ko smo si ogledovali razstavo in se pogovarjali z ženami, smo imeli vtis o veliki slogi, ki je pogoj za spontano dejavnost in organizacijo PETKOVIH VEČEROV. Pobudnica zimskih srečanj, Silva Grmič, je povedala, da so dobile idejo za takšen način druženja gasilke, ki so tekmovale v Kamniku, kjer so dobile za poklon primerno blago za vezenje in šivanje. Organizatori-ca razstave, Irena Klosternik je skromno, a ponosno povedala, da je dejavnost veliko več, kot le pokazati »štrikari-jo, male okrasne kokoši in pi-
V temi dneva: možnost uporabe VIDEA v kulturnem spodbujanju smo izdelali VIDEO SPOT na temo O EKO - KULTURI, katerega bodo vrteli delegatom prvega kongresa SSS v Cankarjevem domu.
Pričakujemo od republiškega vodstva svoje sindikalne organizacije in od delegatov prvega kongresa SSS, da razpravljajo o našem predlogu za resolucijo o EKO — kulturi in sprejmejo njena temeljna sporočila. Le tako bo nova organizacija tudi v prihodnje naša sindikalna organizacija.
Spodbujeni z dogajanjem, ki ga živimo in s slutnjo življenja, ki ga bomo živeli.
Prepričani, da je človeka vredno življenje prepleteno z dvema enakovrednima sestavinama — materialnim in duhovnim odločeni dejavno vplivati na svojo usodo.
EKO kultura je nadstrankar-ska vrednota, ki pa se ji nobena politična stranka ne bo izognila.
Naši cilji na področju EKO — kulture so: Bogat posameznik — kulturni medsebojni odnosi — pravica do resnice — pripadnost skupnemu delu — pravica do zdravega in lepega — zoper sintetični način življenja — proti steklenim ljudem — zavedanje svojih korenin — srčnost in pogum — proti dvojni morali — pometanje pred lastnim pragom.
Naj ob vsem tem dodam: Kultura je mati napredka!
Kulturniki, udeleženci republiškega seminarja, garači, ki si krčimo pot skozi različne možnosti časa za svoje delo in ustvarjanje lastne smeri na poti kulturnega delovanja smo prepričani, da bomo uspeli ohraniti kulturno dediščino Slovenije in jo bomo nadaljevali še z večjim žarom in zanosom.
Jane/ Sterkuš
sanke«, da gre resnično za kulturno srečevanje, ki predstavlja v tem malem kraju pravo vsebino stikov med ljudmi, predvsem za prezaposlene žene.
MILOJKA MOHOR, gospodinja iz Bevč: Ker nisem zaposlena, se ukvarjam z domačo šiviljsko obrtjo za svoje potrebe, zato mi je tudi hobi šivanje in pletenje. Pripravila sem nekaj prtov, pomagala pri organizaciji razstave, sem pa tudi reden gost na petkovih večerih. Želimo si, da bi tradicijo sodelovanja kra-jank prenesle tudi na mlajše. Ce sklepam po sodelovanju in pomoči, nam bo to tudi uspelo.
Razstavo smo pripravili ob Dnevu žena, ker je to nekakšna simbolika ženskega dela, pridnosti in zaključek hišnih del, ki se opravljajo pozimi. Zdaj, ko je delo na vrtu in na polju, je manj časa za tovrstne hobije.
IVAN LEDNIK, član Gasilskega društva Bevče, pomočnik mentorja za delo z ženskami-ga-silkami: Spremljam priprave na današnji kulturni dogodek, ki je za naš kraj pomembna prireditev, saj pritegne stare in mlade. Privabi tudi goste iz sosednjih

krajev. Ves kraj občuti toplino ob tem dogodku, saj vemo, da gre za redko obliko združevanja sosedov, gasilk in drugih, ki imajo manj priložnosti za zabavo in razvedrilo. Ker je v petkovih večerih sodelovala večina članic našega društva, je današnja prireditev nekakšen zaključek pred spomladanskimi treningi za Gradnikov memorial in za ostala srečanja. Seveda tudi za usposabljanje za gašenje. Priča smo vsakodnevnim alarmom, kdo ve, kdaj bo zagorelo tudi na našem področju.
SILVA GRMlC, iz Gorice, upokojenka, članica gasilske de-setine-veterank GD Bevče: Pri-
Kulturnica
V soboto smo v Gaberkah pripravili prvo samostojno razstavo kakšnega slikarja v Domu krajanov. Dogodek sam po sebi ni povzročil posebne evforije, je pa le drobec na poti, ki je zastavljena z ustanovitvijo Kulturnice.
Prvi slikar, ki se je predstavil v Gaberkah, je bil Marjan Vodišek. Gaberčanom je pokazal prerez svojega dela, tako da razstava ni bila tematsko obeležena. Največ pozornosti so bile deležne njegove perorisbe, s katerimi je znan marsikateremu poznavalcu. Ljudje navajeni takšnih kulturnih manifestacij, so z zanimanjem ogledovali tudi njegove miniaturke, ki so pogosto kombinirane v različnih likovnih tehnikah.
Vnašanje likovne kulture v vaški prostor kot so Gaberke,
pravila sem nekaj gobelinov in prtov, bolj v svoje zadovoljstvo kot zaradi razstave. A je že prijetno, če lahko prideš pozimi na toplo, v dobro družbo in »katero naštrikaš...« Starejši se moramo srečevati in ker na deželi nihče ne organizira »Univerze za tretje življenjsko obdobje«, si moramo pomagati sami. In ni problema.
Dokler je sloga, je tudi vsebina. Prav ponosne smo danes na našo prvo razstavo. In tudi na naše mlade gasilske člane in članice, ki nam bodo pripravili kulturni program in zabavo ob Dnevu žena ... in ob »Mučenikih«, če hočete ...
Jože Miklavc
Gaberke
je dokaj nehvaležno početje. Kontinuiranost razstavljanja in pravšen izbor razstavljenega, sčasoma lahko dvigne nivo razumevanja likovne govorice, kar je pri »navadnih« ljudeh posebej problematično. Ljudje razstavljene podobe večinoma razumejo v funkciji, kot jih imajo fotografije. Rahlo zmedeni postanejo, če ne morejo ugotoviti, kaj je na sliki. Namen rza-stav, ki jih bo Kulturnica Ge-berke še predstavila je tako predvsem spoznanje, da slikarje ve oči in duša vidita pogosto drugače, kot je videti v resnici. Del tega je bilo na minuli razstavi, Marjan Vodišek pa je obiskovalce prepričal, da zna narisati tako, kot vidijo navadne, ne le slikarske oči.
Peter Rezman
Kino klub Gorenje
Kar dve diplomi
V začetku tega meseca je v Kamniku potekal republiški festival klubov, ki se ukvarjajo s filmsko dejavnostjo. Tokrat so se ti na njem predstavili z diapozitivi.
Med 50 udeleženci se je kino klub Gorenje iz Titovega Velenja odlično odrezal. Njihov član Marijan Močivnik je namreč v skupini 400 posameznih diapozitivov in 70 kolekcijami prejel kar dve diplomi za kakovost, in sicer si je eno prislužil za diapozitiv »sorodnik«, drugo pa za kolekcijo »trenutek biserov.«
-tp-
Iz muzeja Velenje
Zgodilo se je . .
22. marca
Leta 1962
V dnevniku Večerje leta 1962, ki je izšel na današnji dan, najdemo kar pet različnih, krajših, prispevkov. Ker je to še danes velika redkost, jih bom tudi vseh pet navedel:
»V tovarnah usnja v Slovenskih Konjicah in Šoštanju obravnavajo predlog o združitvi obeh gospodarskih organizacij. Da ne bi prišlo do združitve samo zaradi združevaja, bo zavod za napredek gospodarstva proučil dobre in slabe strani take združitve. Šele potem bodo o predlogu sklepali v kolektivih.«
»V družbenem planu šoštanjske občine je tudi adaptacija druge osnovne šole v Šoštanju. Da bi vsa dela opravili pravočasno, bodo na tej šoli zaključili s poukom že konec maja. Celotna adaptacija šole bo veljala 20 milijard dinarjev. V preurejeni šoli bodo nove sanitarne naprave. Zgradili bodo tudi nov prizidek, ki je namenjen za šolsko kuhinjo.«'
»Ta teden so bili izpiti na politični šoli v Velenju. Obiskovalci te šole so na izpitih zagovarjali svoje pismene naloge, ki so pokazale, da so mnogi med njimi pridobili že solidno znanje. Slušatelji so po izpitih priredili poučni izlet v Ptuj in Kidričevo.«
»Te dni so uspešno opravili izpite tečajniki knjigovodskega tečaja, ki ga je organizirala delavska univerza po programu društva knjigovodij celjskega okraja. Prihodnjo sezono bo DU organizirala še nadaljevalni tečaj, za katerega je že sedaj veliko zanimanje.«
»V Delavskem klubu v novem centru Velenja razstavlja slikar-amater Vinko Pevčnik iz Celja. Razstavo je obiskalo že lepo število prebivalstva.«
Prispevki so, kot se lahko sami prepričate zelo raznoliki in ravno zato predstavljajo kratek in efekten presek skozi vsakodnevni (ali bolje vsakoletni) utrip takratne občine Šoštanj. Želimo si lahko le, da bi tudi danes lahko v slovenskem časopisju večkrat naleteli na tako lepo predstavljeno življenje v občini.
Leta 1975
Leta 1975 je izšel Naš čas 21. marca, torej en dan prej, kot pa današnji. Ne glede na to časovno neskladje pa velja za ves marec leta 1975, da je bilo življenje občine usmerjeno v pripravo referenduma, ki je bil (s pozitivnim izidom seveda) izpeljan 20. aprila. Velenjska občina seje leta 1970, kot ena prvih v Sloveniji odločila za zbiranje sredstev s pomočjo samoprispevka. Leta 1975 pa so se morali odločati za podaljšanje samoprispevka. Referendumsko in predreferendumsko propagiranje je potekalo pod geslom: Danes — za jutri. Vse, kar so dali v program samoprispevka je preveč, da bi bilo mogoče v tej rubriki našteti, zato zapišimo le tisto, kar je prišlo v program v mestih krajevnih skupnostih: IV. osnovna šola, posebna šola, vrtec Pesje, Otroški vrtec KS — desni breg, Otroški vrtec Šmartno — Šalek, V. osnovna šola, glasbena šola in telovadnica Pesje. Vse pa seveda le ni bilo v tej referendumski agitaciji tako unisono. Posebej mnogo kritičnih, oziroma bolje zaskrbljenih glasov je prihajalo iz Družmirja, kjer so se ljudje spraševali kakšna bo njihova usoda in kako dolgo še v Družmirju.
Milojka Mohor, Ivan Lednik, Silva Grmič
Prizadevno
■MMBBMMMM
Vinska gora
BNBMK' ■■
V krajevni skupnosti Vinska gora je bilo pred dobrim letom dni ustanovljeno turistično društvo, ki ima izvršilni odbor in šteje 25 članov, pri delu pa so jim v veliko pomoč tudi zunanji sodelavci. V društvu deluje več različnih sekcij. Prva je za kulturo, ki se ukvarja v glavnem s kulturno-zabavnimi prireditvami, druga za upravljanje doma na Lopatniku, tretja za ljubiteljsko delo žensk ter šolski podmladek ter horti-kulturna sekcija.
Vsako leto za dan žena, letos so že tretjič, pripravijo s pomočjo sodelavcev pestro proslavo za žene, ob tem pa je sekcija za ljubitejsko delo žensk s pomočjo šolskega podmladka za vse žene pripravila lepe spominke. Ta sekcija je ob letošnjem pustu pripravila še krajši tečaj o pripravi in peki krofov. Hor-tikulturna sekcija skupaj z mladimi skrbi za urejenost zelenih površin pred večnamenskim domom in osnovno šolo. Sekcija za upravljanje z domom na Lopatniku je pričela z obnovo notranjosti doma, imajo pa tudi že novega oskrbnika. Ob vsem tem ve-
lja omeniti še tri uspešno izvedene razvedrilno-zabavne prireditve kot so avdicija za ptujski festival, vse bolj priljubljena prireditev »Med vinskimi trsi«, ki je že tradicionalna in jo vodi Mito Tre-falt ter najzahtevnejša novoletna prireditev »Video meh«.
Letošnje načrte turističnega društva Vinska gora je predsednik Franc Špegel ta-
Bo nekoč znova tako
— Samostan s cerkvijo in grad Vrbovec pod njima v Nazarjah, njihovo izjemno bogato zgodovino in vlogo, seveda tudi lepoto, marsikdo pozna. Več kot razveseljivo je, da so te tri znamenitosti v preteklih letih temeljito obnovili, delavci Vegrada v teh dneh hitijo z obnovo severnega dela gradu, ki že dobiva streho in pravo podobo. Vendar ne »prave« v celoti. Za ponazoritev dva posnetka. Današnji in posnetek izpred druge vojne (cerkvico so podrli okupatorji in namesto nje postavili protiletalski top). Bi ne bilo lepo slike iz zgodovine »prestaviti« v resničnost?
(foto: j. p.)
Odšel je Jaka Grčar
V torek, 13. marca, smo se na pokopališču Podkraj poslovili od našega najstarejšega rudarja Jaka Grčar-ja, ki je prvega maja lani slavil 90-letnico. Bil je član prvega delavskega sveta in v drugi mandatni dobi v letih 1952 53 tudi njegov predsednik na Rudniku lignita Velenje.
Njegova življenjska pot se je začela v Kamniku. Otroška leta je preživljal kot pastir, nato kot hlapec. Boljši kos kruha si je služil tudi po svetu, na delu v rudnikih v Franciji, na Nizozemskem, bil udeleženec prve svetovne vojne, drugo svetovno vojno pa preživel kot interniranec v Nemčiji. Takoj po vojni pa je najprej kopal premog v rovih velenjskega rudnika, nato pa bil kar 21 let hišnik na upravi.
Kadar je bilo treba v jamo, tudi udarniško, je bil Jaka vedno med prvimi, Vedno med tistimi, ki so nakopali največ kilogramov premoga. Njegovo ime je zapisano tudi na listi graditeljev našega mesta. Jaka je
bil pravi garač in prava grča.
Ob praznovanju 80. rojstnega dne in občinskega praznika je Jaka prejel srebrni grb občine Velenje. Prav tako je bil dobitnik vrste drugih priznanj.
V spominu mnogih bo ostal kot vesten delavec, poštenjak, dobrosrčen in spoštovan. Tudi zavoljo njegove skromnosti ga bomo ohranili v trajnem spominu.
L. Ojsteršek
turistično društvo
kole strnil: »Zagotovo bomo organizirali vse prireditve, ki so postale tradicionalne. To so praznovanje dneva žena, avdicija za ptujski festival, »Med vinskimi trsi«, in upajmo tudi novoletni »video meh«. Pomagali bomo tudi ansamblu Šaleški fantje ob njihovi 20-letnici delovanja. Še naprej se bomo trudili za videz okolice ter posadili nekaj okrasnega grmičevja ob večnamenskem domu in os-
novni šoli. Za žene Vinske gore bomo letos organizirali razne krožke in tečaje, na Lopatniku pa bomo pričeli z deli pri zunanji ureditvu doma na Lopatniku. Prihodnje leto bi radi tu zgradili balinišče, rusko kegljišče in morda še kaj. Letos bomo organizirali še ogled arboretuma Volčji potok.«
B. Mu gerle
Pobrežje
Podoknica, ki bi lahko bila boljša
Prebivalci lepe vasi Pobrežje v Zgornji Savinjski dolini so bili nedvomno veseli, ko jim je sreča pri žrebu dodelila znano Osino podokni-co Nedeljskega. Dobro so se pripravili nanjo in po svoji plati poskrbeli za dobro počutje, za plesalce, za lačne in žejne. Čisto zares lahko rečemo, da je bila to prva veselica v dolini sredi marca. Na prostem seveda, čeprav so se kasneje preselili v dvorano tamkajšnjega gasilskega društva. Povedati namreč moramo, da je bila podoknica namenjena gasilskemu društvu Pobrežje, zapeli so jo krajan-ki, ki je na listek napisala naslov društva, med programom pa se je lepo odrezala. Žal so ji podoknico morala zapeti dekleta, sicer pa je bi-
lo kar lušno.
Pred gasilskim domom se je zbralo veliko ljudi od blizu in daleč. Podokničarja Franca Pestotnika je spremljal ansambel Nagelj, ki je navdušil s svojimi skladbami, podok-ničar je po svoje zabaval prisotne, marsikoga pa ni navdušil. Zamisel o oživlajanju tega že pozabljenega običaja je vsekakor vredna pohvale, vendar se je vsaj na Pobrež-jih malo izjalovila. Lepa je namreč podoknica, podokni-čar pa jo je vendarle preveč zasolil s politiko, ki je imamo že vsi vrh glave, zato nekakšen mini moped šou ni ravno primerna »popestritev«. Naj domačini ne zamerijo, saj so se dovolj potrudili, za program pa seveda niso krivi.
j■ P-
Ribiška družina Ljubno
Očistili porečje Savinje
Člani ribiške družine Ljubno ob Savinji so v nedeljo pripravili vsakoletno očiščevalno akcijo in tudi tokrat očistili bregove Savinje vse od Logarske doline do Grušovelj kjer se konča njihovo ribolovno območje. V akciji so sodelovali prav vsi člani družine ne glede na starost in dolžnosti. Tokrat na vso srečo niso imeli preveč dela, saj so najhujše odpadke in navlako odstranili z veliko akcijo že pred leti. Dela jim seveda kljub temu ni manjkalo. Kolikor je bilo večjih odpadkov so jih sami odpeljali na ustrezno odlagališče, manjše pa so zažgali, pri čemer so za varnost poskrbeli ljubenski gasilci. Med akcijo so pridno beležili divja odlagališča, podatke pa poslali inšpekcijskim službam in krajevni skupnosti. Prejšnja leta so očiščevalno akcijo pripravljali skupno s krajevno skupnostjo in osnovno šolo, tokrat pa so se dela lotili sami. Razlog je preprost, saj je skrb za varnost otrok ob brzicah Savinje preveč zahtevna naloga in velika odgovornost.
j-P-
Košaki Standard Tržmca Merx Nama
Opal	21,20	21,50	21.20	21.50	22,90
Olje	18,50	18,40	18,40	17,30	18,30
Prašek TAED	-	46,00	—	43.80	66,60
Likvi	—	37,50	37,00	37,50	40,00
Majoneza	34,00	34,00	34,00	34,00	34.00
Riž	54,00	29,90	29.90	39,70	' 30.80
Špageti	11.50	11,00	11,10	11,10	12.40
Toalet, papir	7.10	6.50	7,10	-	6.90
Margarina	8.50	8,50	8,50	8.50	8.50
Cedevita	14,40	14,40	14,40	14,40	14,40
Kakav	-	30,50	30,50	44.90	23.70
Čaj	15,50	14,00	12.40	14.00	12.40
Paradiž, mez.	18,50	22.80	22.80	18,50	22,80
Jušna kocka	• —	20.10	20.10	20,10	20,10
Sadni sirup		29.40	29.40	37.20	36,70
Dragi bralci, lahko pa nam pomagate! Če ugotovite, kje kakšno pomembno razliko v ceni, pišite nam!
Kako dolgo še in kako — gozdovi?!
— Preveč je govorjenja o varovanju okolja, umiranju gozdov ___Naj govorijo slike.
Uvajamo čisto novo rubriko, ki se bo odslej pojavljala na straneh Našega časa: pomagali bi vam namreč radi da se, ker vemo, da so denarnice tanke, odločite za nakup tam, kjer je ceneje. Proizovdi, za katere bomo po naših trgovinah iskali in primerjali cene, se bodo iz tedna v teden menjavali, pri trgovinah pa se bomo zaenkrat omejili samo na tiste na območju Titovega Velenja.
