Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 17. NOV. 1960 Leto XII. — Štev. 46 Cena 10 din PRIPOROČILO IX AKCIJA Zbor proizvajalcev OLO je na nedavnem zasedanju sprejel posebno priporočilo občinskim zborom proizvajalcev glede razdeljevanja osebnih dohodkov po enoti proizvoda. Priporočilo samo ni dolgo, vendar v štirih točkah daje vsaj okvir delu, ki naj bi ga opravili v tem pogledu zbori proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih. Težišče dela glede nagrajevanja je in bo še naprej ostalo na organih delavskega samoupravljanja v podjetjih. Že danes pa se pojavljajo mnenja, da bodo kolektivi glede delitve čistega dohodka v neenakem položaju. To vsekakor tudi ne bo napak, če bo večja stimulacija proizvajalcev odraz le večje produktivnosti, se pravi po zaslugi kolektiva. V primeru ne bi bilo prav. če bi ovirali nemoteno delora-nje notranjih zakonitosti gospodarske organizacije v pogledu delitve čistega dohodka in bi poskušali delati neke vrste povprečje o določenem kraju ali občini. Vendar bo pri tem vsem tudi vloga občinskih zborov proizvajalcev velikega pomena. Priporočilo okrajnega zbora proizvajalcev med drugim pravi, naj občinski zbori proizvajalcev vsaj vsakega pol leta obravnavajo uporabo in razporejanje sredstev čistega dohodka gospodarskih organizacij, pri čemer bo potrebno prav posebej paziti na to, da bedo gospodarske organizacije pravilno ugotavljale, kolikšen del čistega dohodka je bil dosežen po zaslugi delovnih kolekti-vov in kolikšen del kot rezultat gibanja na trgu in splošnih pogojev poslovanja. Znano je. da so realni prejemki proizvajalcev v gospodarskih organizacijah našega okraja sorazmerno nizki, zato naj ne bi ostala nezapažena še tako majhna pobuda delovnih kolektivov in posameznikov glede povečanja proizvodnosti in s tem povečanja osebnih dohodkov proizvajalcev. Organi samoupravljanja in občinski zbori proizvajalcev bodo morali pri vseh teh vprašanjih najtesneje sodelovati. PRED O K R A J NO KONFERENCO ZKS MOČ PREPRIČEVANJA ODLIKA KOMUNISTOV PRI DELU MED LJUDMI Te dni so bili končani po vseh občinah soboškega okraja razgovori delegatov za okrajno partijsko konferenco, ki bo prihodnji četrtek v Radencih. Delegati so obravnavali v prvi vrsti obširno poročilo okrajnega komiteja ZKS in v zvezi s tem delo Zveze komunistov v obdobju po zadnji okrajni partijski konferenci, ki je bila leta 1958. Uspehi in neuspehi Zveze komunistov po zadnji okrajni partijski konferenci se kažejo predvsem v treh osnovnih obeežjih: v delu komunistov pri razvijanju delavskega in družbenega samoupravljanja, delu komunistov v političnih in družbenih organizacijah ter v idejni rasti članov Zveze komunistov. Po letu 1958 se je v Pomurju znatno povečalo število osnovnih organizacij ZK v gospodarskih organizacijah, precejšen ra je tudi porast članov ZK. Novo sprejeti so (predvsem mladi ljudje, z manj izkušnjami. Zato ni le naključje, če so skoraj na vseh občinskih partijskih konferencah ugotavljali premajhno aktivnost članov ZK v organih delavskega samoupravljanja. Okrajni komite je lani v posebni analizi ugotavljal, da je še vrsta osnovnih orgnizacij ZK. ki ne poznajo dovolj problemov v gospodarske organizacije, v kate- ri delajo. V letih po zadnji o-krajni partijski konferenci smo dvakrat volili delavske svete. Ugotovljeno pa je, da so letošnje volitve organov delavskega samoupravljanja pokazale v primerjavi s prejšnji-pii lep napredek, kar se kaže med drugim tudi v večjem številni komunistov, ki so kandi-(Nadaljevanje na 2. strani) Na svidenje 27. novembra! V nedeljo, 27. novembra bo predan javnemu prometu del »Severne magistrale* na odseku Lenart — Benedikt — Gornja Radgona. Slovesna otvoritev ceste bo v Lenartu ob 10. uri dopoldne. Na otvoritvi bo govoril zvezni ljudski poslanec za ta predel ZORAN POLIČ. Z otvoritvijo te ceste bo zaključena največja delovna akcija slovenske mladine v letošnjem letu. Mladinci, mladinke, brigadirji! Vsi, ki ste sodelovali na tej akciji, zberite se 27. novembra pri Lenartu! V delovni akciji na odseku Lenart — Benedikt je sodelovalo 12 mladinskih brigad s 1100 brigadirji, ki so dosegli lepe rezultate na deloviščih kot tudi pri vsem ostalem delu. S PLAČEVANJEM HIŠNIN OMOGOČILI GRADNJO NOVIH STANOVANJ PO VASEH Letos med letom so bile v vseh občinah imenovane posebne komisije, ki so ocenjevale kmečke stanovanje hiše. Samo v soboški občini je bilo ocenjenih okrog 10 tisoč sta- novanj. Ocenitev, ki je bila izvedena po enakem načinu kot pri stanovanjih družbenega sektorja, je bila v glavnem pravilno izvedena. Pristojni organ pri občinskem ljudskem odboru v Murski Soboti je prejel doslej sorazmerno majhno število pritožb glede nepravilnega načina odmere hišnine. Take primere namerava posebna komisija še ponovno proučiti in morebitne napake popraviti. Predpis o plačevanju hišnine je v prvi vrsti omogočil hitrej- šo izgradnjo stanovanj na podeželju. Že nekaj let namreč ugotavljamo, da primanjkujejo po vaseh stanovanja za u-čitelje, za zdravstvene delavce itd. Glede na finančne možnosti ob uvedbi hišnine, so letos v soboški, kot tudi v ostalih občinah, že pričeli graditi stanovanja za učitelje. Taki primeri so na primer Rogašovci, Cankova in Tišina. V soboški občini bo znašala vsa, letos vplačana hišnina, okrog 25 milijonov dinarjev. Za radgonski šampanjec v Budimpešti zlata kolajna V Budimpešti je bila v letošnji jeseni 11. mednarodna razstava vin. katere se je udeležilo 24 držav z vseh kontinentov z 860 vzorci vin in žganih pijač. Razstava je pokazala skoraj popolno revijo vin vzhodnih držav. Najbolj pestra je bila revija vin Madžarske. Od jugoslovanskih podjetij so se razstave udeležila NAVIP Beograd, »Tikveš* Kavadarci, »Loža Skopje in Vinogradniško gospodarstvo G. Radgona. Z