Potrudili smo se, da smo v vseh, ki smo jih ocenili, poiskali proizvode iste znamke in iste količine, to tokrat ni bilo možno samo pri čaju — a je razlika v ceni minimuma in pri toaletnem papirju, ker v blagovnici Merx Gorica ni bilo toaletnega papirja Paloma extra — 150 lističev, je pa bil, zato ga omejamo posebej Prijedorski s 100 lističi s šestkrat nižjo ceno!
Kaj smo tokrat primerjali? Opal 500 ml, rastlinsko olje Zvezda, (I 1), Mixal TAED 1000 g, Likvi fresh 1050 ml, majonezo Tommy — 250 g, riž Droga 1000 g, špagete 500 g, toaletni papir Paloma ekstra, 150 lističev, Delikatesno margarino Zvezda extra 250 g, Cedevita 200 g, Ka-
Tabela:
kav Kraš expres 330 g, čaj šipek v filter vrečki, paradižnikovo mezgo 180 g goveja juha Podrav-ka 132 g in sadni sok Dona borovnica.
Še to: cene smo prepisovali s proizvodov prejšnjo sredo in četrtek. In še to: v eni od blagovnic, danes je ne bomo imenovali, ker je prvič, bomo pa odslej dosledni, je imel kakav, isti seveda, dve različni ceni, eno, ki je bila očitno višja kot je resnična ! Ko smo povprašali katera drži — so povedali, da nižja, ker so morali ceno znižati. Ni pa seveda prav, da nekateri trgovci niso tako dosledni pri nižanju cen kot so bili, ko so se proizvodi iz dneva v dan dražili. Takrat z lučjo pri belem dnevu niste mogli najti kakšnega proizvoda po stari ceni!
Ko bodo v gozdu samo še štori...
Dejavnost bomo še razširil
bom prodajal rezervne dele.
Optometer
Društvo za pomoč duševno manj razvitim osebam
Minilo je 20 let od ustanovitve društva za pomoč duševno manj razvitim osebam v naši občini. Čeprav je njegova človekoljubna dejavnost množici malo znana, pa tistim, ki jih težijo enaki problemi, pomeni svetel žarek upanja. Če nič drugega, marsikdaj daje več poleta pri premagovanju življenjskih stisk.
Osnovna naloga društva izhaja iz deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je podpisala tudi naša država — razvijanje in izvajanje društvene skrbi za duševno manj razvite osebe, »To so ljudje, ki jim je treba pomagati od prve minute do konca življenja, kajti sami ne zmorejo, niti se ne znajo boriti za pravice,« poudarja Julij Pa-čnik, pred nedavnim izvoljeni predsednik društva za pomoč duševno manj razvitim osebam občine Velenje.
In kako je društvo skrbelo za člane lani? Po oceni sogovornika srednje dobro. Pred leti ustano-
vljen vzgojno varstveni oddelek pri osnovni šoli XIV. divizije je zahteval preveč naprezanj in delovna vnema je nekoliko pošla. Zato so med lanskim uresničenimi nalogami omenjeni največkrat izleti, pikniki, srečanja in seminarji, ki jih je organizirala zveza.
Na nedavnem občnem zboru pa je okrog 200 članov društva ugotavljalo, da bo treba letos nekoliko trdneje »zagrabiti«. To jim narekujejo med drugim še zakonske spremembe, ki tovrstni populaciji ne obetajo nič lepih časov. V društvu za pomoč duševno manj razvitim bodo zato vso pozornost namenili iskanju novih rešitev pri zaposlovanju otrok, ki so že končali izobraževanje na šotah s prilagojenim programom. Nalogo jim bo uspelo izpeljati le ob tesnejšem sodelovanju z vsemi ustanovami in organizacijami, v ospredju katerih je skrb za človeka — Centrom za socialno delo, zdravstvenim centrom, skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Rdečim križem.. . . Ob
tem tudi vključevanje novih rizi-čnih oseb, ne bo pretežka naloga. Prav tako nameravajo več skrbi kot doslej nameniti manj razvitim osebam v primestnih in vaških krajevnih skupnostih, ki so s svojimi tegobami prepuščeni samim sebi in okolju. Ena od nalog letošnjega delovnega programa je tudi pritegniti k delu društva, starše in gojence, ki so že končali usposabljanje. »Dogaja se namreč, da ti starši ne sodelujejo več, otroci pa gredo svojo pot. Za društvo je to vrzel, saj z njimi odhajajo tudi izkušnje, ki so si jih v teh letih pridobili.«
Priložnosti za izmenjavo izkušenj, nasvetov bo, pravijo, tudi letos dovolj na izletih, srečanjih in na seminarjih. Te za starše duševno manj razvitih otrok organizira zveze. Volje, pripravljenosti in zagnanosti članom društva ne manjka. Upajo le, da jim reševanje kopice, včasih tudi nepotrebnih administrativnih in finančnih vprašanj, ne bo vzelo levjega deleža slednje.
Dokaj trdo delo pa jih letos čaka še pri iskanju svojega mesta
v občinskem parlamentu. »Ob porajanju novih strank je naša opredelitev jasna: društvo ostaja nadstrankarsko, starši otrok pa se bomo odločili za tisto stranko, ki bo nudila več. Pomoč manj razvitim osebam bi morala biti v humanitarni družbi, med katere uvrščamo tudi našo, nalogo vseh nas in ne le peščice zagnanih in delavoljnih posameznikov in nekaterih staršev. Njena kultura se zrcali prav v pomoči tem osebam.«
Povsem ob koncu delovnega programa pa so zapisali še tale nasvet staršem, ki imajo manj razvite osebe kot tudi tistim, katerih otroci preživljajo drugačno otroštvo kot prej omenjeni vrstniki: pogovorite se v družini, da na svetu obstajajo tudi drugačne vrste otrok, ki so med nami, in ki bi morali biti deležni takšne in drugačne pozornosti. Nič narobe pa ne bi bilo, če bi o tej temi kdaj pa kdaj spregovorili še na delovnem mestu in morda tudi v delegatskih klopeh.
(t. p.)
V soboto, 17. marca je slavila svoj 98. rojstni dan najstarejša krajanka Stare vasi, Jera Mori. Ob tej priložnosti sojo obiskali predstavniki skupščine in sveta krajevne skupnosti Stara vas in ji zaželeli kar največ trdnega zdravja. V krogu najbližjih je Jera Mori, ki je tudi eden najstarejših prebivalcev občine Velenje, razrezala torto in jo ponudila gostom.
WMmSmM Wm WM
ticek
e
priprajgig 1). 1 Robi» Brattisi!
IWlii»SM®
V	današnji številki začenjamo z novo rubriko, ki se imenuje' GLASBENI KOTIČEK RADIA VELENJE.
V	njem boste lahko zasledili: nagradne glasbene križanke, mesečno lestvico radia Velenje, nagradna vprašanja in še kaj zanimivega. Seveda iskreno upamo, da bo ta rubrika pritegnila tudi vas in da boste radi pogledali vanjo.
Popolno nasprotje treh, ki so za
Hudo nerodno (in pošteno), če se zavzemaš za varstvo okolja, čisto naravo in ohranjanje naravne in kulturne dediščine, še posebej v današnji povodnji predvolilnih obljub in zahtev in še posebej, če to velja za Zgornjo Savinjsko dolino. Nobena skrb, ljubezen do lepe doline in nobena čustvena vez do nje, ti ne pomaga, če se kot tretji partner pojaviš med dvema, ki sta tudi strogo ZA varovanje krajine, denimo Logarske doline in se znajdeš v navzkrižju njunih popolnoma nasprotnih stališč, čeprav sta oba ZA isto stvar, ti, kot tretji partner, pa si zaveden z obeh strani. V tem primeru sta to zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ceija in organi skupčine občine Mozirje, tretji partner pa lahko svojo skrb in zavzetost za lepo Logarsko dolino v obliki pisanja in snemanja prispevkov mirne duše postavi v kot in se polula nanjo, če bo seveda z obeh strani dobil dovoljenje za lulanje ali postavitev čistilne naprave.
Čakamo popuste
Spet prihajajo v modo veselice. Pardon, družabna srečanja se jim reče, odkar sodijo v sklop političnega marketinga posameznih strank. Ljudje so jih čakali leta in leta. Morda pa zdaj ne bo več dolgo, ko bomo na vratih kakšne trgovine brali, recimo: Prenovitelji z izkaznico toliko in toliko popusta, liberali toliko ... neopredeljeni toliko? Kdo bi vedel? Danes je vse možno.
Žrebanje
Izid volitev je nepredvidljiv. Tudi zato, ker je navada železna srajca. Delegate za >odmrle< sise smo pred časom volili tako, da smo jih obkrožili toliko kot jih je bilo treba po sistemu — od zgoraj navzdol oziroma, a redkeje, od spodaj navzgor. Odpadli so tisti, ki so bili spodaj. In če bomo aprila spet volili po tem sistemu, potem bo vse odvisno od sreče — to je žreba, ki je opravljen.
Sindikalna kost
Vsaka kost, ki jo kdo vrže, najde koga, ki jo obere. Konec tedna so Velenjčani obirali sindikalno: »A tako, eni v stečaj, eni pa na Herberstein,« je bilo čuti.
Na Občinskem sindikalnem svetu so potrdili, da so po četrtkovi seji skupščine povabili na Herberstein člane bivšega predsedstva. Ne na zabavo ampak v zahvalo, ker so štiri leta izven delovnega časa hodili na seje predsedstva. Zastonj.
Skrivalnica »pop zvezd«
Vsa imena, ki so na desni strani, so skrita v tem diagramu. Potekajo vodoravno, navpično in diagonalno, nekatera tako, da se berejo nazaj.
Vaša naloga je le, da napnete oči in možgane in jih poiščete. Kako pa vse to izgleda lahko vidite na primeru, ki sem ga zarisal. Pa veliko
sreče!
A	U O Y E	S	O	L	ANN	A W T	N	O	D	1
N	T 1 H T	1	W	Y	A W A	G N 1	T	T	E	G
O	D A E T	A	v	1	R P N	1 R 0 0		R	o	F
C	1 F 1 C	A	P	E	S A S	A S O	E	L G t		
T	E Y D E	M	A	1	L N D	L M T	N	F	N	S
E	T H A N	1	S	L	1 C R	A A A	o	1	1	1
M	A D S E	T	S	G	E 1 A W B O		R	N	L	D
O	L T O E G N			S	GTE	R L M	N	D	E	A
T	O O R N	1	D	Y	E H S	S 1 A	A G		E	R
K 0 U O V		T	L	E	T J G	PCM	E	L	F	A
C	T G 1 H	E	K	N W O R		1 A T	E	T	E	P
A	R L H M	Y	O	N	L G T	A O R	H	H	H	¥
B	E P 0 A	E	0 D 0 Y 1			N E E	T	E	T	i
E	V H 1 K	N	K	U	M W Y	BED	R	Y	E	Y
M	E S 0 N	O G		A	S 0 M V E E		1	S	K	A
o	N M 0 M	D	M	1	U U E	U A M	1	G	A	D
C	S L S N	M	E	R	NOR	N C T	o	B	H	R
U	G L T A	A	F	C	F T D	RAH	R	H	S	E
0	U E S E	E	1	T	ENO	N 0 O	R	T	T	H
Y	O W T E	G	H	P	0 M D	U K U	o	E	N	T
N	Y H T A	E	O W D W B			E G U N S A 0				
E	Y O M W L		v	T	ANA	E C H	S	D	C	N
H	E E A A	1	1	1	TWA	H R L	U	R	M	A
W H R L L		E	T	F	A 0 M	RAA	o	o	v	E
T	A N U L	A	L	Y	EEG	L G L	Y	W	E	N
X IMOTHER DAY IH PARADISE
BIG WEDGE f BROKE AWAY
CAK'T SHAKE THE FEELING v DEAR JESSIE t DECEMBER
DON'T KHOW MUCH t DRAMA 4- FOOL'S GOLD « GETAUFE <t GET 0N YOUR FEH <fc GETTING AWAY WITH IT « GOT TO GET t GRAND PIANO V HANGIN' TOUGH » HERE AND NOW «. NEY YOU « HOMELY GIRL «. I DON'T WANNA LOSE YOU « INNA CITY MAMMA C IN PRIVATE « IALINA
<ì LET'S PARTY t UVING IN SIN < NEVER T00 UTE t OH WELL » PACIFIC L RONI », SISTER SIT AND WAIT SMOKE ON THE WATER 'i THE EVE 0F THE WAR t THE MAGIC HUMBER ' THE MIRACLE 6 TOUCH ME
« WHEN YOU COME BACK TO I « WORDS
YOU SURROUND ME
■g I
# NOTHING COMPARES 2 U
it's been severi hours and 15 days
Since u took your love away I go out every night and sR »II day Since u took your love away
Since u've been gora l evi do whatever I want I cu see whomever I chose I can eat my dinner in a fancy restaurant But nothing I sakl nothing can take away these blues
'Cause nothing compare« Nothing comparse 2 n
tfs been so lonely without u bere Like a birri without a song (ah ah ah ah oh) Nothing can stop these lonely teais from fafling TeH me baby wlwn diri I go wrong
I put my aims around eveiy boy I see They only remind me of u (ah ah ah ah oh) I went 2 the dochsr and guess what he told me Guess what he toM me He said girl u'd better try 2 Kave fun no matter what u do Buthe'safool
"Caoae nothing pomparne Nothing oomparea 2 u
(Ab ah di di oh)
Ali the flowers that u planted Moma in the badcyard
Ali diari when he went away (ah ah ah ah oh) I know that Irving with u baby was sometimes hard Butl'm Willing 2 give it another fcry
Nothing oomparea Nothing comparse 8 n
Nothing comparsa Nothing oompares S a
Nothing comparsa Nothing comparsa 2 n
: „
m m m
1 #
VELENJSKA >ClCOLINA<
Velenjska >Čičolina< zatrjuje, da gredo žensko in moško seksi sp.odnje perilo in droge potrebščine, nadvse dobro v prodajo, le prodati je treba znati, pravi Čičplina, ki v velenjski parlament zaenkrat še ne sili.
•	L. O.
21. tradicionalni humor
Zgodil se je
Bolje rečeno, miting velenjske resnice, ki se je odvijal svobodno in brez izgredov na sobotni prireditvi v velenjski Nami, je privabil državljane iz vse Slovenije, delegacije, ki so miting izvedle, pa so prispele iz vseh republik. Superspektakl, zabavno humoristična prireditev je potekal tako pristno, da so se vsi mitingaši vživeli v kruto resničnost. Kljub temu je bilo zabavno kot na vseh jugoslovanskih mitingih.
Iz Makedonije je prišla maloštevilna ekipa pridelovalcev paprike in paradižnika, protestirala je proti bolgarskim apetitom po njihovem tobaku, iz Prištine so prišli Albanci, ki so se zavzeli za dobre pogoje njihovih manjšin v Sloveniji in ponujali najboljše slaščičarske specialitete ter obvezni sladoled. Skrbno so jih nadzorovali miličniki iz posebnega odreda. Miloševič je imel v
stični miting
narod
spremstvu socialistko Andelkovi-čevo, oba sta obljubila še posebno strogo gospodarsko zaporo proti Velenju in še posebej proti Gorenju, poleg Bosancev, Črnogorcev in Hrvatov, pa so se dostojno predstavili tudi Slovenci.
Zabavna prireditev, ki jo Velenjski humoristi organizirajo ob prazniku »40 mučenikov«, je bila tudi sicer »špica« prireditev. Kulturni program je popestril še pevec Alberto Gregorič, skupina barskih plesalk iz Škal, ob tej priložnosti pa so odprli prvo slovensko podjetje »Humoristični servis«. Manjkal ni niti tednik »Kaj«, svoje »instrumente« pa je vešče predstavil poslovnež erotičnega programa Jože Jelen iz Starega Velenja. Za zaključek rečeno, enkratno, neponovljivo, v živo!
Besedilo: JOŽE MIKLAVC posnetek: Lojze Ojsteršek
Kljub slabi igri zmaga
VELENJE :UGLED 20:19, 11:10
VELENJE: Lakič, Misaljevič 3, Golič 8, Topič I, Zidar 6, Katic Oder 2, Vičar, Jan, Delič Hrast.
Velenjska dekleta proti igralkam iz Temerina niso zaigrale dobro, nasprotno, na trenutke zelo slabo. Sreča, da tudi gostje niso pokazale veliko. Imele so le eno odlično igralko Mandžičevo, ki je sama dosegla kar 11 zadetkov, to je več kot polovico.
V ekipi Velenja pa si prave pohvale za požrtvovalno igro in tudi za učinkovitost zasluži najstarejša igralka, kapetanka Goliče-va.
Velenjčanke so zlasti slabo igrale na začetku, ko so gostje
povedle celo s 6:3, nato so zaigrale le nekoliko bolj povezano in odšle na odmor z zadetkom prednosti. Takoj na začetku drugega polčasa so sicer povedla z dvema zadetkoma, toda gostje so hitro nadomestile razliko, nato trikrat vodile, v razburljivi končnici pa so si z lepima zadetkoma Zidarjeve in Goličeve le zagotovile minimalno zmago. Po 17. kolu so velenjska dekleta z 21 točkami še vedno na 5. mestu, ki ga bodo obdržale tudi ne glede na izid v gosteh z Bosno, saj Kranjčanke na 6. mestu za Velenjem zaostajajo za tri točke. Na prvih dveh mestih sta Podravka in Zamet s 26 točkami.
(VOS)
Spremenljiva igra
ŠOŠTANJ :META-LAC 27:21, 12:11
ŠOŠTANJ: Gradišnik, Ram-šak, Krejan 1, Plaskan 3, Požun 1, Žolger 6, Lesjak 2, Vrečar 2, Vogler 4, Šerbec 5, Čater 3, Vajd 1.
Tudi rokometaši Šoštanja niso povsem zadovoljili z igro gledalce, pa čeprav so na koncu dosegli visoko zmago. Na trenutke so namreč zaigrali zelo slabo, morda celo brezvoljno, čemur naj bi bilo krivec še vedno nerešeno finančno vprašanje. Ko so se Šoštanjčani potrudili, so zlahka dosegli prepričljivo vodstvo, sicer pa tudi nasprotnik od njih ni terjal prave zavzetosti.
Vse do približno 10 minut pred koncem so bili Šoštanjčani
MERX »SAVINJA« P. o. mozirje
Na trgu 14 63330 MOZIRJE
Komisija za delovna razmerja MERX »Savinja« Mozirje objavlja prosta dela in naloge
VODENJE IN PRODAJA V MESNICI
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora kandidat-ka izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	IV. stopnja strokovne izobrazbe (mesar prodajalec ali mesar sekač)
—	eno leto delovnih izkušenj
—	strokovni izpit za mesarja prodajalca ali mesarja sekača
—	izpit iz higienskega minimuma
—	izpit iz varstva pri delu in požarne varnosti
Delo bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev, pošljite na naslov: MERX »Savinja«, p. o. Mozirje. Na trgu 14 63330 Mozirje, v roku 8 dni od objave.
O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Steklarstvo Šalek d. o. o.
Š A L E K 89	(063) 853 - 430
TITOVO VELENJE
NOVO! NOVO!!
MORDA ŠE NE VESTE??