zlato medaljo sta bila odlikovana šampanjec »Radgona couvee reservee«, ki ga je razstavljalo VG Radgona, in fruškogorski traminec, ki za je razstavilo podjetje NAVIP iz Beograda. PRED USTANOVITVIJO OKRAJNE KMETIJSKE ZBORNICE Pred nekaj dnevi so na seji predsedstva OO SZDL ime-novali 10-članski inciativni odbor za ustanovitev okrajne kmetijske zbornice, sedanji kmetijski poslovni zvezi v Murski Soboti in v Ljutomeru, ki sta do neke mere delali v funkcij, ki pripada kmetijski zbornici, pa naj bi postali go- spodarski organizaciji, saj sta se že dalj časa razvijali v to smer. Ustanovitev okrajne kmetijske zbornice se je nekoliko zakasnila. predvsem zaradi nejasnosti glede funkcije zbornice. Že ob priključitvi lendavske poslovne zveze soboški in rad- gonske k ljutomerski, pred le-tom dni, so se pokazale nekatere pomanjkljivosti v delu poslovnih zvez. Te so prepugo-stekrat nastopale le kot verižni člen med kmečkim proizvajalcem in potrošnikom pri odkupu kmetijskih proizvodov. Kot proizvodni podjetji imata obe poslovni zvezi precejšnje perspektive, saj je predviden v sklonu sedanje poslovne zveze v M. Soboti večji živilski predelovalni obrat, v sklopu ljutomerske poslovne zveze pa tovarna močnih krmil. Jan Ros, sekretar OK ZKS, kandidira za republiškega ljudskega poslanca V Ljutomeru je bila v nedeljo kandidacijska konferenca, na kateri so zbrani delegati predlagali kol kandidata za nadomestne poslanske volitve v republiški zbor Ivana Rosa. sekretarja Okrajnega komiteja ZKS Murska Sobota. Ivan Ros kandidira v volilni enoti bivše ljutomerske občine, kjer je bil ob rednih volitvah izvoljen za republiškega poslanca sekretar Občinskega komiteja ZKS Ljutomer letos umrli Aleksander Pirher. Nadomestne volitve bodo 18. decembra letos. Mladi zadružniki v Rakičanu - uspešno Letos januarja je ustanovil mladinski aktiv v Rakičanu sekcijo mladih zadružnikov, v kateri e 35 mladincev in mladink. Kljub temu, da je omenjena sekcija še zelo mlada, so rakičanski zadružniki dosegli lepe uspehe. Sekcija je vse leto sodelovala s posestvom, posebej pa še s srednjo kmetijsko šolo. Tako so številna predavanja na šoli poslušali tudi mladi zadružniki in poleg tega sodelovali pri praktičnem pouku. Spomladi so bili prisotni pri setvi ovsa, kasneje pri vseli ostalih delih, kot je zatiranje plevela, dognojevanje i d. Izobraževalno delo v sekciji je bilo razdalje-no. Nekateri so kazali več za-nimanja za poljedelstvo, drugi za živinorejo. tretji pa so posvečali največ pozornosti kmetijski mehanizaciji. Mladi zadružniki so pridelali letos nekaj koruze in ovsa. Pri obeh polščinah so dosegli lep hektarski donos. Pridelek so prodali kmetijskemu gospodarstvu. Tudi kulturno-prosvetno de- lo sekcije je bilo živahno. Med letom so pripravili veseli ve-čer, uprizorili komedijo »Davek na samce*. Igrali so doma, gostovali pa v bobolnišnici in še drugod. Poleg tega so organizirali tekmovanje koscev, na katerem je sodelovalo deset sekcij mladih zadružnikov. Med letom so obiskali mladih zadružnikov na Cankovi. Vsa prizadevanja rakičan-skih mladih zadružnikov se najlepše vidijo v tem, da so si z lastnimi sredstvi kupili pred kratkm nov televizor. Priza-devanja mladih zadružnikov, kakor njihovi uspehi kažem, da so si res zaslužili republiško nagrado. Rogašovska šolska mlečna kuhinja MED NAJBOLJŠIMI V OBČIM V Rogašovcih so letos popolnoma obnovili šolsko kuhinjo, ki se je prej stiskala v dolskem hodniku. Novo mlečno kuhinjo so uredili v kletnih prostorih šole, finančno pa sta podprla to akcijo občinski ljudski odbor in občinski odbor Rdečega križa. Danes je rogašovska mlečna kuhinja med najbolje opremljenimi na območju soboške občine. Povečali so tudi prispevek za otroke in sicer od prejšnjih 60 na 100 dinarjev. S tem so omogočili izboljšanje malic. Otroci dobivajo kavo s kruhom in marmelado krompirjev pire. golaževo juho, rižoto itd. Člani komisije za mlečno kuhinjo so skupno z zadružni-cami pripravili 140 kilogramov marmelade in 100 litrov sadnega soka. Z odpadki pa bodo redili svinjo, ki jo je za šolsko kuhinjo kupila kmetijska zadruga. Za vkuhavanje marmelade je dalo Trgovsko podjetje »Don« Rogašovci 20 kilogramov sladkorja. Projekt za gradnjo pošte v M. Soboti potrjen Prejšnji teden je v Murski Soboti zasedala komisija za potrjevanje investicijskih programov pri OLO. Komisja je z nekaterimi pripombami potrdila projekt za gradnjo pošt- nega poslopja v Murski Soboti in samopostrežne trgovine. ki jo bo uredilo Trgovsko pod-jetje Merkur v novem poslopju DOZ. Slika desno: Kdaj bo M. Sobota dobila novo 'železniško postajo ~ vprašanje, ki ga je bilo slišati na vseh soboških zborih volilcev. V sredini: Mladi graditelji pri delu na odseku ceste Radgona — Lenart. Zgoraj: Z zbora volivcev v CZP Pomurski tisk«. VREMENSKA NAPOVED za čas od 17. do 27. nov. Nestalno s pogostimi padavinami, vmesna izboljšanja ne bodo trajala več kakor 2 dni. Ohladitev pričakujemo okrog 19. nov. ali malo kasne e, a otoplitev okrog 23. novembra. Od četrtka PIONIRJI-ZADRUŽNIKI DOBRO GOSPODARIJO V soboški občini dela sedem šolskih zadrug, ki razpolagajo z manjšimi površinami zemlje. Na teh površinah so letos v glavnem gojili le pšenico, krompir in sočivje. Domala vso delo so opravili zadružniki sami, le tu in tam jim je pomagala kmetijska zadruga. Zadruge so letos zabeležile 79.847 dinarjev dobička. Vrednost opravljene ure posameznih članov pa cenijo povprečno na 27 dinarjev. Pionirji-zadružniki so se zavzeli trdi za povečanje hranilnih vlog. Tako je med njimi sedaj že preko 400 vlagateljev. MLADI ZADRUŽNIKI IMAJO NAD 42 HEKTAROV ZEMLJE Aktivi mladih zadružnikov v našem okraju so se doslej v glavnem ukvarjali z raznimi proizvodnimi poskusi. V lanskem letu se je le tl aktivov ukvarjalo s proiz-vodnjo, letos pa se je stanje znatno popravilo. 