V naselju Šalek smo za vas odprli novo STEKLARSKO DELAVNICO, kjer vam hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah nudimo:
—	vse vrste zasteklitev
—	izdelavo akvarijev, vitrin,
—	zastekljujemo balkone
—	uokvirjamo slike, gobeline, diplome
—	okvirje vseh modnih oblik in barv
Prepričajte se, da so cene .res konkurenčne, pokličite po telefonu 853—430 ali pridite osebno vsak dan od 6. do 14. ure in vsako soboto od 8. do 12. ure.
VABI VAS STEKLARSTVO ŠALEK!
Strelski šport
Doslej največji uspeh
Na državnem prvenstvu z zračnim orožjem v mednarodnem programu v Sarajevu je veliko presenečenje pripravila članska ekipa Mroža, saj je osvojila naslov državnega prvaka z novim republiškim rekordom, kar je njen doslej največji uspeh. Nastrelja-li so 1.700 krogov, nastopili pa so Stuhec 575, Tkalec 569 in Detlbah 556. V posamični konkurenci je bil Štuhec odličen drugi, Tkalec četrti, prav tako četrti Veternik pri mladincih, mladinke pa so bile ekipno osme.
Na republiškem prvenstvu v nacionalnem programu v Hrastniku so se izkazali pionirji Mroža Ivančevič, Durukovic in Šik-man, ki so s 510 krogi osvojili četrto mesto, prav tako četrta je bila Bandalova pri mladinkah, ob njih pa je normo za nastop na državnem prvenstvu izpolnil tudi Žučko.	p g
v vodstvu, tudi s po štirimi zadetki. Na začetku drugega polčasa so po nezavzeti igri v prvem delu zaigrali živahneje in v dobrih petih minutah nadaljevanja poved-li s 15:11. Gotovo so menili, da je to vodstvo zadostno, zaigrali spet slabo, brzopleto, tudi neresno in gostje so približno v 50. minuti izenačili na 19:19. Izid je bil še enkrat izenačen (20:20,) nato pa so se Šoštanjčani zbudili in z zelo dobro igro do konca tekme navdušili gledalce.
Po 17. kolu so na četrtem mestu z 20 točkami, petouvrščena Vojvodina pa za njimi zaostaja kar za 4 točke. V vodstvu je še vedno Instraturist s 30 točkami. V soboto bodo gostovali pri predzadnji Iskri.
(VOS)
Izgubili po visokem vodstvu
Agroplod :Topolšica 3:1
TOPOLŠICA: Jezeršek, Nahtigal, Mihalinec, Perfeta, Britovšek, Sevčnikar, Medved, Kugonič, Žigon, Jerončič in Aravs.
Na gostovanju v Ljutomeru so Topolčani izgubili z domačim Agroplodom z 1:3 (6, - 13, -9, - 15). Zanesljivo so dobili prvi niz in v drugem povedli s 7:2 in je že kazalo na njihovo zmago, nato pa je sledil preobrat. Domačini so zaigrali kot prerojeni in po hudem boju zmagali. V prihodnjem kolu se bodo doma v šalcško-savinjskem der-biju pomerili s Šempetrom.
Točki po dveh urah igre
Ljubno GLIN :Topolšica—Kajuh 2:3
LJUBNO GLIN: Jeraj, Venek, Rifelj, Skok, Donko, Detmar, Je-zernik, Močnik inxMarolt.
TOPOLŠICA KAJUH: N. in J. Stevančevič, M. in D. Türk, I. in M. Hojak, Godec, Goltnik, Čelofiga, Kavnik in Pirtovšek.
Savinjsko-šaleški derbi so dobile gostje po petih nizih in več kot dveh urah igre s 3:2 ( 15, — 4, — 12, II, 13). Z 1:0 so povedle gostje, nato domačinke dobile dva niza, v četrtem in petem pa so bile znova boljše gostje. Gostiteljice za poraz krivijo tudi glavnega sodnika, saj je po njihovem mnenju v končnicah odločilnih nizov s čudnimi odločitvami vplival na končni rezultat. Topolčanke se bodo v prihodnjem kolu doma pomerile z vodilno ekipo Kopra Cimos, Ljubenke pa bodo gostovale pri Krimu v Ljubljani.
Veliki derbi domačinom
Elektra:Idrija 89:83 (47:40)
Za razvoj namiznoteniškega športa med mladimi
Namiznoteniški klub Tempo Velenje je priredil II. selekcijski turnir severovzhodne Slovenije za pionirke in pionirje.
V	telovadnici v Skalah je okrog 40 najboljših pionirk iz Murske Sobote, Gornje Radgone, Radelj ob Dravi, Maribora, Ptuja, Raven na Koroškem in Titovega Velenja prikazalo svoje znanje v igri z belo žogico. Turnir je bil v Šaleški dolini z namenom, da bi ta privlačni šport, tudi za najmlajše, v teh krajih kar najbolj razširili.
V	prvi skupini pionirjev je s 16 točkami zmagal Strpnik iz Radelj, v drugi skupini pionirjev je s 16 točkami zmagal Rozman iz Ptuja, domačini Bezjak, Slatinšek in Čas pa so se uvrstili na 6., 7. in 10. mesto.
Med pionirji III. skupine je zmagal član mariborske Strojne Novak z 18 točkami, med domačini pa sta bila 4. Vodušek in 10. Simon-čič. V 4. skupini pionirjev je zmagal Dertnik iz Raven, 4. pa je bil Slatinšek z 12 točkami. Četrta in šesta sta bili v skupini V. Zevartova in Lenderova med pionirkami, med katerimi je bila najboljša Žižkova iz Radelj ob Dravi.
Turnir je lepo uspel in pritegnil v telovadnico tudi številne gledalce, podprli pa so ga številni pokrovitelji.	^ j
Člani tekaške sekcije Gorenje
Uspešni v Trakoščanu
Na 13. mednarodnem maratonu Coning, ki gaje letos prvič v slikoviti okolici gradu Trakoščan organiziral atletski klub Coning Slo-boda iz Varaždina, je sodelovalo nad 400 tekmovalcev, več kot četrtina iz Slovenije. Med njimi je bila tudi 10-člansko zastopstvo tekaške sekcije Gorenje, Titovo Velenje.
V	maratonu na 42.195 m dolgi poti od Trakoščana do Ivanjca in nazaj se je na izredno dobro 6. mesto s časom 2:49,42 uvrstil Stane Barber. »Takšnega uspeha nisem pričakoval, saj sem udeležbo vzel le bolj kot trening. Zato sem tekel sproščeno,« je povedal Stane. Preostali tekmovalci TS Gorenje pa so svoje moči merili na 21.100 m dolgem malem maratonu, od Trakoščana do Lepoglave in nazaj.
H. J.
Osnovnošolci za naslove
Strelska družina Mrož je s pokroviteljstvom ZTKO izvedla regijsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za osnovne šole. Nastopili so pionirji in pionirke iz Dravograda, Slovenj grad-ca, Doliča in velenjskih osnovnih šol. V ekipni konkurenci pri pionirjih so zmagali strelci Oš Gustava Šiliha in Antona Aškerca pred OS Franja Vrunča iz Slovenj gradca. Za velenj-
sko ekipo so nastopili bikman 176, Djurakovič 174, Berlot 172 in Ivančič 170. Posamično je s 177 krogi zmagal Pogorevčnik iz Slovenj gradca, Sik-man in Djurakovič pa sta bila drugi in tretji. Pri pionirkah je posamično zmagala Vrtičeva iz Dravograda, normo za nastop na republiškem prvenstvu pa sta izpolnile obe ekipi Velenja in Slovenj gradca.	p 2
ELEKTRA: Mališevič, Mrzel 20, Bogataj, Pečovnik, Pašič, Dumbuya 20, Mlinšek 2, Lipnik 10, Kitak 12, Brešar, Plešej 9 in Tomic 16.
Košarkarji Elektre so preskočili še eno oviro na poti do uvrstitve v 1. SKL. Na domačem igrišču so premagali neposrednega tekmeca, doslej vodilno ekipo Idrije. Pohvalo zaslužijo vsi igralci in znova gledalci, ki so glasno in športno bodrili domačine. V prihodnjem kolu gostujejo Šoštanjčani v Novi Gorici in morebitna zmaga bi že pomenila uresničitev velikega cilja. V zadnjem kolu se bodo nato doma pomerili s Trebnjem, vrstni red po osmih kolih pa je: Elektra in Idrija po 14, Bistrica 13, Šentjur 12, Nova Gorica 10 in Trebnje 9.
Tudi v Novo Gorico bodo organizirali prevoz za navijače.
5. S.
Rokomet
Pionirke za
republiške
naslove
Ženski rokometni klub Velenje bo v nedeljo pripravil finale prvenstva Slovenije za starejše pionirke. V Rdeči dvorani bo ob IS. uri najprej na vrsti srečanje Olimpi ja-.Velenje, ob 16. Kranj Olimpi ja ob 17. uri še Velenje : Kranj.
r i
i i i
V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU
VIDEO SONČEK
Pri „ROKU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627, 855-999
"I I
I I
VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ^ ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure.
NEW YORK, LONDON, KUVAJT, BEOGRAD — vse novosti — danes že v Sončku!
Pri nas boste dobili vse, kar iščete, a drugje ne najdete. Naša ponudba je največja in kvalitetna! Izposojamo tudi videorekorderje!
gorenje

glin nazarje
Izkoristimo podstrešja
Vdahnimo jim strešna okna Gorenje - Glin
•	izdelana iz visokokakovostnega impregniranega smrekovega lesa
•	s termoizolacijskim steklom in trajnoobstoječimi tesnili
•	z zunanjo zaščitno prevleko iz aluminijaste pločevine
•	s štiridelno obrobo
Strešna okna so vam na voljo v vseh razstavnoprodajnih centrih Gorenje, ter v Kovinotehni, Eri, Slovenijalesu Medlog in Lesnini Leveč.
Obiščite nas!
Gorenje Glin, Lesna industrija, p. o. 63331 Nazarje 32 Telefon: (063) 831-321, 831-931 Telex: 33624 YU GLIN Telefax: (063) 831-705
Odgovor na: Prejeli smo
V časopisu Naš čas, se je 8. marca 1990, razburjal tovariš Slivar zaradi sklicov zbora krajanov, na katerih smo potrjevali kandidate za letošnje volitve. Vsebina prispevka je bila pisana v slogu, ki ga tovariš Slivar uporablja pri pisanju raznih prispevkov in pritožb.
Vzrok Slivarjevega prispevka pa je v tem, da kot kandidat DEMOS-a za zbor krajevnih skupnosti občine Velenje ni dobil potrebnega števila glasov, kljub temu, da se je tajno glasovanje ponovilo prav zaradi njega. Nekateri prisotni niso pristali na to, da bi o njegovi kandidaturi v ponovnem glasovanju glasovali javno.
V celotni zadevi je imel Slivar tudi nekaj smole. Pritožbo, ki jo je v imenu stanovalcev Šlandrove 8 (od katere pa so se nekateri stanovalci ogradili) naslovil na Skupščino občine Velenje par tednov pred zborom krajanov, so obravnavali na svetu stanovalcev v krajevni skupnosti Desni breg. Na teh sestakih so se predsedniki hišnih svetov ogradili od načina pisanja pritožbe, v kateri napada bivši gradbeni odbor za izgradnjo toplovoda in sedanji odbor za izgradnjo kabelsko razdelilnega sistema kot tudi posamezne volunterje v organih krajevne skupnosti. Najbolj kritični so bili predstavniki hišnih svetov iz soseske v
kateri stanuje tovariš Slivar. Nesporno je, da je to vplivalo, da kasneje Slivar ni dobil podpore.
Na ponovno sklicanem zboru krajanov — 8. marca 1990, je v tajnem glasovanju tovariš Slivar dobil _po-novno premalo glasov. Sele na predlog predsednika predsedstva ob prepričevanju prisotnih in ob podpori predstavnika DEMOS-a so z javnim glasovanjem potrdili predlagano kandidatno listo, na kateri je bil med drugimi tudi Slivar.
Na rob pisanju raznih prispevkov in pritožb tovariša Slivarja pa naj omenim, da napake, ki se pojavljajo v njegovi neposredni okolici ali širše opazi, ven-
dar o njih v javnih občilih piše v taki ihti, da tudi med nekaterimi, ki te napake poznajo, ustvarja drugače misleče in si tako med najbližjimi ne ustvarja simpatizer-jev ampak nasprotno. Osebno menim, da bi bilo primerno tovariša Slivarja vključiti v organe upravljanja v krajevni skupnosti. Seveda pa ga morajo predlagati krajani iz njegove soseske, saj bi tako lahko neposredno sodeloval pri odpravljanju napak, ki jih zna dobro opaziti. Krajevna skupnost pa bi imela od tega več koristi kot sedaj, ko s pritožbami ubija voljo tudi tisti peščici entuziastov, ki jim že pojenja sapa.
Albin Amon
Izraba demokracije
V tem predvolilnem boju smo v stranki ZKS—SDP pripravljeni le na pošten boj brez nizkih udarcev. Upam, da se nam to ne bo pretirano poznalo pri rezultatih volitev. Res je in priznam gospodu Slivarju (katerega članek je bil objavljen v NČ 8. marca z naslovom > Prejeli smo«), da so se dogajale napake v naši tako imenovani novejši zgodovini. Strinjam se, da bi ljudje, ki so odločali v imenu partije, morali odgovarjati za svoje napake. Vendar ravno toliko kolikor
nam vsem (to me tudi najbolj moti) pripisujete napake, bi bilo dobro poznati tudi napredek storjen v teh letih. Težko se spuščam v razpravo o napačnih posegih, ker jih pač nisem doživel in kar je najvažneje, preživel. To prepuščam vam, da si sami ustvarite mnenje, strokovno pa naj to obravnavajo zgodovinarji, ki niso obremenjeni s strankarskim bojem.
V ZK nimam dolgega staža. Vendar so se stvari v teh letih bistveno spremenile. Sestop z oblasti ni pravlji-
ca. To je dejstvo, ki se bo pokazalo v vsej svoji pestrosti na volitvah. Ce pa ste pričakovali, da bomo komunisti sestopili z oblasti in vam pustili povsem odprt prostor za katerega se ne bi enakopravno potegovali, ste se pošteno zmotili. Ljudi pozivate, naj izrabijo demokracijo. Demokracija je bila v zgodovini prevečkrat izrabljena. Morali se bomo naučiti živeti znotraj demokracije oziroma demokratične ureditve.
To, da ste bili na zboru volilcev prisotni le trije čla-
BODOČNOST NAŠE DOLINE
ni DEMOS-a, je stvar vaših strank. Bil sem na zboru volilcev, kjer so bile zastopane skoraj vse stranke. Manjkala je le ZSMS-libe-ralna stranka, pa zato niso ničesar izgubili, pa tudi glede na raziskave jim volilna moč kljub temu raste. Zakaj? Zato, ker je ZSMS veliko prispevala k temu, da se bližamo demokraciji. Gradijo svoj program, svojo vizijo, ne temeljijo pa na blatenju drugih strank.
S simpatijo pa podpiram vaš poziv k združitvi vseh dobromislečih ljudi brez prepirov. Upam, da pri tem ne izključujete komunistov.
Bojan Kontič
Strokovnjaki so začeli razmišljati, kako bomo oblikovali našo dolino po končanem izkopavanju premoga. Njihova prizadevanja so vredna občudovanja, kajti degradacija doline je in še bo katastrofalna. Kako vrniti dolini vsaj delno sposobnost pogojev za normalno življenje?
Človek ne more ostati neprizadet, ko bere napovedi o prihodnosti naše doline. Arheologi ugotavljajo, da je bilo pri nas nekoč že jezero, pa sta ga narava in tudi človek spremenila v rodovitna polja. V naši občini je kar 18 razvalin in še ohranjenih gradov in graščin. To dokazuje, da je bila dolina sposobna preživljati svoje prebivalstvo. Ta lastnost doline in njena idiličnost bi se ohranila daleč v prihodnost, če ne bi skrivala pod zemljo premoga. Premog je postal v kratkih 60 letih usoden zanjo, zaradi njega izgublja svojo podobo, kajti znova jo bo zalila voda. Sprašujemo se, koliko milijonov let bosta narava in človek spet potrebovala, da bosta tu spet naredila polja, ki bodo znova sposobna preživljati njeno prebivalstvo?
Veliko ljudi gleda jezera in deponiji pepela in premoga le od daleč. Zato nimajo prave predstave o njihovi sedanji razsežnosti. Toda v kratki prihodnosti se bodo te razsežnosti še več kot podvojile. Škalsko jezero naj bi se še povečalo za 7 ha (od 17 na 24 ha), Plevelovo ali Velenjsko jezero se bo povečalo še za 50 ha (od 103 na 156 ha), Turistično naj bi obdržalo sedanjo velikost 2,5 ha, najbolj pa se bo povečalo Družmirsko jezero: od sedanjih 50 ha na 181 ha (torej več kot trikrat). Šoštanjsko jezero pa bo nastajalo in raslo skupaj z jamo Šoštanj, 2065. leta naj bi imelo velikost 105 ha. Predvideno končno stanje, ko bo prenehal delovati rudnik, z ohranjenim šo-štanjskim trikotnikom bo leta 2065 443 ha vodnih površin, 53 ha pepelnih površin in 496 ha ugreznin. Za primerjavo — Blejsko jezero ima 147 ha. Bohinjsko pa 440 ha. Torej bo največji kompleks jezerskih površin v Sloveniji v naši dolini.
Degradacija prizadeva tudi življenje v zaselkih. Najprej bo prekinjena cestna povezava med Gaberkami in Šoštanjem (še v tem desetletju), nato med Topol-
šico in Šoštanjem ter Ravnami, Zavodnjem in Lajšami ter Šoštanjem. Preseliti se bo moralo še 1600 ljudi. Uničenih bo še 46 kmetij. Njihovi lastniki si bodo iskali nadomestno zemljo drugje ali pa sprejeli negotovost delavskega stanu. Po različnih variantah projekta krajinskih zasnov pa bi lahko velikost jezerskih površin oblikovali s pomočjo pepela iz TEŠ. Tako bi po eni varianti zasuli celo Škalsko jezero in velik del Ptevelovega jezera. Tako bi pridobili 175 ha površin. Tudi Šoštanjsko jezero bi lahko zasuli s pepelom in vrnili kmetijske površine kmetom, beremo v Krajinskih zasnovah.
V njih je o radioaktivnosti pepela napisano le, da je izstopajoče sevanje ob odlagališču elek-trofilteiskega pepela in v zgradbah iz EFE opeke, vendar so merjenja in rezultati šele v začetni fazi in ni mogoče podati utemeljenih zaključkov. Mi bi dodali, da je študija o radioaktivnosti pepela iz trbovi'jske elektrarne že potrjena. Naš velenjski premog pa ponekod vsebuje celo več urana in torija kot trboveljski. Zakaj potem še vedno samo domneve o radioaktivnosti EFE pepela? Morda zato, ker so enostavnejše tehnične rešitve za njegovo odlaganje, če njegovo radioaktivnost zanikamo.
Po drugačni varianti pa bi dovolili (brez nasipov) združitev Družmirskega in Plevelovega jezera, kar naj bi omogočilo večje rekreacijske možnosti ter spremenilo kvaliteto pokrajine. Pri tem pa ostaja vprašanje, kam z ogromnimi količinami pepela iz TEŠ. Tako naj bi povečali turistične možnosti. Zanimiva bi bila temeljita analiza, kaj bi prinašalo prebivalstvu več dohodka: turizem ali kmetijstvo na teh površinah, kajti turisti postajajo vse bolj osveščeni in jih odganja že vsaka sled onesnaženosti ali celo radioaktivnosti.
Ob raznih prilikah izrekamo staro indijansko resnico, da smo
Nas potrošnike
•i V	V V« i •
mhce ne sciti
15. marec je svetovni dan pravic potrošnikov. To je naš dan — dan naših pravic. Mesec marec pa je pri večini ljudi znan kot mesec potrošnikov. Kot bivši predsednik Sveta potrošnikov v krajevni skupnosti Levi breg in zdaj bivši član Sveta potrošnikov — zaradi kolektivnega odstopa Sveta potrošnikov na čelu s predsednico gospo Sonjo Kolšek, bi rad nekaj povedal o dnevu pravic potrošnikov.
Spoštovani potrošniki!
Svetovni manifest o potrošniški politiki zahteva pravico do varnega koriščenja izdelkov in uslug, pravico do resnične informacije in resnično predstavljanje učinka izdelka in uslug. Preverjanje resničnosti napotkov na pakiranju, preverjanje zdravstvene, ekološke, higienskih in drugih značilnosti izdelkov je precej drago in država za to nima denarja. Zdi se celo, kot da je za državo ceneje, če zdravi občasne epidemije zaradi salmonel, obolele za rakom zaradi pretiranih doz nevarnih pesticidov. Najbolj je tragično, da v otroški hrani najdemo kovinske opilke, v kruhu miši, v čokoladah črve, v piščancih nevarne bakterije, krivec pa ostaja anonimen.
Ali ste že kdaj slišali, da so pri nas umaknili s tržišča paradižnik zaradi karcenogene vsebine, ali da so prepovedali prodajo serije avtomobilov, ker so narobe sestavljeni in zato umirajo ljudje na ce-
stah? O teh rečeh se pri nas še vedno molči!
V razvitem svetu potrošniki razpolagajo z lastnimi glasili in z denarjem, s katerim se financira raziskovanje in preverjanje določenih artiklov, ki se pojavijo na tržišču. Pri nas so organizirani potrošniki imeli pred letom dni v Beogradu konferenco na temo > Potrošniki in proizvajalci hrane<, na kateri so se pogovarjali o kmetijskih problemih, čeprav bi se morali o >želodčnih in žepnih<.
15. marca pa se je v Splitu pričela dvodnevna konferenca organiziranih potrošnikov na temo »Potrošnik — gostinstvo in turizem<. Na njej je sodelovalo približno dvesto predstavnikov jugoslovanskih potrošnikov, in če od tega ne bo veliko koristi za 23 milijonov jugoslovanskih potrošnikov, bodo ugodni vsaj sprehodi ob onesnaženem morju.
Naš Svet potrošnikov je bil z razumevanjem sprejet samo pri SZDL. Zal pa inšpekcijski organi niso pokazali dovolj volje za delo s Svetom potrošnikov in so nam očitali, da se oddaljujemo od našega programa. Prav zato sem omenil svetovni manifest.
Osebno menim, da če že hočemo v korak z razvitim svetom, morajo tudi sveti potrošnikov dobiti ustrezno vlogo in imeti natančen pregled od proizvodnje do prodaje blaga FADIL KRUPIČ-BEU
mm
(Friedrich Schlegel)
sprejeli zemjo kot posojilo od svojih dedov, ki ga moramo vrniti svojim vnukom. Kaj jim bomo vrnili mi? Namesto polj in gozdov, ki smo jih prejeli, jim bomo vrnili jezera s potopljenimi polji in vasmi ter pepelne površine z nevarnostmi za njihovo zdravje in življenje. Zamikalo nas je bogastvo v zemlji, čeprav ga še ne znamo črpati brez katastrofalnih posledic. Spustili smo se v avanturo in uničili dolino.
Strokovnjakom, ki sedaj skušajo iz uničenega ustvariti vsaj nekaj sprejemljivega, izrekamo občudovanje, vendar moramo postaviti tri zahteve:
T. Nemogoče je načrtovati zasipanje ugreznin s pepelom. Še manj sprejemljivo je na njegovih površinah oblikovati kmetijske površine ali celo poselitev. Tako radi govorimo o naravni radioaktivnosti, ki povzroča koncentracije radona v stavbah. Kakšne koncentracije bi se nabirale v stavbah, zgrajenih na pepelu? Na pepelnih površinah lahko načrtujemo le gozd brez vsakih rekreacijskih objektov, ki bo zadrževal radon iz pepelnih globin, da ga veter ne bo odpihaval v naselja skupaj s pepelnim prahom, kar se dogaja danes.
2.	Prebivalstvo zahodnega dela doline naj ne dovoli nadaljnjega izkopavanja premoga, dokler se ne spremeni metoda izkopa, ki ne bo povzročala površinskega ugrezanja. Prav tako zahtevamo, da se ves pepel iz TEŠ vrača v rudnik, ne pa da se kopiči na površini. Če teh zahtev rudnik ni sposoben tehnično rešiti, potem tudi nima pravice nadaljevati s svoji uničujočo dejavnostjo.
3.	Jezerske površine, ki so in še bodo nastale zaradi dosedanjega izkopavanja premoga je treba zmanjšati vsaj za polovico. V okolici je potfebno poiskati material za njihovo zasutje, na površinah pa zopet ustvariti pogoje za kmetijsko dejavnost. Tako bo mogoče ublažiti strahotne posledice naše avanture in vrniti dolini njeno prvobitno funkcijo preživljanja ljudi ter preprečiti njeno spreminjanje v ljudem neprijazno ali celo sovražno področje.
Šaleško ekološko društvo
Logarske doline ne damo
Pred tremi tedni je predsednik Zelenih Slovenije, dr. Dušan Plut v sobotni prilogi Dela objavil članek s tem naslovom, s katerim se je mogoče samo strinjati. Dopolnil bi ga le z nekaj mislimi, ki se ne nanašajo le na Logarsko dolino ampak na vsa področja, kjer je naša narava (zaenkrat) še neokrnjena.
Mislim, da bi bilo treba vsa ta področja zavarovati s sistemom narodnih parkov, (tako nekako, kot je to prikazano v knjigi Petra Sko-berneta »Sto naravnih znamenitosti Slovenije.« Skici iz knjige pa bi bilo treba brez dvoma dodati še nekaj območij: Kočevsko napri-mer.)
Varstvo narave je mnogokrat težko utemeljevati. Se toliko težje, če gre za cele predele, ki naj bi jih izločili iz nacionalnega razvoja in jih pustili takorekoč v rezervi. Kljub temu bom to poskusil.
Slovenska demokratična zveza je položaj človeka v odnosu do narave označila za enakopraven. Človek naj bi bil spet del narave, ne pa njen gospodar. V odnosu do slovenskih pokrajin, ki še niso industrijsko uničene, urbanizirane ali preprežene s cestami, bo ta usmeritev lahko našla svojo izpolnitev.
Doslej s(m)o sicer precej že govorili o naravi, mislili pa smo predvsem na sebe. Naj bom konkreten: če govorimo o umiranju gozdov mislimo na gospodarsko škodo, ki zaradi tega nastaja, ko govorimo o onesnaženi podtalnici smo spet v skrbeh za vire pitne vode in tako naprej.
Kaj pa narava sama? Ali ni neka (relativno) nedotaknjena pokrajina vrednota za sebe9 Ali ni vredna da obstoja že sama zaradi sebe in da je človeku in njegovi industrijski, bivalni in komunikacijski pokrajini vsaj enakovredna? In ali ni taka narava tudi estetska vrednota? Če smo si z naravo enakovredni, potem ne more v nedogled propadati zaradi naših vedno večjih in nikoli poteše-nih zahtev po višji ravni življenja. Kajti izpolnjevanje te vedno rastoče zahteve pogojuje konstantno padanje neke druge ravni bivanja, ki je prav toliko, če ne celo boli pomembna.
Slovenija, vsaj njeni osrednji deli se namreč nezadržno spreminja v nekako obširno predmestno pokrajino. Verjetno zaenkrat še nihče ne razmišlja o posledicah tega dogajanja.
Slovenski človek ima zaenkrat še dovolj rezervnega prostora okrog sebe. Zaenkrat še vedno uživa prednosti, ki nam jih zavidajo neštevilni prebivalci Evrope, ki pa se jih mnogi v tej deželi ne zavedajo. Taka prednost je naprimer možnost, da se dopoldne ukvaijaš z računalnikom v službi, popoldne ali pa ob koncu tedna, pa skočiš v hribe, s kajakom na Sočo, s kanujem na Kolpo ali na potep po notranjskih gozdovih.
Kako bi izguba tega naravnega okolja, njegovo uničenje ali onesnaženje vplivala na slovenskega človeka, na naš nacionalni karakter? Se taka izguba da opravičiti z večjim materialnim standardom, z možnostjo pogostejšega nakupa novega avtomobila na primer? Ali lahko domnevamo, da bi izguba tega rezervnega naravnega prostora povzročila menjavo nekaterih življenjskih vrednost?
Mislim, da naravnega rezervnega prostora sploh še nismo dovolj izkoristili. Ponudili bi
ga lahko tudi drugim evropskim narodom. Tako so sedaj nekatera področja Južne Francije. Spomladi in jeseni zapuščena in na videz nedotaknjena, poleti pa se napolnijo s prebivalci velikih mest, ki tam šoto rijo, kolesarijo, se vozijo s kajaki in kanuji, plezajo po hribih in tako naprej. To je nekaj povsem drugega kot gradnja velikih hotelskih kompleksov, Id kvarijo pokrajino že s svojo golo prisotnostjo. Ali je turizem res samo igranje tenisa in golfa, smučanje na žičnicah in večeri v disco klubih?
Človeštvo samemu sebi gradi kletko iz katere ne bo moč pobegniti. In ker mislim, da mi Slovenci še dolgo ne bomo imeli toliko denaija kot Zahodni Nemci, ki svojo supercivili-zirano kletko vsako poletje tru-moma zapuščajo, svetujem, da ta svet ne posnemamo. Zaenkrat smo pred tem svetom v prednosti.
Pa še en razlog je, da nekatere dele Slovenije trajno zaščitimo pred industrializacijo in urbanizacijo.
Nas Slovencev bo očitno vedno manj. Zato bi bilo razumno naše vedno manj številne sile razporediti in razporejati v območju, ki je že naseljeno, industrializirano in oskrbljeno s prometnimi povezavami. Vsako nesorazmerno širjenje, vsako novo mesto, vsak nov industrijski kompleks bo zahteval priliv delovne sile iz drugih okolij. In te nove množice bodo zahtevale stanovanja, šole, vrtce in tako naprej. Tak razvoj je kot sod brez dna in če bomo delali tako naprej, si bomo nekoč pomeli oči in ne bomo spoznali ne naše dežele in ne njenih prebivalcev.
Borut Kom Iztršilai odbor SDZ Velenje
Kdo koga zavaja?
Predsednik ZELENIH Velenja Vane Gošnik se je prejšnji teden v odgovoru na moje vprašanje KDO KOGA ZAVAJA? tako razburil, da je tudi on pozabil odgovoriti na postavljeno vprašanje, ampak mi je po maniri izkušenega diverzanta takoj poizkušal naprtiti kar 14 točk dolg seznam primerov (NE)SPOSOBNSOTI, o kateri bi po njegovem kazalo razpravljati.
V	kontranapadu sta mu pomagala kar dva ZELENA. Prvi, Zlebnik Edo v svojem članku NEHAJTE ME ZAVAJATI podal pošten in korekten prispevek, razen v tistem delu, ko je podvomil v prirejanje podatkov EIS, drugi Savovič Ljubiša, ki je prispeval članek JE MINISTER TRAKTOR ALI PAPEŽ, pa mi je zaradi fabuli-ranja precej nerazumljiv, čeprav mi je všeč, ker jasno pove, da je šlo in da gre za politični marketing ZELENIH.
Ne vem, kje je Vane Gošnik zasledil mojo trditev, da je Ekološki informacijski sistem, ki ga je DO TEŠ v skia du s sklepi Občinske skupščine zgradila in koncem lanskega 1989. leta z nekaterimi porodnimi težavami spravila v obratovanje, zadnja beseda tehnološke in informacijske revolucije, način informiranja prebivalstva pa preventivno učinkovit?
V	svojem poročanju zborom občinske skupščine, kakor v odgovoru Vanetu Goš-niku na napadeno poročilo kaj takega nisem trdil, ampak sem preprosto ugotovil, da namestitev treh monitorjev k že vpeljanemu obvešča-
nju ne bi dalo bistvenega prispevka.
Namesto ugotavljanja, katerih zakonitosti se držim pri odgovarjanju na očitke o nesposobnosti bi bilo piscu (po poklicu gimnazijskemu maturantu) dobro poznati nekatere zakonitosti pojavljanja povečanih imisijskih koncentracij SO; v odvisnosti od meteoroloških razmer in nivoja proizvodnje v TEŠ.
Naj jih nekoliko pojasnim:
Do povečanja imisijskih koncentracij SO: prihaja v določenih vremenskih razmerah, ko je prisotnost anticiklona najmočnejša. Takrat je nekaj dni povečana povprečna dnevna imisijska koncentracija SO: o kateri preko opisanega načina informiranja pravočasno in zato tudi preventivno poročamo. Znotraj takega obdobja se na posameznih območjih sunkovito pojavljajo polurne irnisijske koncentracije SO.-, ki se največkrat zaradi gibanja zračnih mas (vetra) selijo iz območja v območje, ter nihajo okoli dopustne koncentracije 0,75 mg/m* SO:. Kadar se gibanje zračnih mas popolnoma umiri se tudi polurne irnisijske koncentracije praviloma umirijo na enem območju (najpogosteje Za-vodnje ali Veliki Vrh) in nekaj ur presegajo dopustno koncentracijo. Takšne razmere nastopijo največkrat ponoči med 22.00 uro prejšnjega dne in 6.00 ure naslednjega dne, letos pa so se nekajkrat pojavile tudi preko dneva. o čemer smo poročali.
V takem primeru pristojna sanitarna inšpekcija odredi ukrepe za znižanje proizvodnje v TEŠ. V Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pa si prizadevamo, da bi skupaj z Republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora dosegli pri Hidrometeorološkem zavodu Slovenije dopolnitev vremenske prognoze z napovedjo nevarnosti inercij, kar bi lahko
služilo za sprožitev preventivnega znižanja proizvodnje v TEŠ. V tej smeri načrtujemo spremembo Odloka o varstvu zraka še v tem polletju.
Menimo, da bi sprotno obveščanje javnosti o preseženih polurnih koncentracijah SO:. ponoči in ob sunkovitih spremembah oz. nihanjih tekom dne povzročilo prej vznemirjanje prebivalstva kot koristno informiranje.
Takšno stališče zagovarja tudi strokovna služba za varstvo zraka pri Hidrometeorološkem zavodu Ljubljana in pri Republiškem komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora, kjer pa imajo menda ZELENI tudi nekaj vpliva.
Najverjetneje toliko, kot so ga imeli v Republiški skupščini, ki je ob njihovi izrecni podpori izglasovala »ekološki dinar«, ki ga bomo plačevali tudi vsi uporabniki električne energije v Šaleški dolini. To pa še vseeno ne bo dovolj za ekološko sanacijo TEš, kajti Velenjčani smo tudi uporabniki toplotne energije, ki jo proizvaja TEš, pa bo potrebno zagotoviti tudi lastna sredstva v tem sorazmerju. Kaj je Vane Gošnik uspel v Republiški skupščini, ki se je je OSEBNO udeležil je razvidno iz priloženega dopisa Republiškega komiteja za energetiko.
Med pretiravanja, ki smo jih pri Vanetu Gošniku že navajeni sodijo tudi očitki o mojih zaslugah pri vgraditvi mehanizmov v Občinski odlok o varstvu zraka, kjer da so mejne koncentracije SO.- tako visoke, da jih ne najdemo nikjer v razvitem svetu (Evro-pa zdaj??).
Dopustne polurne koncentracije SO: 0,75 mg/m' zraka in povprečna dnevna koncentracija 0,30 mg/m' zraka opredeljuje Republiški zakon o varstvu zraka in si jih nisem izmislil v korist TEŠ. Ravno tako so tudi meje imisijskih koncentracij za posamezne stopnje ukrepanja nastale
v posvetovanju z Republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora.
Morda bi bilo koristneje, če bi ZELENI Velenja, predvsem pa njihov predsednik podprli zahtevo Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja po reviziji Zakona o varstvu zraka in približanju mejhnih koncentracij SO; priporočilom Mednarodne zdravstvene organizacije.
Da bi mi Vane Gošnik lahko naprtil čim več nesposobnosti oz. NEZELENOSTI me je poimenoval celo za ekološkega ministra, čeprav imamo v Občinskem komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja si-stemizirano le eno delovno mesto za delo na programih varovanja okolja. Res pa je, da smo tudi ob tako skromni kadrovski opremi ob vseh ODBORIH, KOMISIJAH, DRUŠTVIH in drugih ASOCIJACUAH v zadnjih letih storili za varstvo okolja veliko koristnega, zlasti pa konkretnega.
Zaradi tega sem osebno in kot predsednik imenovanega komiteja pripravljen za opravljeno delo kadarkoli odgovarjati.
Tudi Vane Gošnik bo odgovarjal — v drugi rundi ko bo treba odgovarjati za NEDELO!
Na konci! naj še odgovorim, da je pobuda krajana Zavodenj Zlebnika o sestanku pri njih sprejemljiva in sem se tega pripravljen po poprejšnjem dogovoru vsekakor udeležiti.
Član ZELENIH Savovič ali kdorkoli zainteresiran za podatke o trenutnih imisijskih koncentracijah SO:, pa lahko pride po informacije tekom rednega delovnega časa (od 7. do 15. ure) v Službo za varstvo zraka pri Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja (856-151, interna 79), izven tega delovnega časa pa k dežurnemu dispečerju TEŠ (853-833).
Opomba: V kolikor bo ZELENIM Velenja, zlasti pa njihovemu predsedniku do volitev še potreben {politični marketing, se bo nadaljevalo.
MRAZ Jože
Ekološke aktivnosti v naši dolini
Kako ukrepamo v tovarni usnja?
Nekatere predvolilne in neslanosti vendarle
Mimogrede sem slišal Ivana Krambergerja kako korajžno je našteval nekatere naloge, ki jih bo po zmagi na volitvah izpolnjeval. Z enako ali še večjo vnemo je odkrival krivca za vse zlo, za zlorabe, tatvine, rope. umore, za zapravljanje, za neobčutljivost za socialo in gospodarjenje. Za vse to so krivi komunisti. V Dnevniku sem prebral, da je podobno govoril v Kranju. Z malo drugačnimi besedami napove krivca za vse slabo drugi kandidat za predsednika Jože Pučnik. Nekaj dni sem po radiu poslušal obvestila Demokracije, da Milana Kučana v domačem kraju ne marajo.
Mene in prepričan sem tudi mnoge druge, ki v našem razvoju nismo bili sopotniki križemrok, skrbi, ker programi pretežno govorijo o političnih spremembah, o drugačnih odnosih, o novih politikah, o organiziranosti države, o boljših pogojih življenja in še o veliko lepem in dobrem.
O gospodarjenju, o organizaciji dela in o proizvodnji, o nalogah za večjo storilnost pa govori tako malo programov, da jih človek spregleda.
Mene mnogi nastopajoči tudi motijo, ker dobivam občutek, da smo na barbarskem Balkanu, ker smo le za korak u bezali »Domu za obešanje« in ker ničesar nimamo, pa vendarle bi kar na mah zaprli nuklearko, termoelektrarne, železarne, druge velike potrošnike energije in še kaj.
Moja generacijü pozna svojo preteklost in prepričan sem, da svoje delo sicer ocenjuje samokritično, vendar smo, resnično smo na veliko svojega dela ponosni.