18 sekcij mladih zadružnikov razpolaga že z 42 hektari zemlje, na kateri golilo v glavnem le visokorodne kulture. Po zlora-nih podatkih znašajo dohodki aktivov nad milijon 700 tisoč dinarjev, vendar se še iz dneva v dan večajo. Mladi zadružniki na so se uveljavili tudi v zadružnih svetih in upravnih odborih ter se na raznih tečajih stro-kovno usposabljajo. Tako je lani obiskovalo traktorske tečaje nad 100 mladincev približno toliko pa jih je pridobilo tudi polkvalifikacije. PROSLAVA 10-LETNICE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V soboto zvečer je kolektiv Trgovskega podjetja »Sloga« v Gornji Radgoni lepo proslavil 10. obletnico delavskega samoupravliania. Na slavnostni seji delavskega sveta so prisotni poslušali poročilo o dosedanjem delu kolektiva in razvoju podjetja. Ob tej priliki so nagradili s praktičnimi nagradami najstarejše in najzaslužnejše člane kolektiva. Po končani proslavi so priredili družabni večer. USTANOVNI OBČNI ZBOR DIT V G. RAGONI Včeraj popoldne je bil v Gornji Radgoni ustanovni oljčni zbor društva inženirjev in tehnikov radgonske občine. Po poročilu predsednika iniciativnega odbora so se pogovorili o nalogah in programu dela, sprejeli pravila DIT in izvolili odbor društva. SEJA UPRAVNEGA ODBORA KMETIJSKE POSLOVNE ZVEZE V soboto je bila v Murski Soboti seja upravnega odbora kmetijske poslovne zveze. Ko so analizirali dosedanje gospodarjenje poslovne zveze, so ugotovili, da se je letos nabralo že blizu 40 milijonov dinarjev komisijske razlike pri odkupu kmetijskih pridelkov. Nekateri Mani odbora so predlagali, naj bi del teh sredstev namenili za investicije za predelovalno industrijo, ne da bi jih porazdelili zadrugam. SEJA OKRAJNEGA ODBORA »POČITNIŠKE ZVEZE JUGOSLAVIJE« Pretekli teden je bila v Murski Soboti seja Okrajnega odbora Počitniške zveze Jugoslavije, na kateri so obravnavali nekatere probleme ki zavirajo dejavnost organizacije. Vzroki so v neaktivnosti vodstev posameznih družin organizacije. Z večjo aklivnostjo vodstev družin bi bilo mogoče organizirati več skupinskih izletov po domovini. Tako bi člani organizacije lahko izkoristili vse ugodnosti, ki jih nudi zveza. -jz- POSVETOVANJE KOMISIJE ZA MURO V torek je bilo v Murski Soboti posvetovanje komisije za Muro, ki ga je vodil zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. Poleg okrajnih političnih in gospodarskih predstavnikov so se posvetovanja udeležili še zastopniki Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Uprave za vodno gospodarstvo LRS, Geološkega in Hidrometeorološkega zavoda LRS. Med drugim so na omenjenem posvetovanj razpravljali, kako začeti z urejevanjem in koordiniranjem podatkov vodnega gospodarstva Pomurja, in sprejeli sklep, da se prihodnje leto začne z izdelovanjem projekta za hidrocentrale na Muri. do četrtka DRŽAVLJANI RAZPRAVLJAJO IN PREDLAGAJO Ko se te dni na zborih volivcev in polletnih sindikalnih konferencah v ljutomerski občini zbirajo državljani in razpravljajo med drugim o temeljnih pokazateljih perspektivnega družbenega načrta, vedno znova ugotavljajo, da se je gospodarstvo v občini v zadnjih letih hitro razvijalo. Tako se je v zadnjih h štirih letih povečala vrednost proizvodnje v industriji za 45, v obrti za 86, v trgovini za 28, v kmetijstvu pa za TO odst. Na prebivalca se je v zadnjih štirih letih povečal družbeni bruto proizvod od 134.900 na 215.000 dinarjev ali za 60 odst. in narodni dohodek od 49.700 na 83.000 dinarjev ali 67 odst. Za omenjeno povečanje vrednosti proizvodnje in narodne-ga dohodka so najbolj zaslužne tiste gospodarske organizacije v občimi, ki so se v zad-niih štirih letih smotrno trudile in prispevale večje investicijske naložbe za rekonstrukcijo svojih obratov. To so Križevske opekarne. Opekarna Ljutomer, Tovarna usnja, Agrotehnika-servis, Simen-talka«. »Mlekopromet« in Vi-nogradniško gospodarstvo. Nesporni so tudi uspehi na negospodarskih področjih. Sem sodi zgraditev osnovne šole v Stročji vasi, ustanovitev pomožne šole v Ljutomeru, zgraditev zdravstvenega doma in stanovanj v Križevcih, zgraditev stanovan jsko-poslovne zgradbe v Radoslav-cih, ustanovitev Ljudske univerze in ureditev čitalnice v Ljutomeru, zgraditev dveh 12-stanovanjskih blokov in stanovanjskega bloka pri opekarni v Ljutomeru, zgraditev rudarskega doma v Presiki, razširitev vodovodnega omrežja v Ljutomeru in začetek gradnje zimskega kopališča. Obeti za prihodnje petletno obdobje so še bolj spodbudni, saj bo samo obrat MTT ustvaril v letu 1965 že okoli 4 milijarde dinarjev družbenega bruto proizvoda. S tem v zvezi pa omenjajo še Tovarno močnih krmil in vinsko klet s predelovalnimi obrati. Skupna vrednost družbenega bruto proizvoda bo znašala leta 1965 v ljutomerski občini v industriji okoli 7.014 milijonov dinarjev, kar bo sedemkrat več kot leta 1960. Spričo novih industrijskih obratov bo znašalo leta 1965 število zaposlenih okoli 1.400 oseb, kar je za 105 odst. več kot v letošnjem letu. Stvarni obeti so tudi za povečanje družbenega bruto proizvoda in števila zaposlenih v obrti, na vidiku pa je med drugim še razmah za-družne kmetijske proizvodnje na 864 ha obdelovalne zemlje, ki jo bodo zadruge v glavnem pridobile z dolgoročnim zakupom. Ta zemlja bo kajpak dajala dovolj krme za številno zadružno živinsko čredo. Med kmetijske naložbe sodi nedvomno tudi regulacija Ščavnice in Globetke. Razprave na polletnih kon- ferencah sindikalnih podružnic o obnovah petletnih perspektivnih načrtov podjetij so pokazale stvarne poglede na potrebe in možnosti. Hkrati pa državljani tudi na zborih volivcev vse bolj načenjajo vprašanja, ki jih doslej niso načenjali, vsaj ne v tolikšni meri. Poleg stvari, ki jih bo nedvomno moral vsebovati bodoči petletni perspektivni načrt