Mnogi smo med vojno preživljali huda zla in se zaobl jubljali. kako bomo v miru srečni, četudi bomo jedli samo enkrat na dan in četudi samo krompir. Pred leti sem poslušal razpravo mladih na Jesenicah, kako ne razumejo, kaj je to svoboda, ker se za njo niso borili. Kaj naj človek k temu reče'.' Niso spoznali preteklosti in ne čutijo potreb za zahvalo borcem NOV in ne čutijo sreče, da
zagnanosti terjajo odgovore
jim kaj takega ni potrebno preživljati. Verjetno za to niso krivi sami. Tisti, ki smo do tal porušeno in obubožano "domov ino obnavljali. ne moremo in ne bomo pozabili težkih časov.
Danes o udarniškem delu ne govorimo. Pred vojno je bil »kulak«, to je bila nekaka obveza za brezplačno del, potem pa neplačano delo pri obnovi in tudi pri proizvodnji. Skojevci in člani Partije smo bili med prvimi. Biti član Skoja ali Partije ni bil privilegij, bila je velika obveza za vse tiste kvalitete osebnosti, ki bi si jih mnoge stranke želele tudi danes pri svojih članih. 42 let sem član ZK, za mano je tudi v organizaciji 42 let aktivnosti in poštenega dela. Mislim, da nas je mnogo v ZK, ki smo zavestno vstopili, ki pošteno delamo, ki smo na svoje delo ponosni, zato moramo od gorečih kritikov ZK zahtevati kritiko posamezne osebnosti, delovnim članom bi se morali opravičiti, kajti nekateri nameravamo tudi v naprej delati za dobrobit občanov in domovine.
Toda domovine nismo gradili in izgrajevali le komunisti. Ne čutim potrebe, da bi delil ljudi na komuniste in nekomuniste. Osebno sem vedno spoznaval
NASVET SADJARJEM
Zaradi hitrega razvaja sadaega drevja v letošnjem leto, je nastopil čas za prvo škropljenje proti qi iji
Priporočano Škropljenje s FOLIDOL olje» * količini od 0,75 io 1 liter na sto litro» voéc.
Sedaj je čas škropljenja proti kodravosti breskev ia oektaria. Sveta jemo? DELAN t razmerju 1 deciliter aa 100 litrov vode.
dobre in manj dobre ljudi. O tem sem razmišljal in hudo mi je bilo in mi je, ker imamo poleg mnogih dobrih in odličnih delavcev zelo veliko slabih delavcev (ne glede na stroko in položaj). Mislim, da je tako stanje omogočal in še omogoča sistem, kajti za oboje so veljala enaka merila vrednosti. Priznavali smo načelo enakosti. Pridni naj ustvarjajo za vse. V tak sistem (lažne) sociale od občine do republike in države se pamet pač ne more vključevati. Tu velja državna sila in potem še mitingaštvo. Približno 1956 in 1957 je bila nastala prva sproščena iniciativa za obnovo in gradnjo domov. Od takrat dalje se da prosto kupovati gradbeni material. Prej so bile potrebne nakaznice. Rezultati so neverjetni in občudovanja vredni. Prepričan sem, da smo vsi skupaj srečni in ponosni, ker je naša domovina na gosto posejana z lepimi domovi. Zame je to ponos zato govorim o lepi Sloveniji, ki ji skorajda ni para. Druga izredna iniciativa raste in se razvija na področju obrti. Veliko je storjenega in dokazanega. Dokazanega tako, da se splača gospodarstvu, obrti in drugi iniciativi sprostiti vezi in spone, ki še zavirajo razvoj.
Rad bi, da bi v vsem tem predvolilnem kaosu vendarle priznali, da je izredno veliko narejenega, da ponosa na svoje delo ne moremo in ne smemo zavreči. Ivanu Krambergerju z vso Slovenijo priznavam izredno dobroto. Gotovo za ta svoja dejanja zasluži najvišja državna priznanja, toda krivico, ki jo na svojih shodih nepremišljeno seje na račun vseh komunistov moramo mnogi zavračati. In še nekaj. Zunanji izgled je malo spremenil, to je dokazal na proslavah. Dokazati in pokazati pa bi moral celo vrsto kvalitet osebnosti, ki jih mora imeti človek, ki upa kandidirati za predsednika.
In za zaključek se ponovno vračam k sedanjemu odnosu do preteklosti in na glasove, ki gredo na račun Kučana, Smoleta, Potrča in druge odlične osebnosti, ki so s svojim neumornim in vztrajnim delom lomili okove preteklosti, ki so postopno ob izdatni podpori mladih pripeljali naš razvoj do stopnje, da se vsi smelo vključujemo v oblikovanje demokracije, pri tem pa ostanemo pošteni do opravljenega dela.
Stane ŽULA
ONESNAŽENOST ZRAKA
V dneh od 12. 3.-		18. 3. 1990 so bile na posameznih	
merilnih	postajah	izmerjene naslednje	koncentracije
SO; višje od polurne MIK 0.75 mg/m3.			
Datum	Ura:	Merilna	Koncentracija
		postaja :	SO:/mJ
12. 3.	02.30	Veliki vrh	1.37
	05.00	Veliki vrh	0.84
	05.30	Veliki vrh	0.95
18. 3.	10.00	Veliki vrh	1.12
	10.30	Veliki vrh	1.14
	11.00	Veliki vrh	1.30
	11.30	Veliki vrh	2.20
	12.00	Veliki vrh	1.16
	13.00	Topolšica	0.80
Tudi v Tovarni USNJA v Šoštanju smo krepko prisluhnili ekološkim zahtevam našega časa. V letošnjem letu ustanavljamo kurjenje v kotlovnici in s tem dimljenje iz tako imenovanega »dotrajanega« dimnika, z obratovanjem pa bo letos začela naprava za čiščenje odpadnih vod.
Dolgo časa zaradi finančnih problemov TUŠ Šoštanj ni bila sposobna za ekološko investicijo. V lanskem letu pa smo prvo fazo priključitve na vročevod že opravili. Druga, končna faza pa se že pripravlja za postrojenje.
V	naši kotlovnici zgori dnevno okrog 45 ton zasavskega premoga. Do 1. 6. 89. smo kurili 30 ton velenjskega in 15 ton zasavskega. Dim te mešanice je bil svetlo sive barve, v atmosferi slabo viden, ampak je vseboval precej trdnih delcev. V tem času smo spuščali v zrak 120 kg/ dan trdnih delcev. Z zgoraj omenjenim datumom smo zaradi selitve separacije na RLV-ju bili prisiljeni ustaviti dobavo velenjskega premoga, kar je začelo vplivati na burjenje duhov zaradi občasnega prekomernega dimljenja. Dim zasavskih premogov je temno siv, ampak z zelo majhno vsebnostjo trdnih delcev.
V	tem času smo poskušali vse, da bi omejili pretirano kajenje. Iskali smo pomoč v Termo elektrarni Šoštanj, pri rudnikih Velenje, Trbovlje in Laško, pri Toplarni Ljubljana, ampak ugotovitev vseh je bila podobna našemu sklepu : »Zasav ski premog je po svoji kurilnosti premočan za naše kotle, kar pomeni, da prihaja občasno do nepopolnega izgorevanja in s tem do prekomernega kajenja na ustju dimnika.« Poskušali smo kuriti z mešanicam vseh dosegljivih premogov, od Laškega, Zagorja in Trbovelj, ampak bistvenih razlik kajenja nismo dosegli.
Naši kotli so stari 75 let. zato je nemogoče doseči v njih 100% izkoristek in s tem popolno izgorevanje. Zaradi tega izpuščamo v zrak 300 mg/m'n ogljikovega monoksida in ne oksida, kot piše v prejšnji številki Našega časa. Po MEK je dovoljeno 2000 mg m'n žveplovega dioksida na kubični meter zraka. Koncentracija v naših dimnih kanalih pa je pokazala 2690 mg/m'n SO.- na enoto.
Vsi ti podatki so uradni podatki Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in niso nobena skrivnost. Ob obisku republiškega sanitarnega inšpektorja tov. Zidariča, predstavnika Zelenih tov. Gošnik, predstavniki D PO KS Šoštanj in predstavnikov tiska so bili vsi ti rezultati meritev na vpogled. Zato je nedopustno, da ekološko društvo v svojem sestavku trdi. da v Šoštanju smrdi po roževini, po plastiki in podobnih odpadkih. Sprašujemo se, »od kod naj dobimo roževi-no« (upam da je izraz jasen), kje naj dobimo plastiko in kaj smatrajo pod ostale odpadke. Tudi odpadki bolnišnice Topolšica se ne kurijo pri nas. kot nekateri trdijo. Nekaj časa smo res kurili zaupne dokumente SO Velenje in SDK, vendar smo s tem lani tudi že končali.
Na osnovi zadnjega protestnega pisma republiški sanitarni in-
špekciji s strani 165 podpisanih krajanov Šoštanja z zahtevo po zaprtju kotlovnice in s tem celotne tovarne, je bil 28. februarja zopet opravljen sanitarno ekološki pregled republiškega inšpektorja tov. Denis ZIDARIČA. Pri pregledu je bilo zopet ugotovljeno dejstvo, da v trenutnem stanju in zmožnosti za kurjenje, spuščamo v zrak skozi ustje dimnika minimalno vidno emisijo plinov, oz. dima.
Prav tako v IUV Proizvodni enoti Šoštanj v tem letu končujemo pred leti začeto izgradnjo čistilne naprave za predčiščevanje odpadnih vod. Napravo sestavljata dve enoti: — v prvi bo potekala oksidacija v vodi prisotnega sulfida v sulfat in sedimenta-cijo ter odstranjevanje trdnih delcev.
— V drugi pa obdelava in zgoščevanje izločenega mulja. Tako očiščena voda bo odtekala na centralno čistilno napravo Šaleške doline, kjer se bo pomešala s komunalnimi odplakami in se bo skupaj z njimi še dodatno čistila pred izpustom v reko Pako. Prva faza naprave je že končana. Trenutno smo pred začetkom vgrajevanja instalacij in opreme v objekt za zgoščevanje mulja. Naprava bo pričela obratovati hkrati z zagonom centralne čistilne naprave.
Smo tovarna, ki je prekoračila 200-letnico obstoja. Dimnik stoji že od leta 1911. V letu 1948 je bil dimnik podaljšan za 5 metrov. Ves ta čas se iz dimnik« kadi, svetel in temen dim je to. Tudi iz ostalih dimnikov se kadi, vendar je to svetlejši nevidni dim.
V tovarni je zaposleno 500 delavcev, prebivalcev Šoštanja in okolice. Vsem tem delavcem daje tovarna kruh. V teh težkih časih, ko je večina podjetij v borbi za obstoj, se naša ubada s takšno investicijo, kot je nova toplifika-cija tovarne. Celotna vsota investicije je zrasla na naših dolgoletnih žuljih. V teh večkratnih likvidnostnih težavah in dejstvu, da je celotna družba vedela za naš ekološki problem problem vseh nas, nismo dobili od nikogar nobenega zagotovila za kakršno koli pomoč, kajti dolgoročna politika investicij je bila usmerjena drugam.
Glede na to, da se članek ekološkega društva iz 22. 2. 90. v Našem Času, o ekoloških aktivnostih v naši dolini, močno navezuje na ekološke težave pri nas, trdimo, da se morajo nepreverjeni podatki, pred objavo v javnosti, preveriti na kraju samem. Pri tem mislimo predvsem na kurjenje roževine in plastike.
S temi pripombami se ne želimo opravičevati, predlagamo pa, da se vsaka resnica vedno pogleda z dveh strani.
Poudarjamo še enkrat: V kotlovnici tovarne Usnja Šoštanj kurimo izključno zasavski premog in lesne sekance. Vsakega prizadetega občana oz. vsakogar, kdor dvomi v te besede, tudi ekološko društvo, vabimo, da si ogledajò, kaj v teh zgodovinskih kotlih, kateri letos ugašajo, gori, kajti kotlovnica je odprta za vsakogar. Tudi mi smo prebivalci Šoštanja, in vdihujemo ta zrak, zato si prenovo še kako želimo.
Kolektiv tovarne Usnja Šoštanj
Srečanje, ki ga ne pozabiš
Do včeraj še nikoli nisem obstal na cesti, saj že petnajst let vztrajam pri odličnih avtih, stoenkah, in pri odličnem mehaniku Gelču. Problemov sploh ni bilo, zato jih nisem navajen. Tako je bila nedeljska okvara zame pravi šok.
Iz hude zadrege meje rešil Mirko Drev iz Lokovi-ne pri Dobrni, sicer pa domačin iz Šentjanža na Peči, kot mi je povedal, da so rekli po starem.
Mirko Drev mi je iz stiske pomagal tako elegantno in velikodušno pa tudi velikopotezno, da je njegovo dejanje vredno posebne pozornosti. Ob vprašanju, koliko sem dolžan (med drugim je zame prevozil s svojim mer-cedesom vsaj kakih štirideset kilometrov) je s prisrčno gesto odgovoril: »To je pa naša vozniška etika.«
Marjan Salobir
ČETRTEK
22. marec
PETEK
23. marec
SOBOTA
24. marec
NEDELJA
25. marec
PONEDELJEK
26. marec
TOREK
27. marec
TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1
8.55 9.05
9.30
10.00 10.15 10.25 10.55 14.55 15.05 15.35
16.30 16.45 17.15
17.45 18.00 18.15
18.30
19.00 19.30 20.05
21.00
22.00 22.20
23.50
Video strani
Tv mozaik — Spored za otroke in mlade: Indijanske legende: Zimska žena, kanadska nanizanka
Šolska TV: Pota odraščanja: Iskanje sebe Estetska vzgoja Soteska Huda luknja Mostovi Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Magnum, ponovitev 12., zadnjega dela ameriške nanizanke Tv dnevnik 1 Tv mozaik — Mostovi Šolska TV: Pota odraščanja: Iskanje sebe Estetska vzgoja Soteska Huda Luknja Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan: Deska Ovčar Hobo, ameriška nanizanka Risanka Tv dnevnik 2
P. Wheeler: Blubell, angleška nadaljevanka Tednik
Tv dnevnik 3
Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Nasvi-denje v naslednji vojni
Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Izročilo za prihodnost — izobraževalna oddaja. 20.50 Mali koncert: Ljubljanski oktet, 1. oddaja. 21.10 Slovenski steber, potopisna reportaža. 21.30 Svet na zaslonu 22.00 Solun: PEP v košarki — Aris:Jugoplastika, vključitev v prenos. 23.15 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.45 Poročila. 14.55 Ponovitev nočnega programa Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Družinski magazin, izobraževalna oddaja. 17.50 Družba Pere Kvržice, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20JU Spekter, politični magazin. 21.05 Kvizkote-ka. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Šport danes 22.45 Noč z vami, nočni spored 00.45 Poročila.
TV ZAGREB 2
15.45 Poročila. 15.50 Tv koledar. 16.00 Volitve 90 17.00 Umačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Dalmacije. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Marjuča ali smrt, jugoslovanski film. 21 JO Tv mix. 21.40 Ju-gotonov videoklub. 22.15 Volitve 90: Demokratična zveza Kosova (v Zagrebu). 23.15 Solun, PE v košarki: Aris— Jugoplastika.
8.55 Video strani
9.05 Tv mozaik — Spored za otroke in mlade: Domače obrti na Slovenskem
9.40 Izročilo za prihodnost, izobraževalna oddaja 10.00 Slovenski steber, potopisna
reportaža 10.20 D. Baker: Paracelsus, 7., zadnji del angleške nadaljevanke 11.15 Video strani 15.11 Video strani 15.25 Svet na zaslonu, ponovitev 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.50 Tv mozaik — Tednik, ponovitev
17.50 Planica — Dan pred finalom 18.15 Spored za otroke in mlade — F. Puntar: Ku-ku: Mesnica cvetica, lutkovna igrica 18JO Poltrona express, španska
nanizanka 18.40 Noro, norejše, norišnica, norveška nanizanka 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Tajne službe, francoska dokumentarna serija 21.15 J. le Carré: Kotiar, krojač, vojak, vohun, angleška nadaljevanka 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Ex Libris: Zvezde, znaki in ljudje
23.25 Ciklus filmov Sama Peckin-paha: Divja tolpa, ameriški film
1.35 Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.50 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Videomeh. ponovitev 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert simfonikov RTV Ljubljana, prenos iz Cankarjevega doma. 21.45 Skupščinska kronika. 22.15 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
8.00 Šolski spored (do 13.25). 14.45 Poročila. 14JS5 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17JO Znanstveni pogovori. 17.50 Recite mi, kaj naj delam, dokumentarna nanizanka za otroke. 18 JO Številke in črke. kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Mup-pet show. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zakon v Los Angelesu, filmska nanizanka. 20.55 Domači show spored 21.40 Tv dnevnik. 22.00 Kulturni magazin. 23.00 Šport danes 23.05 Noč z vami. nočni spored. 01.10 Poročila.
TV ZAGREB 2
15.45 Poročila. 15.50 Tv koledar 18.00 Volitve 90: Demokratska zveza Kosova (v Zagrebu), ponovitev. 17.00 Umačijada 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Panorama petnajst, kronika v italijanščini. 19J0 Tv dnevnik. 20.00 Oddaja tedna. 20.45 Tv mix. 20.55 Skupščinska kronika. 21.25 Mojstri animacije. 21.15 Raj in pekel, danski film.
SATELITSKA TV SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8J5 Sosedje, Ladja ljubezni, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Nocoj bo šolana glavo postavljena, nemška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Per-rine, Ladja ljubezni. 15.30 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Moda. 17.50 Du-ki, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker. 21.00 Imperij vrača udarec, ameriški znanstve-no-fantastični film, 1979 (Mark Ha-mill, Harrison Ford). 23.15 Poročila. 23.25 Petek, trinajstega, serijska grozljivka. 0.15 Zgodovina filma.
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 9.50 Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Voda narašča, ameriški film. 12.15 Kolo sreče. 14.05 Ghostbusters, Potovanje, Ladja ljubezni. 15.30 Teleshop. 16.05 Paradise. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje, avstralska serija. 17.35 Test. 17.50 Družina Addams. 18.15 Iztirjenci. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Chariija. 21.00 Oplazil me je jelen, ameriška komedija, 1981 (Bill Murray). 22.55 Poročila. 23.05 Venera v krznu, nemški erotični film, 1968 (Laura Antonelli).
RTL PLUS
6.00 Dragi striček Bili. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Sejem. 11.00 Nenavadne zgodbe. 12.30 Klasika. 13.00 Tv borza. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.30 Igra. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Sejem v Hannovru. 16.30 Hulk. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. M. Welby. 18.45 Poročila. 19.15 Bionska ženska, serija (Lindsay Wagner). 20.15 Hiša 2, ameriška grozljivka, 1987 (Arye Gross). 21.55 Hiša 1, ameriška grozljivka, 1985 (William Katt). 23.30 Poročila. 23.40 Hudičeva roka, ameriška grozljivka, 1961 (Linda Christian). 0.50 Sejem v Hannovru.
EUROSPORT
RTL PLUS
6.00 Dragi striček Bill. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Sejem v Hannovru. 11.00 Dr. M. Welby. 11.45 Bionska ženska. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Kulinarika. 15.30 Lepi in zdravi. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Ljudje in živali. 16.30 Oče Murphy. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Tv butik. 18.00 Dr. M. Welby. 18.45 Poročila. 19.15 Gemini man. 20.15 Smokey in dobri duh, ameriška komedija, 1985 (Jesse Tumer). 21.50 Poročila. 22.00 Nogomet 23.00 Tvoja sestra je volkulja, ameriška grozljivka, 1984 (Christopher Lee, Sybil Dan-ning). 0.35 Keoma, italijanski vestem, 1976 (Franco Nero).