občine (zgraditev osemletke v Križevcih, dokončna dograditev osnovne šole v Stročji vasi, začetek gradnje zdravstvenega doma v Ljutomeru, dograditev in oprema zaprtega kopališča v Ljutomeru, ureditev letnega kopališča v Ljuto- meru in rekonstrukcija ceste Ormož — Ljutomer — Radenci), malone povsod z naklonjenostjo ocenjujejo gradnjo obrata MTT, pri čemer so sami pomagali s prostovoljnim delom in obljubljajo svojo pomoč pri podobnih akcijah v prihodnje, razpravljajo o investicijah, tržišču, cenah, sistemu delitve dohodka in drugem. Dalje izražajo potrebe po širšem varstvu otrok, želijo si obrat družbene prehrane, ki bi jim nudil popolne obroke poleg toplih malic, zanimajo se tudi za letni oddih in ugodno ocenjujejo letošnje izkušnje, zavzemajo pa se tudi za zadružno gradnjo stanovanj. Tu- di tukaj je pripravljenost velika in so menda tudi kandidati. ki bi radi takoj začeli graditi na tak način, če bi bilo le možno. -bjš Umetna sušilnica v radgonski opekarni zmaga še tako velike zaloge surove opeke Pred okrajno konferenco ZKS (Nadaljevanje s 1. strani) dirali in bili izvoljeni v delavske svete in upravne odbore podjetij. Med najbolj aktualne naloge, ki so jih organi samoupravljanja obravnavali, sodi nagrajevanje po učinku. Kljub nekaterim uspehom, ki so bili do- seženi, je bila pri tem iniciativa komunistov pogostokrat preslaba, vse premalo pa je bilo tudi odločnosti, da bi uvajali vzpodbudnejše oblike nagrajevanja, kljub nekaterim birokratskim pomislekom, ki so tako nagrajevanje ovirali. V organih delavskega samo- upravljanja je bilo tudi premalo pravilnega razumevanja za probleme komune. Navadno so delavski sveti razumevali to sodelovanje le v materialni podpori komuni, kar pa ni edini namen takega so delovanja V prvi vrsti je šlo za aktivno sodelovanje proizvajalcev v sistemu družbenega upravljanja, Leto 1958 pomeni začetek delavskega samoupravljanja v kmetijskih zadrugah. Pred osnovne organizacije ZK na vaseh je bila postavljena velika naloga: razvijati vse oblike socialistične demokracije preko zadružnih svetov, v katere je bilo izvoljemih predlani 1881 članov, pretežno iz vrst za družnikov. Ob določenih materialnih pogojih in uspehih zadnjih le je za komuniste vsekakor med najvažnejšimi nalogami idejno vzgojno delo. Pri okrajnem i občinskih komitejih so delovale ideološke komisije, ki pa so se predvsem v začetku — ne katere pa še sedaj — uveljav Ijale kot organizacijsko-opera tivni organi, zato tudi niso hi li doseženi zadovoljivi rezultati. Pomanjkljivosti ideološkega dela so se odražale v vsakodnevnem delu komunistov, ki pri mnogih akcijskih nalogah niso bili v zagovarjanju načel našega razvoja dovolj prepričljivi. Okrajna partijska konferenca bo poleg ocene dosedanjega dela članov ZK nakazala nove naloge komunistov, ki jih narekuje vse hitreiši razvoj komunalnega sistema. -jm KMETIJSKI AKTIV ZKS RAZPRAVLJAL O PLANU V minulem tednu je bil v Murski Soboti sestanek kmetijskega aktiva ZKS, na katerem so se člani najprej seznanili s temeljnimi postavkami prihodnjega petletnega perspektivnega plana v kmetijstvu. Med drugim so omenili, da bodo znašale investicije v kmetijstvu v soboški občini v prihodnjem planskem obdobju blizu 1 milijardo 400 milijonov dinarjev. Največ sredstev bodo porabili za mehanizacijo in gradnje. Med pomembnejšimi postavkami je tudi povečanje lastne proizvodnje kmetijskih zadrug. Tako bodo pove- čale zadruge v soboški občini svoje površine od sedanjih 450 hektarov na 2.450 hektarov; to pa predvsem z najemanjem in odkupovanjem zemljišč. Komunisti, člani kmetijskega aktiva, so za tem dali nekatere pripombe. Predlagali so, naj bi v bodoče v odlokih o agrotehničnem minimumu predpisovali le agrotehniko in visokorodne sorte semen, ne pa •konkretno določali sorte. Nadalje so predlagali, naj bi zadruge, ki nimajo dovolj pogojev za dobro gospodarjenje, združili ter jih tako gospodarsko utrdili. -ko Z malo več zavesti bi prihranili milijone GOSPODARSKE ORGANIZACIJE V NAŠEM OKRAJU SO MORALE V 9. MESECIH IZPLAČATI ZARADI VISOKEGA ŠTEVILA BOLNIŠKIH DOPUSTOV 43.804.88 DINARJEV PRISPEVKA PO POSEBNIH PRISPEVNIH STOPNJAH SOCIALNEGA ZAVAROVANJA. Bolniški in izredni izostanki od dela prestavljajo čedalje večjo gospodarsko škodo. Ne samo, da podjetje zgubi s tem, ko pošlje delavca na bolniški dopust, delovno silo ter ima v proizvodnji izpad. Naraščajoče število takih dopustov vse bolj povečuje prispevek zavodu za socialno zavarovanje, ki ga le-ta določa zaradi zelo visokega števila bolniških dopustov po posebni prispevni stopnji. Naj podamo le dva primera, ki pa v našem okra- ju osamljena. Gradbeno podjetje Sograd v Murski Soboti: je zaradi bolniških izostankov zgubilo v letoš-nji 9 mesecih 1.562 delovnih dni. Se pravi, da je bilo v tem obdobju povprečno na dopustu okrog 15 ljudi. Če povemo še to da podjetje računa v tem obdobju na zaposlenega približno 1 milijon dinarjev prometa, smo povedali dovolj, kakšno, škodo to predstavlja v proizvodnji. Podjetje je moralo zaradi visokega števila bolniških izostankov v 9-meseč-nem obdobju izplačati poleg rednih prispevkov zavodu za socialno zavarovanje še 1 milijon 800.557 dinarjev posebnega prispevka. K navedenim bolniškim izostankom je potrebno pripisati še 1.428 posebnih izostan., ki so jih za- beležili v 9 mesecih. V podjetju ugotavljajo, da imajo največ posebnih izostankov polkvalificirani in nekvalificirani delavci, ki so bodisi sezonsko ali redno zaposleni. Menijo, da bo potrebno z ozirom na to, ker tovrstne delovne sile še ni dovolj, začeti uvajati ustrezne ukrepe, s čemer naj bi število teh izostankov zmanjšali. Tudi v Tovarni pletenin in perila >Mura< so v prvih 9. mesecih zgubili zaradi bolniš-kih dopustov 82.995 delovnih ur, kar predstavlja v škodo proizvodnje 31.121 