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Šport. 11.00 Košarka. 13.00 Boks. 15.00 Nogomet. 16.00 Biljard, EP. 17.00 Košarka. 19.00 Športne novice. 19.30 Trax. 20.00 Biatlon. 21.00 Košarka. 23.00 Snežne razmere. 23.05 Nogomet. 0.00 Biljard. 1.00 Pustolovščina.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Video moda. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Klasični filmi: Kitty Foyle, ameriški film, 1940 (Ginger Rogers). 22.00 Poročila. 22.15 Korejski golf. 22.20 Kino klub; klasični ve-sterni: Kansan.
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Moto novice. 10.30 Trax. 11.00 Košarka. 13.00 Nogomet 14.00 Biatlon. 15.00 Pustolovščina. 16.00 Biljard. 17.00 Košarka. 19.00 Nogomet. 20.00 WrestJing. 22.00 Snežne razmere. 23.30 Formula ena. 0.00 Biljard. 1.00 Biljard.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Hit studio. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Harry Belafonte, koncert. 21.00 Undergrounds U.S.A. 22.00 Poročila 22.15 Blue Night. 23.15 Power Hour. 0.15 Blue Night. 1.30 Time Warp
8.20 Video strani
8.30 Izbor tedenske programske tvornosti
8.30 Nemščina — Alles gute, 2. lekcija
9.00 Spored za otroke in mlade —
Radovedni Taček: žerjav 9.15 Lonček, kuhaj: Kuhana riba 9.25 Ciciban, dober dan: Deska 9.40 Miti in legende islamskih ljudstev: oddaja TV Beograd 9.55 F. Puntar:Ku-ku: Mesnica cvetica, lutkovna igrica 10.10 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka
10.50 Planica: SP v smučarskih sko-
kllj, prenos 13.45 Naša pesem: Jugoslovanske zborovske slovesnosti Niš 88, ponovitev 2. oddaje 14.15 Video strani 15.30 Video strani 15.40 Videogodba, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 17.45 Spored za otroke in mlade — ZBIS: K. Brenkova: Mavrica pisana
16.55 Izziv za Lassie, ameriški mladinski film 18.10 Glasbena parada Radenci 90:
Plesni orkester RTV Sarajevo 18.35 Poslednja oaza, dokumentarna
oddaja TV Beograd 19 05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Križ kraž 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka 23.00 Silas Marner, angleški film 0.50 Video strani
TV LJUBLJANA 2
14.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Danes skupaj, oddaja TV Zagreb. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice — Za vsako ceno, ameriški film. 22.15 Jugoto-nov klub, zabavnoglasbena oddaja TV Zagreb. 22.55 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB t
9.00 Izbor iz izobraževalnega sporeda (do 10.30). 11.00 SA-1, informativno-revijalna oddaja, nato Saga o Forsyt-hih. 13.00 Spregledali ste, poglejte 14.30 Sledite mi, fantje, film Walta Dis-neya za mlade. 16.00 Kritična točka. 16.45 Tv dnevnik. 17.00 Tv aukcija, prvi del. 17.30 Boljše življenje, ponovitev dramske nanizanke. 18.15 Tv aukcija. 2. del. 19.00 Sedmi čut. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Alf, humoristična nanizanka. 20.50 Arthur, ameriški film. 22.30 Tv dnevnik. 22.45 Športna sobota. 23.05 Poročila v angleščini. 23.10 Noč z vami, nočni spored 01.15 Poročila.
TV ZAGREB 2
10.40 Tv koledar. 10.50 Planica: SP v smučarskih skokih (finale). 13.25 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 15.30 Spored za otroke 10.30 Danes skupaj: informativno-zabavna oddaja. 17.00 Rokomet: Medveščak—Crvena zvezda. 18.20 Nogomet, Rad—Rijeka, reportaža. 18.50 Oddaja narodne glasbe. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Glasbeni večer: Tekmovanje glasbene mladine. 2i .50 Tv feljton. 22.35 Tv mix. 22.50 Zgodba Grahama Greena, filmska nanizanka.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Trije angelčki za Chariija. 10.00 Teleshop. 10.30 Ghostbusters. 10.50 Vrt. 11.00 Oplaziti, ameriška komedija. 12.45 Moda. 12.55 Kremenčkovi, Mister Ed. 14.40 Kuhajte. 14.30 Beli gospodar Tonge, ameriški pustolovski film, 1953 (Burt Lancaster). 16.40 Novo iz videotek. 17.05 Potovalni magazin. 17.35 Poročila. 17.45 Dobitek na Sat 1. 17.50 Colbyjevi. 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 MacGyver. 21.00 MacGruder in Loud. 21.55 Poročila. 22.05 Trije kondorjevi dnevi, ameriška kriminalka, 1974 (Robert Red-ford). 0.00 V mreži rumenega gada, italijansko-nemška kriminalka, 1964 (Hellmur Lange, Moira Orfei).
RTL PLUS
8.00 Za otroke. 10.15 Promet. 10.30 Tv butik. 11.00 Andaluzijske noči, nemški film, 1938 (Imperia Argentina). 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Ragazzi. 14.20 O lala, vedno le na male, francoska komedija. 1979 (Pierre Tornade). 16.00 Smith in Jones. 16.55 Street Hawk, serija. 17.45 Čudovita leta. 18.15 Nogomet. 19.45 Poročila. 20.15 A.T., pogovor. 21.30 Hitchcock prikazuje. 22.00 Dall-As. 23.00 Pokovka in malinov sladoled, nemška seksi komedija, 1978 (Gesa Garbor). 0.40 Street Hawk, ponovitev.
EÜS3ZH
6.00 Morski greben. 6.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10.00 BMX. 10.30 Wrestling. 11.30 Goli. 12.00 Formula ena. 12.30 Nogomet. 13.30 Hokej iz Avstrije. 14.00 Snežne razmere. 15.30 Rugby 17.30 Hokej. 18.00 Wheels. 19.00 Magazin za deskarje. 19.30 Trax. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Atletika, ženski cross county. 22.00 Boks. 0.00 Formula ena iz Brazilije. 0.30 Rugby.
8.15 Video strani
8.25 Otroška matineja — Živ žav
9.20 Poltrona expres, ponovitev
španske nanizanke, 1. del 9.30 Noro, norejše, norišnica, ponovitev norveške igrane serije, 1. del
9.50 L. Greer: Lepi upi, francoska
nadaljevanka, 8. del 10.50 Planica: SP v smučarskih skokih, prenos. 13.45 /14.00 Dediščina Gulden-burgovih, nemška nadaljevanka, 12. del 14.55 Kolo sreče 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Prisluhnimo tišini 17.25 Poročila ob enajstih, ameriški film 18.55 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Gordan Mihič: Balkan eks-
pres, igrana serija, 1. del 21.00 Zdravo 22.20 Tv dnevnik 3 22.40 Khan, ameriška nanizanka,
1. del 23.35 Video strani
TV LJUBLJANA 2
10.00 Oddaje za JLA in igrani film. 13.00 Kmetijska oddaja TV Sarajevo 14.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.30 TV dnevnik 20.00 Biblija, angleška dokumentarna oddaja. 20.50 Kočevska je ena žalostna dežela, dokumentarna oddaja. 21.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 21.50 Športni pregled. 22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.10 Horizonti, oddaja v madžarščini. 9.30 Poročila. 9.35 Rakuni, risana nanizanka. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Kmetijski mozaik. 12.00 Videotilt, oddaja resne glasbe. 13.00 Mama Lucija, filmska nanizanka. 14.00 Poročila. 14.05 Sestanek brez dnevnega reda. 16.15 Po dvatisočem, poljudnoznanstvena nanizanka. 17.05 Orožnik gre v penzijo, francoski film 18.45 Rakuni, risana nanizanka. 19.15 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevniK. 20.00 Neka druga dežela, dramska nanizanka. 20.55 Zabavna glasba. 21.20 Tv dnevnik. 21.40 Športni pregled. 22.25 Poročila v angleščini. 22.30 Noč z vami, nočni spored. 00.35 Poročila.
TV ZAGREB 2
7.40 Tv koledar. 7.50 Poročila. 7.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 10.00 Danes za jutri: Mozaik 13.00 Športno popoldne: Planica, smuški poleti 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Portreti svetovnih voditeljev: Ronald Reagan. 20.50 Tv mix. 21.10 Pisana nedelja. 22.50 Argumenti II.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.10 Mister Ed, Kremenčkovi. 9.00
Batman, Kuhajte. 10.00 Šport. 10.30 Potovalni magazin. 11.00 Klic gozdov, avstrijski domovinski film. 12.30 Zgodovina komunikacij. 12.45 Zgodovinski kviz. 13.20 Naša mala farma, Ljudje in živali. 14.35 Za zakon in red, ameriški film, 1976 (Darren McGavin, Suzanne Pleshette). 17.10 Vstaja Apačev, ameriški vestem, 1965 (Rory Calhoun). 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in zver. 20.00 Beli bezeg, nemški glasbeni film, 1957 (Michel Lang). 21.35 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.30 Na begu, serija.
RTL PLUS
8.00 Za otroke. 9.25 Zgodbe iz letečega kovčka, angleška pravljica. 11.00 Noozlesi. 11.50 Jetsonsi. 12.15 Čudovita leta. 12.40 Kiasika. 13.15 Moj oče vesoljec. 13.35 Otroci in pesmi. 14.30 Za milijon dolarjev norčij, ameriška komedija, 1986 (Seffy Riv-lin). 16.05 Sreča v planini, veseloigra. 17.50 Glasbena revija. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Nova Zelandija. 20.15 Glasba, glasba ... nemška komedija, 1970 (Hansi Kraus). 21.45 Magazin. 22.15 Prime Time. 22.40 Tutti Frutti. 23.40 Kriminalistične zgodbe. 0.30 Sexy Folies. 0.55 Stipvi-site.
EUROSPORT
7.00 Religija. 8.00 Za otroke. 10.00 BMX. 10.30 Magazin za deskarje. 11.00 Trax. 11.30 Formula ena iz Brazilije. 14.00 Vasa smučarski tek. 15.00 Atletika. 16.00 Smučanje. 17.00 Formula ena v Braziliji, prenos. 19.00 Konjeništvo. 20.00 Španski nogomet: Real—Celta. 22.00 Motociklizem. 23.00 Smučanje. 0.00 Formula ena.
SUPER CHANNEL
7.00 Za otroke. 11.00 Mix. 15.00 George Vandeman. 15.30 E.R.F. 16.00 Turistični magazin. 16.30 Mix. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times TV. 18.30 Hit studio. 19.30 Video moda. 20.00 Hollywood. 21.00 Kraj zločina. 22.30 Barnaby Jones. 23.30 Burkejev zakon.
8.55 Video strani
9.05 Mozaik, ponovitev — Spored za otroke in mlade: 1000 idej za naravoslovce: Hoja v gore 9.25 Mladinski pevski festival Celje 89: Dekliški pevski zbor iz ČSSR 9.50 Utrip 10.05 Zrcalo tedna 10.20 Tv memik 10.35 Video strani
15.30 Khan, ameriška nanizanka, 1.
del, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.50 Mozaik, ponovitev — Zdravo 18.15 Spored za otroke in mlade —
Radovedni Taček: Biser 18.30 Miti in legende islamskih ljudstev: Rustem in Sohrab, 1. 18.45 Žerjavova hvaležnost, japonska pravljica 19.00 Risanka , 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 O. Lang: Sorodnika, francoska drama 21.45 Volitve 90: predvolilna tribuna 22.15 Tv dnevnik 3
22.35 Pregled čez moderni balet
— Catherinina strast 23.05 Khan, ameriška nanizanka, 2. del
0 00 Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.55 Pustolovščina — slikarstvo, švicarska izobraževalna serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Osmi dan. 20.40 Po sledeh napredka. 21.10 Sedma steza, športna oddaja 21.25 Fluid, zabavnoglasbena oddaja. 22.10 Satelitski programi — poskusni prenosi
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12 35). 14.45 Poročila. 14.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik 17.20 Nekaj več. izobraževalna oddaja 17.50 Naj bo red, lutkovna nanizanka 18.05 Pisanica. oddaja za otroke 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarni spored 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Mister dolar, komedija B Nušiča. 21.40 Paralele, zunanjepolitična oddaja. 22.10 Tv dnevnik. 22.30 Šport danes 22.35 V snu sen, nočni spored 0.05 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.15 Poročila 16.20 Tv koledar 16.30 Modri spored: morje, ljudje, obale. 17.35 Alf, ponovitev. 18.00 Golo življenje, dokumentarna nanizanka 19.00 Zagrebška panorama. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Svet športa. 20.35 Nevarne zveze, francoski film. 22.15 Volitve 90: Avtonomna demokratska zveza Hrvatske.
SATELITSKA IV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Potovanje. 10.05 Video. 10.30 Beli bezeg, nemški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Pìxi, Ladja ljubezni, Happy Da-ys. 16.00 Sosedje. 16.35 Nogomet: ZRN — reprezentanca sveta. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Manevrski ples, nemška komedija, 1956 (Günther Lüders). 22.35 Poročila. 22.45 Magazin. 23.55 Dvoboj v Vaccaresu, angleško-francoski film, 1973 (Michel Lonsda-le, Charlotte Rampling).
RTL PLUS
6.00 Moj oče vesoljec. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Di-plodsi. 11.00 Glasba, glasba ... nemška komedija. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. "'S.OO Dragi striček Bili. 15.40 Poročila. 16.00 Sejem v Hannovru. 16.30 Moški za milijon dolarjev. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Doitorska bolnišnica, serija. 18.45 Poročila. 19.15 Trop črnih ovc. 20.10 Detektiv Ironside. 21.05 Visokost zatisne eno oko, nemška komedija, 1971 (Georg Thomalla). 22.45 Poročila. 22.50 Kulturni magazin. 23.35 Magazin za moške. 0.10 Wrestling. 0.45 Trop črnih ovc, ponovitev.
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Formula ena v Braziliji. 12.00 Atletika. 13.00 Nogomet. 15.00 Motociklizem. 16.00 Smučanje. 17.00 Konjeništvo. 18.00 Hokej, tekma tedna. 20.00 Moto šport. 21.00 Športni pregled. 22.00 Boks. 23.00 Motociklizem 0.00 Hokej
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Mix, 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila in vreme, 19.45 Time Warp, zlata doba televizije. 20.00 Super počitnice. 20.30 Obrazi Indije. 21.30 Q. E. D. medicina in znanost. 22.15 Divji Jug, dokumentarec. 22.45 Tajska. 23.15 Dokumentarec.
15.40 Telemix. 16.00 Imela bo otroka, ameriška komedija, 1988 (Kevin Bacon). 17.45 Infošov. 18.00 Somrak v Hollywoodu, ameriška satira, 1988 (Bruce Willis). 19.50 Telemix. 20.00 V pekel in nazaj, ameriški film, 1983. 22.00 Ameriške divje mačke, ameriški film. 1986 (Goldie Hawn). 23.45 »Akcija» Jackson, ameriška kriminalka, 1987 (Craigh T. Nelson, Vanity).
13.30 Infošov. 14.00 Man Nuota, ameriška kriminalka. 1987 (Sidney Poiti-er). 15.40 Telemix. 18.00 Operacija Pacifik, ameriški film, 1963 (Walter Matthau). 18.00 Goonisi, ameriški film, 1985 (Sean Astin). 19.50 Tele-mix. 20.00 Sestop v pekel, francoska kriminalka, 1986. 21.30 Canon, ameriški film, 1984 (Arnald Schwarzenegger). 23.15 Kitajska vrtnica, ameriška kriminalka, 1983 (George C. Scott, Ali McGraw)
8.55 9.05
10.30
11.00 11.00 11.15 11.55 14.50 15.00
15.30
16.30 16.50 16.50
17.15
17.55
18.05 19.05 19.30 20.05
21.00
22.00 22.20
23.15
Video strani
Tv mozaik — Spored za otroke: Zgodbe iz školjke, 13. oddaja
Nemščina, Alles gute, 4. lekcija
Tv mozaik, ponovitev Sedma steza, športna oddaja Osmi dan Vìdeo strani Video strani
Nemščina — Alles gute, ponovitev 3. lekcije
Khan, ameriška nanizanka, ponovitev 2. dela Tv dnevnik 1 Poslovne informacije Tv mozaik: Šolska TV, ponovitev — Zgodbe iz življenja rastlin: Sporazumevanje med vetrovi in žuželkami Tv mozaik: Šolska TV, ponovitev — Kras — Kraško podzemlje
Spored za otroxe in mlade — Lonček kuhaj: Fižolova torta Ex libris, ponovitev Risanka Tv dnevnik 2
P. Hamilton: Zapeljivec, angleška nadaljevanka Znani igralci — čarovniki, ameriški show program
Tv dnevnik 3
Khan, ameriška nanizanka, 3. del
Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.10 Svet športa, oddaja TV Zagreb 19.00 Žvegla, folklorna oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota. 21.35 Bloulez danes, glasbenodokumentarna oddaja 21.30 Zabavni torek, zabavnoglasbena oddaja TV Sarajevo. 22.30 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.50 Poročila. 15.00 Spregledali ste, poglejte 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. Mali. veliki, oddaja za otroke 18.20 Številke in črke, kviz 18.40 Risanka 18.45 Znanost in mi 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Vojne usode, filmska nanizanka. 21.10 Teme in dileme, kontaktni magazin. 22.40 Tv dnevnik. 23.00 Šport danes 23.05 Noč z vami, nočni spored. 01.10 Poročila.
TV ZAGREB 2
15.45 Poročila. 15.50 Tv koledar. 16.00 Volitve '90: avtonomna demokratska zveza Hrvaške, ponovitev. 17.00 Umačijada. 18J0 Zagrebška panorama. 18JO Regionalni spored Slavonije in Baranje. 19JO Tv dnevnik. 20.00 Zabavni torek. 21 JO Tv mix. 21.10 Preteklost sedanjosti. 21.40 Da prijetno mine čas, zabavna oddaja. 22.15 Volitve '90: Hrvatska demokratska skupnost. 23.15 Festove premiere: Člen, ki manjka, belgijski risani film.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Test. 10.05 Teleshop. 10.30 Beli gospodar Tonge, ameriški film, 1953. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Koala, Denar, Horoskop, Ladja ljubezni, Happy Da-ys. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje, serija. 17.35 Avto. 17.50 Cannon. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Narodna glasba Nemčije. 20.55 Poročila. 21.00 Verižna reakcija, avstralski film, 1980 (Ross Thompson). 22.40 Poročila. 22.50 Profesionalci, serija.
RTL PLUS
6.00 Dragi striček Bili. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Sejem v Hannovru. 11.00 Visokost zatisne eno oko, nemška komedija. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Sejem v Hannovru. 16.30 Računalniški otroci, serija. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Doktorska bolnišnica. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Podelitev Oskarja v Los Angelesu, posnetek. 20.15 Jesse in Lester, italijanska parodija na vestente, 1972 (Richard Harrison). 22.15 Explosiv, magazin. 23.00 Poročila. 23.10 Priložnost za ljubezen. 23.50 Operacija Tanger, ameriški vohunski film, 1982 (Ronald Fräser). 1 JO Sejem v Hannovru.
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Hokej. 12.00 Moto šport. 13.00 Boks. 14.00 Motociklizem, Japonska. 15.00 Nogomet. 17.00 Študentska košarka. 18.30 Goli. 19.00 Športni pregled. 20.00 Dvoranski nogomet, Ber-cy, Pariz. 21.00 Formula ena v Braziliji. 22.00 Wrestling. 23.00 Košarka. 1.00 Biljard.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila in vreme. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport, dviganje uteži za ženske. Manchester, Anglija. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport.