000 dinarjev. Zlasti veliko je število izostankov do 7 dni. Tako so v devetih mesecih izplačali zavodu za socialno zavarovanje 9 662.620 dinarjev prispevka po povišani prispevni stopnji. Z ozirom na to. ker zaposluje tovarna presežno ženske, je med izostanki precejšnje število porodniških dopustov. Kljub temu na je delavski svet mnenja, da bo potrebno poleg sedanje kontrole začeti z med-sebojno kontrolo med člani kolektiva. vse te številke, ki pa niso visoke samo v teh dveh podjetjih, so izredno zaskrbljujoče prav sedaj, ko se pripravljamo na sestavo in sprejemanje novih perspektivnih planov. Če se bo število bolniških izostankov še nadalje povečevalo, se bomo stežka spoprijeli z novimi planskimi nalogami. Sicer pa bi morali skrbeti za zmanjšanje bolniških izostankov, razen ožjega kroga vodilnih uslužbencev in vodstva sin- dikalnih podružnic, vse bolj tudi ostali člani kolektiva, saj je tudi v njihovem interesu, če prihranijo sredstva, ki bi jih sicer morali izplačati zavodu za socialno zavarovanje, zaradi visokega bolniškega sta -leža. -ko PRVO ZASEDANJE STALNE MEŠANE KOMISIJE Pred nedavnim se Je v Grazu prvič sestala stalna mešana Jugo-slovansko-avstrijska komisija, katere naloga Je reševati razna vprašanja iz sporazuma o malem obmejnem prometu med Jugoslavijo in sosednjo Avstrijo. Komisija je na zasedanju v Grazu obravnavala razne težave, ki so se v začetni dobi pojavile glede tolmačenja in izvajanja določil sporazuma. Med važnejšimi sklepi komisi- je je potrebno omeniti sklep, ;i ureja promet z motornimi vozili. Na območju malega obmejnega prometa je dovoljen promet za naslednja motorna vozila: osebni avtomobili, kombi vozovi do največ 8 sedežev, rolerji, motorna kolesa s prikolico in brez nje, mopedi in invalidska motorna vozila, vo-zila za prevoz bolnikov pa le v nujnih primerih. Na tem zasedanju so bile določene tudi količine živil, ki jih smejo upravičenci vzeti brez carine čez mejo: pol kilograma kruha ali navadnega peciva, pol kilograma drobnega peciva (keksi in podobno), pol kilograma testenin, pol kilograma mesa ali rib (presušeno ali prekajeno), četrt kilograma presnega masla, sira ali drugih mlečnih izdelkov, 6 jajc, 2 kilograma sadja ali zelenjave (sveže ali posušeno), 20 dkg čokolade ali sladkornih izdelkov, 5 dkg kave, 2 litra brezalkoholnih pijač, 2 litra jabolčnika ali piva, 1 liter vina, četrt litra žganih pijač, 25 cigaret ali 5 cigar ali 25 gramov tobaka. Pred občnimi zbori Se nekaj tednov nas loči od društvenih občnih zborov gasilskih društev. Zato se v nekaterih gasilkih organizacijah že sedaj pripravimo na občne zbore. Prav bi bilo. da bi v vsaki društveni gasilski organizaciji že pred zbori začeli obravnavati vrsto problemov, ki so neposredno povezani z našim gasilstvom. Posebno važna so organizacijska vprašanja in operativno delo društev. Potrebno pa je posvetiti pozornost materialni osnovi gasilskih organizacij, saj je že danes opaziti, da te organizacije zaostajajo za razvojem našega gospodarstva. Na občnih zborih pa bo potrebno poleg teh problemov razpravljati še o kadrih v gasilstvu in o odnosih prebivalcev in občinskih ljudskih odborov do gasilskih društev. Po končanih občnih zborih gasilskih društev, bodo o vprašanjih gasilstva razpravljali na občnih zborih občinskih gasilskih zvez. UGODNE ODKUPNE CENE ZA MOŠT Skoraj prot' pričakovanju — zaradi neugodnih vremenskih razmer tik pred trgatvi o so bile odkupne cene moštu letos za vinogradnike izredno ugodne. Mošt boljših vrst grozdja so odkupovali v Pomurju od 185 do 220 dinarjev za liter, mošt slabše kakovosti pa po 110 do 150 dinarjev. NOVI STROJI IN OBNOVA SADOVNJAKOV Zadružni svet kmetijske zadruge Radoslavci pri Ljutomeru je na nedavni seji obravnaval perspektivni plan razvoia zadruge. V prihodnjih petih letih nameravajo nabaviti 2 kombajna, 6 traktorjev, največje investicije pa bodo na-menili za obnovo sadovnjakov na Radaslavskem bregu. 2 POMURSKI VESTNIK. 17. NOV. 1960 Tik pred volitvami — Kennedy med volivci Svetovni tisk o zmagi Kennedyja Dosedanji, novi predsednik in vodilni ljudje v stari in novi vladi sodelujejo,da bi se proces izročitve oblasti končal s čim manjšim zastojem v državnem aparatu. Za novega predsednika je to čas velike dejavnosti in pomembnih sklepov. Kennedy bo moral organizirati svojo vlado, ki jo bo sestavljalo 150 do 200 osebnosti, ukrepati in odločati v mnogih drugih zadevah. Število članov volilnega kolegija, ki sta ga dobila demokrat Ken-nedy in republikanec Nixon, še zmerom ni dokončno znano, ker še niso prišli rezultati volitev za elektorje v državah Aljaska in Kalifornija. Po dosedanjih rezultatih je Kennedy dobil v 22 državah 320 elektronskih glasov, republikanski kandidat Nixon pa v 25 državah 188 elektorskih glasov. Ker ima Kennedy že 300 elektorskih glasov, za izvolitev pa jih potrebuje najmanj 269, si je s tem zagotovil zmago. Po rezultatih do 12. ure so prešteli glasove 66,400.010 volivcev. Kennedy je dobil 33,359.697 glasov oziroma 50,2 odstotka, Nixon pa 33,040.313 glasov, to je 49,8 odst. Z majhno lijemo so tudi znani rezultati volitev za predstavniški dom, ki šteje 437 poslancev. V no-vem Predstavniškem domu bodo imeli demokrati 257 sedežev, republikanci 175, medtem ko je še negotovo, kdo bo dobil ostalih pet mest. V prejšnjem Predstavniškem domu so imeli demokrati 283 članov, republikanci 154. Zmaga demokratskega senatorja Kennedyja na predsedniških volitvah v ZDA je še naprej v središču pozornosti svetovne javnost*. Kakor poročam zahodne avennije, so na ta dogodek reagira l tako v uradnih krogih kakor v tisku. v Londonu so na splošno prepričani, da bodo ZDA na čelu z mlajšim človekom lahko ustvarile trdnejše vodstvo v zahodnem svetu. Po Eisenhowerjevi politiki o-mahovanja Je Ameriki nujno