SREDA
28. marec
TV LJUBLJANA 1
8 55 Video strani
9.05 T» mozaik — Spored za otroke in mlade
9.20 O. Lang: Sorodnika, francoska drama, ponovitev 10.55 P. Hamilton: Zapeljivec, angleška nadaljevanka, 3. del, pon.' 11.45 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Žarišče, ponovitev 1530 Khan, ameriška nanizanka, ponovitev 3. dela 16.30 Tv dnevnik 1 16.50 Tv mozaik — »Kočevska je ena žalostna dežela«, dokumentarna oddaja 17.30 Po sledeh napredka 18.05 Spored za otroke in mlade — ZBtS: M. Golar: Jaše k nam zeleni Jurij
18.15 D. Gorinšek: Rdeča kapica, gledališka predstava SNG Maribor 19.00 Risanka 19.30 Tv devnik 2
20.05 Film tedna — »Z«, francoski ftlm
22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Perestrojka jazz 23.15 Khan, ameriška nanizanka, 4. del
0.10 Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.30 Alpe Jadran 19.00 Divji svet živali, 9-, zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije. 19 JO Tv dnevnik 2 20.00 Žarišče 20.30 Belimi Norma, opera 22.30 Svet poroča.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12 35) 14.45 Poročita 14.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami 17.00 Tv dnevnik 17.20 Besede in stvari, izobraževalna oddaja 17.50 Najlepša leta. nanizanka za otroke 18.20 Številke in črke 18.40 Risanka 18.45 Modri spored morje ljudje, obale 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.00 Filmoskop 22.35 Tv dnevnik 22.55 Šport danes 23.00 Noč z vami. nočni spored 1.05 Poročila.
TV ZAGREB 2
IS. 45 Poročila 15.50 Tv koledar 16.00 Volitve 90: Hrvatska demokratska skupnost, ponovitev 17.00 Lima-čijada 18.00 Zagrebška panorama 18.20 Regionalni spored Karlovca. Šiška Gospiča. Bjelovara in Varaždina 19 JO Tv dnevnik 20.00 Izbor jugoslovanskega predstavnika za evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov na Dunaju 21.31 Tv mix 21.40 Da prijetno mine čas. zabavna oddaja 22.15 Volitve 90 Stranka Jugoslovanov
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dooro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Vstaja Apačev, ameriški vestem. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza 14.05 Alf, risana serija. 14.40 Ladja ljubezni. Happy Days. 16.05 Nori Divji zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer (Stacy Ke-ach). 21.00 Nesrečni kvartet ameriški Hm, 1985 (Tim Cinway). 22 35 Poročila. 22.45 Crescendo, angleški film, 1969 (Stefanie Powers, James Olson).
RTL PLUS
6.00 Dragi striček Bili. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Sejem. 1100 Ragazzi. 11.45 Doktorska bolnišnica. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara, 276. nadaljevanje. 14.15 Springfieldova zgodba, 960. nadaljevanje. 15.00 Dragi striček Bili. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Sejem. 16.30 Usodno leto, serija. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. Marcus Welby. 18.45 Poročila. 19.15 CHiPs, serija (Larry Wilcox). 20.15 Nori Hollywood, ameriški film, 1985 (Elizabeth Taylor, Jane Alexander). 21.55 Delo na čmo, serija. 22.50 Poročila. 23.00 Tednik. 0.05 Viharji življenja, francoska serija, 1987 (Fabie-ne Babe), prvi del. 0.50 Sejem.
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Moto šport. 11.00 Košarka. 12.30 Goli. 13.00 Wrestling. 14.00 Formula ena v Braziliji. 15.00 Dvoranski nogomet. 16.00 Wrestling. 17.00 Košarka. 19.00 Konjeništvo, Ženeva. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Košarka, za Koračev pokal. 23.00 Boks. 1.00 Biljard.
rr
Ennnma
7.00 Daybreak a.uo Hello Austria. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night, magazin. 19.45 Time Warp, zlata doba televizije. 20.00 ITN News. 20.30 Der Spiegel, tv inačica. 21.00 Današnji svet, dokumentarec. 21.30 Financial Times TV. 22.00 Poročila. 22.15 ITN News. 22.45 Perspektive v znanosti. 23.15 Der Spiegel.
16.00 Daffy Ducks, risani film. 17.40 tnfošov. 18.00 Patty Hearst. ameriški film, 1987. 10.45 Telemix. 20.00 Smrtonosna zmota, angleška kriminalka, 1984 (Donald Sutherland). 21.30 Polnočni ekspres, ameriški film, 1977 (Brad Davis. John Hurt). 23 30 Umor na šoli, ameriški film, 1988 (Martha Coolidge)


DAMA IZ MAKSIMA
dom kulture Velenje, 22. marca, ob 19.30 za gledališki abonma (7) in izven Georges Feydeau: DAMA 1Z MAKSIMA Gostuje Drama iz Ljubljane Režija: Vinko Möderndorfer
V naslovni vlogi: Maja Končar. Igrajo še Jerca Mrzel, Zvez-dana Mlakar, Meta Vranic in drugi.
Lahkoiivke v Fevdeaujevih igrah sodijo v tisto kategorijo žensk, ki jim vsi moški izkazujejo pozornost in naklonjenost. Čeprav večinoma izhajajo iz družbenega dna. s svojo mladostjo, lepoto, šarmantnostjo. izzivalnostjo. dinamičnostjo in temperamentom znajo očarati moške vseh starosti in stanov. Oblačijo se spekta-kularno. zmeraj so elegantne, naparjumirane. izzivalno naličene in ovešene z nakitom. Govorijo poseben jezik, mešanico vulgarnega žargona in meščanske francoščine, s hudimi slovničnimi napakami, kar jih dela še posebej privlačne . . . Razprodano!
Opozarjamo na izredno dolžino predstave: 3 ure in 15 minut
CEPLJENJE PSOV
Vse lastnike in rejce psov obveščamo, da se bo v dneh od 26. do 29. marca 1990 vršilo cepljenje psov proti steklini. Cepljenje bo izvajal Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, PE Veterinarska postaja Šoštanj. Kajuhova 13. Cepljeni morajo biti vsi psi stari nad 4 mesece. Pse, ki se poležejo tekom leta pa je potrebno cepiti na sedežu veterinarske postaje, takoj ko dopolnijo starost štirih mesecev. Navedeno je v skladu z Odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letu 1990 (Uradni list SRS, št. 2/90). PSA PRIPELJITE NA NAJBLIŽJE MESTO CEPLJENJA. S SEBOJ PRINESITE IZPOLNJENO POP1SNICO, KI JE NA ZADNJI STRANI OBVESTILA.
STROŠKI OBVEZNEGA CEPLJENJA SO 150.00 DIN. PLAČAJO SE OB CEPLJENJU. RAZPORED CEPLJENJA: Ponedeljek, 26. marec 1990 ob: 7.30 VELENJE pri gasilskem domu 9.00 ŠALEK pri Kavčiču 10.30 KONOVO pri Rihterju 11.30 PAKA pri šoli 12.00 PAŠKI KOZJAK pri plan. domu 13.00 BEVCE pri Korenu 15.00 TITOVO VELENJE pri gasilskem domu 16.30 PODGORJE pri Zidanem Volku 17.00 PESJE pri gasilskem domu Torek. 27. marec 1990 ob: 7.30 ŠKALE pri Hudourniku 9.00 PLEŠIVEC pri Dolarju 10.30 HRASTOVEC pri Vovku 11.30 C1RKOVCE pri šoli 15.00 LAZE pri Venturinu 16.00 ARNACE pri Goršeku 17.00 LOŽNICApri Kuharju 17.00 KAVČE pri Janu 18.00 PODKRAJ pri Županu Sreda, 28. marec 1990 ob: 7.30 REČICA OB PAKI pri Pirtovšku 8.30 ŠMARTNO OB P. pri Krajev, uradu 9.00 GORENJE pri avtobus, postaji 10.00 SKORNO pri Vrabiču 10.00 SKORNO pri Pirtovšku 11.00 FLORJAN pri Ostrouhu 15.00 RAVNE pri Jazbecu 16.00 RAVNE pri Marovški grašč. 17.00 ŠOŠTANJ pri Vet. postaji Četrtek, 29. marec 1990 ob: 8.00 BELE VODE pri Savineku 9.00 BELE VODE pri Grebenšeku 10.00 TOPOLŠICA pri Menihu 11.30 ZAVODNJE pri Kavtičniku 12.00 ZAVODNJE pri Vidi 15.00 LOKOVICA pri Trnšeku 16.30 GABERKE pri Kotniku 17.00 GABERKE pri Plešeju
ZELENI IN
ZDRUŽENA
EVROPA
V četrtek, 22. marca, ob 18.00, bc v domu kulture Velenje pogovor z gospodom JURGENOM MEIER-JEM, članom vodstva zelenih ZR Nemčije na temo Zeleni in združena Evropa.
LUTKE NA POTEPU
V soboto, 24. marca, ob 10.00 in 16.00 bo v domu kulture Velenje lutkovna predstava za abo-nente lutkovnega abonmaja in za izven. Tokrat se bodo predstavili lutkarji PAPILU iz Kopra z igrico POTEP.
To je zgodba o deklici, ki se je rada potepala. Nekoč je prišla v hišico, kjer je odkrila veliko posteljo, malo manjšo posteljo in najmanjšo posteljo, pa veliko skledo večerje, malo manjšo skledo večerje in najmanjšo skle-dico . . . Potem pa so prišli domov . . .
Cena vstopnic 10 din.
Ob 11.30 bo predstava tudi v domu kulture Šmartno ob Paki.
KONTROLIRAJTE ODPLAKE
Zaradi dolgotrajne suše, se je močno znižal nivo vode v naših potokih in reki Paki, odplake pa so enake, zato je voda v naših tekočih vodah hudo onesnažena. Prav zato poziva vodnogospodarska inšpekcija občine Velenje vse občane, še zlasti pa organizacije združenega dela, da kontrolirajo iz-plake in jih kar najbolj omejijo.
V teh sušnih dneh varčujte tudi s pitno vodo, saj se bomo le tako lahko izognili ostrejšim ukrepom.
(mz)
monoooooooooooooc
I
(0 C
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
■Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451. 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 6 din, mesečna naročnina 24,00 din, trimesečna naročnina 65,10 din in trimesečna naročnina za tujino I 12,50 din.
Žiro račun pri SDK. podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine R Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februarju 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
IS let
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave. obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450
PETEK, 23. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi: 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 25. MARCA: 11.00 Začetek sporeda: 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od Vrat (najprej bomo odgovorili na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, nato pa po telefonu 855 963 sprejemali takšna vaša vprašanja na katera sami niste uspeli dobiti odgovorov). 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 28. MARCA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje. kaj; 16.15 Vi in mi (oddaja v živo, predstavili bomo program velenjskega odbora slovenske kmečke zveze); 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 28. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Možnosti vpisa na Center srednjih šol; 17.00 Vi in mi (predstavili bomo volilni program Socialdemokratske zveze Velenje — z gosti v studiu boste lahko pokramljali po telefonu 855 963). 18.00 Novosti na področju disko glasbe (naš gost bo disko S).
1 1	1*1	M	M	l°l	1 1	1 1	1 1	1 J
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 22. 3. ob 18. uri BESTSELLER ameriški, kriminalni. Vloga: James Flynn
Petek, 23. 3. ob 18. in 20. uri VRAŽJI POLICAJI ameriški, komedija. Vloga: Beau Bridgcs
Petek, 23. 3. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 24. in 25. 3. ob 18. in 20. uri INDIANA JONES Hi. DEL (Zadnji križarski pohod) - ameriški, avantur. Vloga: Harrison Ford
Ponedeljek, 26. 3. ob 10. in 18. uri VRAŽJI POLICAJI - ameriški, komedija. Vloga: Beau Bridges
Torek, 27. 3. ob 18. in 20. uri ter sreda, 28. 3. ob 10., 18. in 20. uri BOLNIČARJI NA KOLESIH - ameriški, komedija. Vloga: George Niwbern
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 22. 3. ob 20. uri ter nedelja, 25. 3. ob 22. uri DEKLETA IZ TAKSIJA ameriški, trda erotika. Vloga: Nicole Vartan
Petek, 23. 3., sobota. 24. 3. ob 22. uri ter ponedeljek, 26. 3. ob 20. uri LORALET — ameriški, trda erotika
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV! KINO DOM KULTURE
Sobota, 24. 3. ob 19. uri INDIANA JONES III. DEL (ZADNJI KRIŽARSKI POHOD) - ameriški, avantur. Vloga: Harrison Ford Ponedeljek, 26. 3. ob 20. uri BESTSELLER — ameriški, kriminalni. Vloga: James Flynn
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 24. 3. ob 20. uri NOČNI KINO: DEKLETA IZ TAKSIJA — ameriški, trda erotika
Nedelja, 25. 3. ob 18. uri BOLNIČARJI NA KOLESIH - ameriški, komedija
Ponedeljek, 26. ob 19. uri INDIANA JONES III. DEL (ZADNJI KRIŽARSKI POHOD) — amer . avanturistični
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 23. 3. ob 19. uri FILMSKA PREDSTAVA ODPADE! Nedelja, 25. 3. ob 20. uri NOČNI KINO: DEKLETA IZ TAKSIJA — ameriški, trda erotika
Torek, 27. 3. ob 19. uri INDIANA JONES III. DEL (ZADNJI KRIŽARSKI POHOD) smer., avantur.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEM BE PROGRAMA! KINO »DOM« MOZIRJE
22.	3. - SUPER DESETKA, ameriški erotični
24. in 25. 3. POLICAJ IZ BEVERLY HILLS A, ameriška komedija
29. 3. - OPERACIJA ŠIMPANZ. ameriški akcijski KINO »JELKA« NAZARJE
24. in 25. 3. POLICIJSKA AKADEMIJA 5. del. ameriški spektakl
28. 3. - KAČA IN MAVRICA, ameriška grozljivka
KINO LJUBNO
24. in 25. 3. PROGRAMIRANA. DA UBIJA, ameriški akcijski
23.	in 25. 3. - GREŠNA ZADOVOLJSTVA, ameriška trda erotika (nočni kino)
27. 3. MOJE PASJI ŽIVLJENJE, švedski, i/redna predstava
V
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV
Če vam skrinja tini. ri»i. ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062/511-743 ali 512 348 NON SI OP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo.
MATERINSKI DAN
V petek, 23. marca, od 16.00 dalje bo veleblagovnici Nama v Velenju prireditev v počastitev materinskega dne, ki smo ga nekoč obhajali 25. marca.
Na prireditvi bodo predstavili knjigo PESMI O MAMI, ki jo bo mogoče tudi kupiti po ceni 85 din, kar je 10 din ceneje od redne cene. Sledilo bo maratonsko recitiranje pesmi o mami, ki jih bodo izvajali otroci iz vrtcev in osnovnih šol. Celotno prireditev bo vodil urednik Cicibana Božo KOS.
ATvoSjü ù^&QAl JggS|
Tel. št.: 853 451 ^UiLS
.855 450.
STARO HIŠO Z VRTOM, elek trika, voda v hiši, na lepi sončni legi v Virštanju (Podčetrtek), prodartv ® 858-274.
NOV LIKALNI STROJ prodam. Cena 20% nižja od trgovinske. © 856-050, po 18. uri. OSEBNI AVTO ALEKO MOS-KVIČ. prodam. © 842-141.
RABLJEN BETONSKI MEŠALEC KUPIM. © 854-295, od 14. do 16. ure.
LETO DNI STAREGA NEMŠKEGA OVČARJA, prodam.
© 853-533.
OSEBNI AVTO JUGO 45, letnik 1984, ugodno prodam. © 0602-55-952.
FIAT 750 SC, letnik 1980, registriran do marca 1991, prodam. © 884-157.
NEMŠKE OVČARJE Z RODOVNIKOM, stare 2 meseca in seno, prodam. © 831 -048.
NOV LEŽALNIK iz naravnega lesa, (Mestinje), prodam za 1/3 maloprodajne cene. © 857-638, popoldan.
ZASTAVO 750, letnik 1978, registriran do 11. 1. 1991, cena 1500 DM, prodam. © 881-177, popoldan.
SEDEŽNO GARNITURO, (tro-sed in dva fotelja), prodam. Lahko tudi na kredit. © 858-329. NOVO KOLO BMX 20, prodam po ugodni ceni. Informacije po telefonu 854-582. VIKEND NA PAŠKEM KOZ-JAKU, voda, elektrika, centralna, prodam tudi na obroke, prodam tudi Fiat 132/2000, letnik 80/29.000 din, Jugo 55 AX, letnik, 88/58.000 din Cesta v Bev-če 15, © 858-793. TELETA ZA ZAKOL, prodam. © 778-112.
BT. 50, prevoženih 2000 km, registriran, ugodno prodani. Karei Vocovnik, Gaberke 235, Šoštanj. FIAT 126 P, letnik 1986, prodam. © 888-215. MANJŠE STANOVANJE iš čem, za visoko najemnino in predplačilo. Ponudbe pošljite na uredništvo Našega časa pod šifro »Triglav«.
PRODAM VIKEND HIŠO
llOrrr, 14 arov zemlje, vodo, elektriko ter gradbenim dovoljenjem v Št. Vidu pri Zavodnjah, 500 m od koče na Slemenu. © 063-32-362, od 18. ure dalje. BAKRENO PLOČEVINO, pro dam za 110 din/kg. © 854-479, delavnik.
POSLOVNI PROSTOR. 50 m',
ugodno prodam. © 853-930. NOV NEVOZEN APN - 6, prodam 25 % ceneje. Informacije 891-100 od 15. do 16. ure. PEUGEOT 309 PROFIL, letnik 87, garažiran, prodam. © 831-933, popoldne.
SKORAJ NOVE KROŽNE BRANE, prodam. © 856-361. VIKEND PARCELO PRODAM. Naslov v uredništvu. RADIATORJA PRODAM. © 858-142, popoldne. ZASTAVA 126, letnik oktober 1988, cena 38.000 din. © 854-349 po 17. uri. ZASTAVA 101, rdeče barve, zatemnjene šipe, 60.000 prevoženih km, brezhibna, garažirana, prvi lastnik, prodam za 28.000 KD. © 853-011 po 17. uri. ELEKTRIKO NA TRAKTORJIH in priključkih ter stranice popravljam. © 855-837, popoldne.
OSEBNI AVTO BX 16 TRS. letnik september 1986 in Javo 350 ccm, letnik avgust 1989 prodam. © 853-699, od 18. do 19. ure.
ŠIVILJO TAKOJ ZAPOSLIM.
© 882-100.
POMOČ V GOSPODINJSTVU, 5 ur dnevno, iščem. © 882-100.
KOLO CONAGO SUPER, št. 55
poltabularji in komplet kolesi (tabularski) prodam. © 856-905, do 16. ure.
ATARI ST 1040 STFM z 12" monitorjem in miško, prodam. © 856-905, do 16. ure ali 856-254, po 16. uri.
ŠKODO 120 LS, rumene barve, letnik 1979, ugodno prodam. Cena po dogovoru. © 856-240.
ZAHVALJUJEM SE DO ERA, trgovini ZIBKA za izkazano pozornost. HVALA! MANJA Z MAMICO!
MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE OBVEŠČA, da prodaja mlade nesnice pasme Hisex. Nesnost še ta mesec. ©0602-61-202.
Gisiro JO
ssr
Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje:
Četrtek, 22. marca — dopoldan dr. Kočevar, popldan dr. Renko V., nočni dr. Rus in dr. Janežič
Petek, 23. marca — dopoldan dr. Pečnik, popoldan dr. Vidmar, nočni dr. S. Popov in dr. Pirto-všek.