po-trebnem energičen človek. To je potrebno tudi ameriškim zaveznikikom, piše -Daily Mlror-*, »Dally Mali- pa pripisuje Kennedyju vlogo svežega vetra v Washingto-nu. V komentarjih sovjetskega tiska je poudarjeno, da je ameriško ljudstvo, ko je glasovalo za Ken-nedyja, glasovalo proti politični smeri Eisenhower, ki je poposlabšanje mednarodnih odnošajev. -Izvestija- pa pričakujejo, da bo prihodnost poka .ata, ali se bo nova demokratska vlada kaj naučila iz poučnih rezultatov letošnjih volitev. Zahodnonemškl kancler Adenauer Je izjavil, da so osebnost in politična načela novizvoljenega predsednika ZDA jamstvo, da bo trdno in razumno podprl stvar miru,- medtem ko zahodnonem-Ški časopisi soglasno napovedujejo novo -dinamično razdobje-v ameriški politiki. V francoskih odmevih prevladuje alžirsko vprašanje. v Parizu namreč upajo, da lahko Francija računa na podporo senatorja Ken- nedyja pri izvajanju alžirske politike o samoodločbi, ki jo zagovarja predsednik de Gaulle. I o mnenju tiska bo Kennedy kot predsednik osebno vodil ne samo zunanjo, ampak tudi gospodarsko ln socialno politiko države. Avstrijski tisk soglasno izraža zadovoljstvo nad Kennedyjevo zmago. Norveški tisk tudi izraža zadovoljstvo nad Kennedyjevo zmago. Danski vladi bližni -Aktuelt- p<-še, da je Kennedy zmožen odpreti pot k razorožitvi in popuščanju mednarodne napetosti. Indijski tisk je izrazil soglasno zadovoljstvo zaradi Kennedyjeve zmage. Neodvisni -Indian Ex-press- sodi, da bo ta zmaga okrepila stike med ZDA In Indijo, * industan Times- pa upa, da bo Kenncdy -vlil nove krvi v utrujeno In zbegano vlado-. Predsednik generalnega sveta japonskih sindikatov Sohio je izjavil, da Je mogoče poraz republikanskega kandidata Nixona predvsem pripisati kritiki, ki jo Je ameriško ljudstvo izreklo na račun politike do roba vojne, ki jo je bil definiral Dulles. Kairo kaže določene pomisleke glede možnosti za spremembo v zunanji politiki ZDA po Kennedy-jevi izvolitvi. V k: mentorjih kairskega tiska je rečeno, da je razloček med demokrati in republikanci v zunanji politiki malenkosten in da zato ni izključeno, da bi amriško stališče do Srednjega vzhoda in »arabske problematike ostalo v bistvu Isto. Tisk večine držav Latinske Amerike pričakuje, da bo zmaga demokrata Kennedyja prispevala k okrepitvi predvsem gospodarskih stikov z ZDA. NEVARNA IGRA Generalna skupščina je prelomila razpravo o Kongu. Značilno je, da so tako začasno rešilen predložile dežele, ki si žele. da bi d kongoški krizi prevladala načela legitimnost, t. j. podpora zakoniti Lumum-boni vladi. Predlog je tudi prodrl. O Kongu bodo razpravi ali potem, ko bo posebna misija dobre ovije obiskala Leo-poldoville ter skušala pomiriti politične nasprotnike. Značilno je da so se za razpravo zavzele zahodne sile z ZDA na čelu. Bdi smo pravzaprav priče čudovitemu »preobratu*. Tisti, ki so svoj čas skušali zavlačevali kongoško razpravo, so se nenadoma pričeli boriti zanjo. Seveda ne brez razloga. Posrečilo se jim je. da so spravili na govorniški oder predsednika Kasavu- ba. ki je prispel pred dnevi o Nem York. In ta je v svojem govoru, četudi ne kot uradni predstavnik, skušal prepričati delegacije, da ima edini pravico delegirati predstavnike Konga v OZN. In prav trenutno zmedo v vrstah nekaterih delegacij so skušale zahodne sile izkoristiti zato. da bi skupščina priznala Kasavu-ba in >svet komisarjeve, ki jih je imenoval polkovnik Mo-butu. Tako bi pokopali zakonito Lumumbovo vlado. mimo kongoškega parlamenta in vlade, ki je ravno zaprosila Združene narobe za pošteno pomoč in posredovanje. Toda nenavadno hitrico v zahodnem. Belgiji naklonje-nem taboru si lahko pojasnimo tudi spričo poročila ki ga je poslal glavnemu tajniku OZN Hammarskioeldu njegov izredni odposlanec v Kongu— Dajal. V bistvu predstavlja obsodbo Mobutuja in njegove vojske ter Belgijcem. ki se vmešavajo v kongoške notranje zadeve in odkrito netijo notranje razprtije V času. ko se mudi v Nem Yorku predsednik kongoške republike, je po mnenju zahodnih krogov najboljša priložnost, da taka avtoriteta — Kasapubuja je slednjič izvolila za predsednika kongoška skupščina — >za-vrne c Dajalove obtožbo in podpre tiste, ki jih podpirajo tudi oni. Ti načrti so za sedaj spirali po vodi. Kasaoubu je sicer — o nasprotju s prakso o Leopoldoillu! — izrazil zaupanje v Združene narode, toda te izjave so bile skope in licemerne. Tako jih je tudi ocenila trezna večina d OZN. NEUMESTNO RAZBURJENJE V GRADCU V graškem tisku je nedavno nastal pravi preplah spričo vesti, da Jugoslavija uveljavlja določbe, ki so bile sprejete s pogodbo 1. 1923 med tedanjo Jugoslavijo in Avstrijo glede razdelitve arhivskega materiala, kolikor zadeva slovensko ozemlje. Kraljevska Jugoslavija je sicer sklenila to pogodbo, opirajoč se na Saintgermainsko mirovno pogodbo, vendar ni zagotovila dokončne izvedbe, da se n. pr. graški arhiv razdeli in da preidejo zgodovinski dokumenti, ki se tičejo slovenskega dela kronovine Štajerske, v varstvo ljubljanskega Državnega arhiva ali kake druge kompetentne institucije. V vrsti sporazumov po drugi svetovni vojni med Avstrijo in Jugoslavijo je avstrijska vlada tudi ponovno priznala svoje obveznosti iz še neizvedene predvojne arhivske pogodbe. Presenečenje v Gradcu, ko sta lani v jeseni prispela v Gradec dva naša zgodovinarja in v tamošnjem Deželnem arhivu popisala gradivo, ki je v zvezi z zgodovino slovenskega ozemlja, je bilo zato popolnoma neumestno. Prav tako »osuplost«, ki so jo kazali nekateri graški krogi letos v septembru, ko je po uradni poti prispel 366 s strojem tipkanih strani obsegajoč seznam arhivski listin, ki jih je treba izročiti Jugoslaviji. Seznam našteva okrog 3360 listin, ki segajo delno globoko v srednji vek, delno pa v novejšo dobo; med drugim je