Soboto, 24. marca in nedeljo, 25. marca — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. Zupančič, nočni dr. Zupančič in dr. Jonko.
Ponedeljek, 26. marca — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Mijin, nočni dr. D. Vrabič in dr. Menih.
Dežurna zobozdravnica v Zdravstvenem domu Velenje:
V nedeljo, 25. marca je dežurna zobozdravnica dr. Vlasta Šter-benk, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštan ju :
Od 23. marca do 30. marca je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 38, telefon: 858-704.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Mozirju:
Do 25. marca je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubija, telefon: 831-219.
Od 26. marca do I. aprila je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, tel: 840-112.
GIBANJE PREBIVALSTVA
OBČINA VELENJE
SMRTI:
Ivan Morn, upokojenec iz Bevč, št. 22, roj. 1903, Angela Jurjevec, upokojenka iz Šoštanja, Koroška 3, roj. 1921, Jožef Razgoršek, upokojenec iz Titovega Velenja, Stari trg 27, roj. 1932, Jožefa Kac, upokojenka iz Slovenske Bistrice, Ulica Pohorskega odreda št. 7, roj. 1913, Martin Zacirkovnik, upokojenec iz Malega vrha 108, roj. 1900, Franc Mumelj, upokojenec iz Slatine št. 4, roj. 1911, Konrad Oplotnik, upokojenec iz Zadobrove št. 39/a, roj. 1904, Marija Šibanc, kmetovalka iz Trnovelj št. 1, roj. 1912, Marija Lesjak, upokojenka iz Janškovega sela 17, roj. 1912.
Občina Mozirje
Franc Hren, 1908, upokojenec iz Kokarij 16.
DOPISUJTE V NAŠ CAS
SERVIS
ZAMRZOVALNIKOV
®*f _ -*WKM»»»I>	vuwiw
Wäl^ijiäii^^	■ ■ S
VM 09fU|9y pOKltCRe
082/511-743 alf 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne', zaračunavamo.
ßnama~
Namin kotiček
S prehodom na letni delovni čas v ponedeljek, 26. marca, bo tudi veleblagovnica NAMA" odprta zjutraj malo kasneje, zvečer pa dlje!
Živilska prodajalna bo odprta vsak dan od 8. do 20. ure, ob petkih (nakupovalnih dnevih) pa do 21. ure, ob sobotah pa od 8. do 15. ure.
Ostali oddelki v veleblagovnici Nama bodo odprti vsak dan od 8.30 do 20. ure. ob petkih do 21. ure in vsako soboto od 8. do 13. ure.
Prodajalna PRESKRBA na Koroški cesti bo odprta vsak dan od 8. do 19. in ob sobotah od 8. do 15. ure. RESTAVRACIJA VELEBLAGOVNICE NAMA vam je. pripravila novo ponudbo!
— sobotna kosita od 11. ure dalje.
In kaj vam ponujajo v soboto?
Govejo juho z rezenaci, dunajski zrezek, pire krompir, mešano solato in sadno kupo le za 40,00 din po osebi. Vsak četrti in nadaljnji družinski član bo dobil kosilo le za 30,00 dinarjev! Dober tek! V petek, 23. marca, ne bo le pravi nakupovalni dan, ampak vas od 17. ure dalje vabijo na praznovanje, MATERINSKEGA DNE!
Bogat program, recitacije pesmi o mamah in presenečenja . . .
UGODEN NAKUP:
MIP Nova Gorica: salamin, zimska in alpska salama le 115,90 din
malinovec I	24,70 din
sok marelica I	13.40 din
grah 250 gr.	9.20 din
Kakav Kraš	23,70 din
bombažne majice 59,90 din
Velika izbira oblačil iz italijanskega jeansa za moške!
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice, sestre in
tete
Angele Jurjevec
s Koroške 3 v Šoštanju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste
nam v najtežjih trenutkih pomagali in jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivom REK TOZD Jama Skale, TOZD Mehanizacija, Gorenje NO Pohištvo ter ostalim za darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi govornici za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred, godbi ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: sinova Franc in Edo z družinama, hčerka Slavka z družino ter drugi
sorodniki
ZAHVALA
Tiho seje v 90. letu življenja, poslovil od nas, naš ata, dedi
in pradedi
Jakob Grčar
Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, počastili spomin nanj z besedo, s pesmijo, zaigrano žalostinko in se pridružili nam na njegovi zadnji poti. Vaše cvetje je spremenilo njegov grob v pomladno gredo.
VSI NJEGOVI!
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
Jožeta Razgorška
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo Stanetu Hudalesu za pomoč v najtežjih trenutkih, prav tako govornikom za poslovilne besede, članom gasilskega društva Titovo Velenje in vsem drugim društvom za izkazano čast. Hvala častni straži gasilcem in rudarjem, kolektivu RLV in osebju bolnišnic v Celju
in Topolšici.
Posebno zahvalo smo dolžni dr. Kikcu za zdravljenje in lajšanje bolečin in gospodu župniku za opravljeni obred. Hvala tudi učencem in kolektivu OŠ XIV. divizije
Velenje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
Cecilije Veithauser
4. 10. 1930-3. 3. 1990
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem Gorenja za besede sožalja in darovano cvetje, zlasti še vodstvu Gorenja Servis. Najlepša hvala osebju urološkega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec, dr. Žuberjevi
in patronažni službi iz Zdravstvenega centra Titovo Velenje. Posebej hvala duhovniku za obred, godbi, pevcem in govorniku Janezu Zapušku.
Žalujoči mož Ludvik, hči Zdenka, sin Karl ter Vlasta z družinami.

Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
ob tragični, nenadomestljivi izgubi mojega ljubega sina, vnuka in nečaka
Jožeka Kneza
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami.
Še posebej hvala delavcem RLV-TOZD Klasirnica, delavcem postaje milice, stanovalcem Kersnikove 15, častni straži, rudarski godbi in moškemu pevskemu zboru.
Hvala tudi obema govornikoma za poslovilne besede, s katerimi sta opisala njegovo prekratko
življenjsko pot.
Žalujoči: mama Milka in vsi njegovi
Anketa
Podpisi za avtocesto
Nemogoča cestna povezava Štajerske s slovensko metropolo Ljubljano, povzroča vse glasnejše zahteve po gradnji avtoceste. Pod skupnim naslovom >ŠTAJERSKA POMLAD< in v organizaciji regijskih konferenc ZSMS - LIBERALNE STRANKE NA Štajerskem in v Prekmurju zbirajo podpise z zahtevo po avtocesti. Celoten projekt se glasi: avtocesta Lendava—Ljubljana, za nas pa je aktualen predel Arja vas —Ljubljana. Do petka, prejšnji teden, so v Titovem Velenju (podpisali ste lahko pred Delavskim klubom) zbrali že 1500 podpisov z zahtevo po gradnji te ceste, ki jih bodo posredovali Republiški konferenci ZSMS — liberalne stranke. Ta pa jih bo skupaj z zahtevo po obravnavi problema predložila delegatom republiške skupščine na njenem prvem zasedanju.
Tenis
Novo vodstvo
Člani Šaleškega teniškega kluba so na nedavnem občnem zboru ocenili svoje športne dosežke in poslovanje v preteklem letu. Predsednik kluba Peter Jaklič je uvodoma pohvalil najboljše tekmovalce. To so Jure Bukovec, Janina Erhart, Denis Topčič, Urška Radanovič, Romaž Camloh in Dunja Bi-bianko, ki so tudi člani republiške reprezentance. Pohvaliti velja tudi člansko ekipo, ki je osvojila 5, mesto v 1. republiški ligi, še pred tremi leti pa ni nastopala izven regije. Danes se lahko enakovredno merijo z najboljšimi v Sloveniji, vidne rezultate pa dosegajo tudi na različnih turnirjih na zvezni in mednarodni ravni. Omeniti moramo Erhartovo, ki je na ma-sters turnirju v okviru turnirjev Alpe-Adria v Celovcu osvojila 3. do 4. mesto.
Pridno so tekmovali tudi
veterani, merili moči z vrstniki iz Slovenije in teniškim klubom iz Pariza ter se udeleževali različnih turnirjev. Pod okriljem ZTKO sta bili tudi letos organizirani 1. in 2. občinska teniška liga, za kateri je vsako leto več zanimanja.
Da bi zagotovili nadaljnji razvoj tenisa v Šaleški dolini, so na občnem zboru sprejeli novo organizacijo kluba ter izvolili novo vodstvo. Predsednik skupščine je poslej Peter Jaklič, predsednik predsedstva in hkrati predsednik kluba pa Marjan Gaberšek. Izvolili so še nove člane komisij, ki bodo skrbele za uresničevanje zadanih ciljev, tako na tekmovalnem področju, kot na področju množičnoti. Posebno priznanje je dobil prvi in dolgoletni predsednik kluba Janez Erhart, ki ga je lani teniška zveza Slovenije delegirala za člana strokovne komisije teniške zveze Jugoslavije, na pobudo večine klubov iz Slovenije pa je letos kandidat za predsednika teniške zveze Slovenije.
ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE
Zadnje čase se požari v občini Velenje vrstijo eden za drugim, največ zaradi malomarnosti in drugih podobnih vzrokov. V četrtek, 15. marca, je požar izbruhnil na Plazlovem gospodarskem poslopju. Kljub takojšnjemu posredovanju gasilcev iz Velenja, Pesja in Šoštanja, se gospodarskega objekta ni dalo rešiti, obvarovali pa so sosednjo stanovanjsko hišo. Vzrok požara še ni znan, zapišimo pa, da tam nihče ne prebiva, (l'oro: b. m.)
Ulica in hišna številka
Pošta
Naročam tednik Naš čas. Na svoj naslov ga želim prejemati:
a) takoj, b) od 1. 4. dalje, otfroma c) od 1. 5. dalje.
Naročnino bom poravnal-a po prejemu položnice!
Podpis
Miličniki so zapisali
OGOREK ZANETIL POŽAR
Sirena se v občini Velenje še naprej oglaša vsak dan. Suša je velika in le iskrica je potrebna pa izbruhne požar. Kljub nenehnim opozorilom in prepovedim kurjenja na prostem, se mnogi ne zavedajo nevarnosti, ko pa plamenov, ki so jih zanetili na travniku, ne obvladajo več, morajo pri-hiteti na pomoč gasilci. Takšnih požarov so zabeležili velenjski miličniki tudi v tem tednu precej, bilo pa je še nekaj drugih.
Tako je najprej v ponedeljek zvečer malo pred 20. uro zagorelo v stanovanju Romana Ocepka iz Partizanske v Titovem Velenju. V koš za smeti je odvrgel cigaretni ogorek, od tu pa se je požar razširil. Na srečo škoda ni velika, saj sta bila blizu gasilca gasilskega društva Pesje, ki sta požar hitro pogasila.
PREHITRO JE PRIPELJAL
Malo po 21. uri, 19. marca letos je peljal voznik osebnega avtomobila šestinštiridesetletni Edo Stropnik po Tomšičevi cesti. Pri odcepu proti Zdravstvenemu domu je s smernim kazalcem nakazal, da bo zavil levo in to tudi storil. Osemnajstletni voznik kolesa z motorjem Robi Marinič je pripeljal za njim prehitro. Trčila sta. Voznik kolesa z motorjem se je hudo telesno poškodoval, na vozilih pa je nastalo za okoli 1000 dinarjev škode.
Avtocesta ^j^^kna— Arja vas marsikje, sploh pa v krajih ob tej osi zadnje čase dviga vse več prahu. Pravzaprav so zahteve glasne, prah se potem dviga sam od sebe. Pojavljajo se akcije, pojavljajo se notice v časopisih, pojavljajo se kot programske usmeritve tudi v strankarskih predstavitvah. O cesti, ki danes pelje iz Arje vasi do Ljubljane ima vsak, ki se je po njej že peljal, svoje mnenje. Kakšno je mnenje štirih Velenjčanov, ki smo jih ustavili na >mestnih< cestah prejšnji teden?
MILEVA TRIPUNOVIC:
»Ne potujem veliko, v Ljubljano grem pa sploh redko, večkrat v Celje in mislim, da bi bilo treba urediti tudi cesto Titovo Velenje—Arja vas, ki je na nekaterih predelih prav nevarna, če sodimo po številu nesreč. Seveda pa sem za to, da dobimo tudi boljšo povezavo med Arjo vasjo in Ljubljano.«
BOGOMIR ANDERLIČ:
»Mora biti in ne lahko bi bila! kaj čemo o tem na široko debatirati? Zadnji čas je, da se to naredi. Delali in gradili smo avtoceste, vsi, pa se po eni od njih poprečen Slovenec pelje enkrat na leto, ko gre na morje. Če pa ne gre, pa še tistikrat ne. Pa je dal tudi denar za to. Zadnji čas je, da so postali eni glasni. Se pretiho so, še glasnejši bi lahko bili. Pa ne gre samo za to cesto. Tudi druge so slabe. Recimo doma sem iz Doliča in cesta Vitanje—Dolič je obupna.«
ZMAGO ŠTIH: »Študi ram v Ljubljani in sem na cesti, ki povezuje Arjo vas z Ljubljano torej precejkrat. Ta avtocesta je zelo potrebna. O tem ni dvoma. Že pot je dolga, potem pa še Trojanski klanec, ki je pogosto pravi cestni zamašek. To, da človek za 70 kilometrov poti, potrebuje dve ali uro in pol časa na pragu Evrope ne more biti. Prav je, da so zahteve po gradnji te ceste vse glasnejše. Morda smo še premalo agresiovni.«
IRENA NOVINŠEK:
»Prepočasi gre ta promet proti Ljubljani. Za nas in za tujce, ki se po njej vozijo. Čeprav grem sama v Ljubljano samo enkrat na leto recimo, pa vidim, da je boljša cesta res nujna. Kot kaže, lahko kaj dosežeš le z vse glasnejšimi protesti, zato se mi zdijo zadnje akcije, tudi podpisovanje zahteve, dobre. Upajmo, pa, da bodo tudi učinkovite.«
(mkp. B. M.)
Kaj je prijetnejše kot priti v četrtek domov, sezuti čevlje>, obuti copate, sesti v naslonjač in vzeti v roke — Naš čas
--------- ^^
Informativnemu centru, Foitova 10, Titovo Velenje NAROČILNICA
Ime in priimek__
Golobi postajajo nadloga
tarnih zahtev, tako na primer ne morejo na južni strani stavbe umiti oken, čičenje slednjih je potrebno vsak dan na drugih straneh, mimogrede tudi odpreti jih ni priporočljivo, nenazadnje pa je tu še izgled. Po besedah našega sogovornika so na centru v dilemi, kako rešiti to vprašanje, kajti zavedajo se, da so vzgojna ustanova, in da je za golobe treba poskrbeti na kar najbolj strokoven in človekoljuben način. Toda, brez ostrejših ukrepov ne bo šlo.
Poskušali so že zapreti zračnike s plastično oblogo, vendar bi bili stroški za to ustanovo prevelik zalogaj. Lanski poskus zaprtja zračnih odprtin je povzročil pri ljubiteljih malih živali pravo ogorčenje, letos pa ... »Zračne odprtine smo zaprli z lesenimi profili in jeklenimi sponkami. Ta ukrep je bil nujen v tem času, ko golobi gnezdijo.«
Levji delež za skrbi, ki jih zaposlenim na Centru srednjih šol v Titovem Velenju povzročajo golobi ali zračne podgane kot jim pravijo nekateri, nosi izvajalec, ker se pri izgradnji objekta ni držal projekta. Po slednjem bi moral namreč zračnike zamrežiti.
In kakšna je nadaljnja pot reševanja tega vprašanja? Svoje naj bi sedaj rekla sanitarni in veterinarski inšpektor, ki so jih delavci centra poklicali na pomoč. Nenazadnje pa naj bi se z zadevo »pozabaval« še občinski izvršni svet. Na centru upajo, da bo ta dokončno rešitev tega vprašanja dal na mizo še v tem sestavu. Sami predlagajo izgradnjo go-lobnjaka, s katerim se je menda naše mesto ponašalo še iz časov grofice Herbersteinske. Iz katerega žepa pa naj bi financirali njegovo izgradnjo? Vprašanje ostaja zaenkrat brez odgovora.
(tap)
Pogovor z Jereo Mrzel
ZKS — Stranka demokratične prenove Velenje bo pripravila danes popoldne, torej v četrtek, 22. marca ob 17. uri v skupščinski dvorani pogovor z gledališko igralko Jerco Mrzel, ki je kandidatka za republiški družbeno politični zbor (predlaga jo ZKS — Stranka demokratične prenove Slovenj Gradec).
Jerca Mrzel bo namenila osrednjo pozornost vprašanjem, ki pestijo ženske v današnji družbi, pogovor pa bo popestrila tudi s kulturnim nastopom.
V skupščinsko dvorano ste danes ob 17. uri vabljeni vsi občani! Vstop je prost.
Golobi so ob kokoših najstarejše domače živali. 288 vrst teh ptičev je danes poznanih po svetu. V srednjem veku so jih plemiči v svojih dvorcih vzgajali zaradi okrasa in mesa. Znali so izkoristiti tudi njihove sposobnosti za dolg let. Nenazadnje pa je postal golob simbol miru, nežnosti, lepote. Kaj pa danes? O, ja, sestavni del življenja v mestih so. Toda, ne kot njegov okras, ampak eden od znakov neurejenega in ne prav posebej čistega mesta.
Med slednjimi je tudi Titovo Velenje.
Toliko jeze in skrbi ter negodovanja, kolikor je te ptice povzročajo na Centru srednjih šol v Titovem Velenju že nekaj let, najbrž ne bi našli daleč naokrog. Zakaj? Zato, ker so golobi dobesedno oblegli oranžno stavbo te srednješolske ustanove. Pa ne bi bilo to tako hudo, če bi bilo okrog 180 zračnih odprtin, v katere so se naselili, in v katerih odlagajo svoje iztrebke ter druge odpadke, moč sproti očitstiti. »Treba bi
bilo odkriti streho, kar je za nas prevelik strošek,« poudarja direktor Centra srednjih šol iz Titovega Velenja Peter Robida. »Kar smo lahko naredili, smo. To je dezinfekcija.
Kolikor je ta ul^rep pomagal, ne vemo. Čas bo pokazal vpliv odpadkov na leseni del ostrešja.«
Težav pa golobi ne povzročajo samo zaradi prej omenjenega, ampak tudi drugih stvari: sani-
ZGORELA UTA ZA ORODJE - Očitno je, da vsa opozorila preko sredstev javnega obveščanja ne pomagajo. Ljudje še vedno radi požigajo suho travo, kljub temu, da je to v sedanjem sušnem obdobju zelo nevarno, saj lahko najmanjši vetrič spremeni skromno kurišče v požar velikih razsežnosti.
V prelepo sobotno dopoldne minulega tedna se je v spokojen mir podeželskega življenja zarezal rezek zvok gasilske sirene in zopet so morali, tako kot že tolikokrat letos, pohiteti gasilci na pomoč. Gorelo je v Šentilju. Pri požiganju suhe trave se je ogenj bliskovito razširil na gosto podrast, blizu katere je stala uta, last Jožeta Jana iz Kavč. Kljub dokaj hitremu posredovanju domačih gasilcev, katerim so pohiteli na pomoč tudi gasilci iz Titovega Velenja, je požar, ki se je iz podrasti razširil na uto, napravil po prvih ocenah za več kot sto-tisočakov škode. Skoraj v celoti je zgorela uta in poje-delsko orodje ter stroji, katere je imel lastnik shranjene v njej. Gasilcem je uspelo obvarovati samo kozolec, ki je stal v neposredni bližini in bližnji vikend. M. Hrusti