tu naveden material iz nekaterih samostanskih atrhivov na bivšem spodnjem Štajerskem ter iz mest- ni arhivov Maribora, Ptuja, Ljutomera, Celja in Slovenj Gradca. V zvezi s to, ne le pogodbeno, marveč tudi z lojalnim priznanjem današnjega državno-političnega položaja utemeljeno zahtevo, je graški tisk nlar-miral štajersko javnost, napadel dunajsko vlado, češ da dopušča možnost razdelitve graškega arhiva, in spodbudil tudi štajerske zgodovinarje, da so začeli s protestno akcijo. Pred nami je nekaj člankov, ki jih je priobčil graški list »Neue Zeit«. Tako je v kulturni rubriki dne 10. sept. t.l. natisnil daljši članek Wilfrieda Tschig-gprleia »Dunkel uber 3.300 steirischen Dokumenten«. Pi-sec napada zlasti prizadevanje ljubljanskih krogov, da bi se »polastili« teh zgodovinskih dokumentov, in brani nedotakljivost graškega arhiva predvsem s stališča »zgodovin-ske enotnosti Štajerske« (die historische Einheit der Steier-mark) Graška kampanja zoper izročitev določenega zgodovinskega materiala se nam zdi značilna prav s te strani. Graški šovinisti, katerih mentaliteto poznamo Slovenci iz nekdanje Štajerske po toliko nepozabnih izrazih njihove nestrpnosti, njihove zveste službe fevdalno-buržuazni deji germanizacije slovenskih krajev kakor tudi po plehkem sentimentalizmu njihovega literarnega glasnika R. II. Bar-tscha. očitno še niso izumrli. Še zmerom plast omejenih za-grizencev, ki se ni prav nič naučila iz dogajanj novejšega časa. trdovratno varuje krono-vinsko enotnost habsburške monarhije, dasi je že dolgo ni več. O Minilo je že štirideset let, kar so morali predstavniki nove avstrijske republike urbi et orbi priznati načelo narodne samoodločbe, po katerem se je nenemški etnični živelj vsaj na Štajerskem v glavnem izločil iz umetno ustvarjenega zgodovinskega oklepa avstrijske kronovine in se združil s slo-venskimi rojaki v naravno, njemu samemu pripadajočo nacionalno kulturno in upravno enoto, ki je postala neraz-družljiva del jugoslovanske skupnosti. Vsi vemo da je to dejanje rezultat daljšega zgodovinskega procesa. posledica prebujenja slovenskih narodov v nekdanji donavski monarhi-ii in v skladu s celotnim tokom nove evropske in zdaj tudi že azijske in afriške) zgodovine. O Toda graški šovinisti bi se hoteli še nadalje upirali času in »varovati« vsaj v načelu regionalni kolonializem fevdalne dobe in gospodarsko-nacionalno hegemonijo v nekdanii Avstriji priviligirane meščanske gospode, ki je nekoč v slovenskem delu Štajerske s preočitnmi nameni kupovala zemljo in z gospodarskim zasluevanjem podpTa-la ponemčevalne težnje graške deželne vlade in njenih razredih podrepnikov. Kadarkoli v Gradcu nostal-gčno poudarjajo »zgodovinsko enotnost Štajerske«, mislijo na njeno teritorialno nedeljivost in nekako protestirajo zoper leto osemnajsto. Letos so to prav posebno pokazale spominske slavnosti v zvezi z Radgono. Iz krogov graških šovnistov inspirirani pisci in govorniki so spet pogrevali svoje tolažilne sanje o »nemškem« Mariboru, Celju. Ptiru. Kakšen delirij zastarelega hi-storizma! Slovenci iz nekdanje Spodnje Štajerske. zlasti tisti, ki smo za mladih let dovoli občutili pravo bistvo »der bistorischen Einheit der Steier-mark«. gledamo danes s pomilovanjem na zastarele čuvaje »štajerske enotnosti«,ki so presnali vso novejšo zgodovino in menijo, da kdo v slovenskem delu nekdanje hasbrške Štajerske še žaluje za čast. ko je Gradec skušal drugojezičnemu prebivalstvu krojiti pavico s tistim »Faustrecht«, ki je nemškemu šovinizmu najljubši zgodovinski in politični argument, razen tedaj ko tolče kaka pest po njihovih lastnih buticah. (Po >Večeru<) Adenauer za sestanek Hruščev-Kennedy Predlog kanclerja Adenauerja, naj se novoizvoljeni predsednik ZDA Kennedy sestane s sovjetskim predsednikom Hruščevom, je razmeroma presenetil washingtonske kroge. Za ameriške funkcionarje je ta pobuda skrivnostna, zlasti ker prihaja od Adenauerja, ki je vedno kazal odpor proti razgovorom s SZ brez sodelovanja Zahodne Nemčije. Kancler Adenauer je sprožil svoj predlog na kosilu, ki so mu ga priredili tuji novinarji v Bonnu. V svoji želji je med drug m dejal, da bi na sestanku lahko dosegli vsaj začetne uspehe pri splošni razorožitvi. Adenauerjev predlog se je pojavil v tisku skupno s sovjetskimi čestitkami Kennedyju za volilno zmago, ki jo v Moskvi pozdravljajo kot priložnost za obnovitev pogajanj med Vzhodom in Zahodom o rešitvi problema hladne vojne. Med drug m omenjajo, da želi zahodnonemški kancler, naj bi se Hruščev in Kennedy sestala že ob koncu februarja po Adenauerjevem obisku pri novem predsedniku ZDA. Menijo, da gre za diplomatsko potezo, v kateri naj bi Adenauer omejil posredovalno vlogo britanskega prem era Macmillana, obenem pa tudi odgodil razgovore velike četvorice o nemškem problemu. V kabinetu zahodnonemškega kanclerja Adenauerja so izjaviti da se Adenauer rad čimprej sestal z novim predsednikom ZDA Kennedyjem in sicer sredi februarja prihodnjega leta NA SLIKI: Adenauer ob zadnjem srečanju s francoskim premierom de Gaullom POVEČANJE JAPONSKE ZUNANJE TRGOVINE Na zasedanju mednarodne trgovinske organizacije GATT v Ženevi, je Japonska čvrsto pojavila zahtevo, da članice GATT ukinejo uvozne omejitve za japonsko blago. Nekatere članice GATT so namreč na splošno liberatizirale uvoz industrijskih izdelkov (t.j. ukinile kontigende in druge količinske omejitve ter zadržale samo carine), so pa zadržale količinske omejitve za mnoge japonske industrijske izdelke. kar je v nasprotju s pravili GATT. ZDA. nekatere zahodnoevropske države in Avstralija navajajo, da je japonsko blago znatno cenejše, tako da bi liberalizacija ja japonskega uvoza pomenila poplav japonskega blaga in s tem težave ali celo uničenje nekaterih domačih industrij, n. pr. tekstilne. radijske, optične, porcelanske in drugih. Nizke cene japonskega blaga so — po zahodnem mnenju — posledica nizkih japonskih mezd: omeevanje japonskega uvoza naj bi zato predstavlja-lo ukrep, ki je potreben za za-ščito ravni mezd v zahodnih industrijskih državah. To svoje stališče so zahodne države v zadnjih letih še razširile, tako da danes na splošno zagovarjam kontigentiranje upora industrijskih izdelkov iz držav z. nizkimi mezdami. Take omejitve so v nekaterih zahodnih državah formalno ali dejansko v veljavi n. pr. za n- dijske in pakistanske tekstilne izdelke. Zahodne države so med drugim dosegle, da se e GATT začel podrobno baviti s vprašanjem industrijskega izvoza iz dežel z nizkimi mezdami. Prav japonski primer pa dokazuje, da ne gre samo za vprašanje nizkih mezd. V moderni industriji namreč delež mezd o vrednosti industrijskih izdelkov vse bolj pada delež fiksnega kapitala pa raste tako da odpade danes v zahodnih državah na mezde in plače — približno rečeno — povprečno mani od četrtine cene proizvoda. Za ceno proizvoda in na splošno za uspeh proivoda na mednarodnem trgu pa je ose važnejša moderna organizacija proizvodnje, masovnost proizvodnje, tehnične in druge novosti posameznega izdelka, nastopanje na trgu itd. In v tem pogledu je potrebno poudariti, da je japonska v zadnjem letu dosegla izreden napredek, ki je bil posebno močan vran v takšnih industrijah kot so elektronska, kemična, avtomobilska. Japonska danes prednjači v svetu v proizvodnji ladij, šivalnih stro-jev, tranzistorskih aparatov. Izvoz strojev in transportne opreme, ki je znašal lani preko 800 milijonov dolarjev. predstavlja zato vse večji del japonskega izvoza: Japonska je postala važen dobavitelj o-preme za nove industrije in instalacije v nerazvitih deželah. Razen tega je Japonska uspešna v »klasičnih panogah svojega izvoza — tekstilu, porcelanu, igračah in proizvodih drugih lahkih industrij. Najvažnejše je, da japonski izvoz hitro raste. Točneje rečeno, japonski izvoz je imel o zadnjem desetletju najhitrejšo stopnjo porasta na svetu — od I. 1933 do l. 1979 se je povečal za 170 %, dočim se je svetovni izvoz istočasno povečal samo za 36%. To povečanje japonskega izvoza je bilo odraz splošnega hitrega povečevanja produkcije - Japonska je imeta v zadnjem desetletju verjetno največjo stopnjo porasta narodnega dohodka na svetu povprečno 8 % letno o l. 1950 do 1958 in 16% v l. 1919 (računano na zahodni način). J7se to govori, da je uspeh japonskega izvoza v prvi vrsti rezultat uspešnega razvoja japonske industrije in Je o manjši meri posledica japonskih mezd, katerih nivo je niž- ji kot n zahodnih industrijskih državah. Hitri porast prebivalstva ter nizka stopnja gospodarskega razvoja v uslugah in poljedelstva diktira in japonski, da nadaljuje s politiko hitrega gospodarskega razvoja. Na laponskem računajo, da bodo tudi tekom naslednjega desetletja dosegli povečevanje nacionalnega dohodka, ki bo povprečno večje od 7% letno. Za Japonsko, ki uvaža večino surovin in goriva ter del živil, ki rast racionalnega dohodka neizbežno združen s povečevanjem uvoza, zlasti uvoza surovin. V lanskem, v tem pogledu resda izrednem letu, se je japonski uvoz surovin povedal za celo tretjino. Ti in drugi podatki pričajo, da je povečevanje zunanje tr-govine za Japonsko življenjskega pomena. Ta trgovina e preveč široka in obsežna, da bi jo bilo mogoče uspešno vo-diti samo z bilateranimi trgovinskimi sporazumi. — Ja-ponska je zate pristaš multilateralne (mnogostranske) trgovine pri kateri se uvoz in izvoz ne balansirata za vsako deželo posebej. Multilaterali-zem predpostavlja, da je zunanja trgovina liberalizirana, t.j.. da so kontigenti in druge količinske uvozne omejitve ukinjene; takšna trgovina namreč omogoča elastično uveljavljanje japonskega izvoza. Kaže da zahodne industrijske države ne bodo v celoti privolile na liberalizacijo uvoza za japonsko blago, ker se boje. da bi s tem izpostavile domačo industrijo hudi tuji konkurenci, odnosno izpostavile nevarnosti, da pride do propadanja posameznih domačih industrij. S tem bodo zahodne industrijske držaje priznale. da načelo liberalizacije, za katero so se od l. 1945 dalje stalno zavzemale, ne more imeti splošne veljave. Res je. da so zahodne države vedno menile, da se liberalizacija ne more v celoti aplicirati na cvoz polljedeljskih pridelkov in surovin. Toda glede industrijskih izrekov so zahodne države stalno insistirale — v bilateralnih trgovinskih pogodbah. v OEEC in GATT — na polni liberalizaciji. Zahodno omejevanje japonskega uvoza utegne zato imeti daljnosežne posodice. Japonska — in prav tako druge dr-žare, katerih izvoz bo omejevan z izgovorom nizkih mezd — bodo prisiljene pojačati svojo bilateralno trgovino in zaostriti svojo borbo za tržišča. Med drugim pomeni to tudi povečevanje trgovine s Kitajsko in vzhodnoevropskimi državami. 15.000 naročnikov bere Pomurski vestnik POMURSKI VESTNIK. 17. NOV. 1960 3 KAKO BO S STANARINO? V lendavski občini in enako tudi v drugih občinah Pomurja se pri graditvi stanovanj pojavlja problem, ki ga po vsem videzu ni mogoče rešiti tako, kot bi hoteli. V primerjavi z lanskim letom se je namreč cena stanovanjskih gradenj občutno dvignila in zaradi tega sorazmerno tudi stanarina. S tem pa bodo občutno prizadeti stanovalci novih stanovanj, saj bodo plačevali višjo stanarino za enako velika, enako o-premljena, torej enakovredna stanovanija tistim, ki so bila zgrajena pred letom 1960. Vse to nujno zahteva rešitev nekaterih problemov, ker ni nobenih izgledov, da bi se cena gradnje stanovanj znižala in so zato zaradi naraščanja stroškov in tudi stanarine čedalje manj dostopna delavcem. Za letos Je bilo odobrenih iz občinskega stanovanjskega sklada ObLO Lendava 60,8 milijona dinarjev In to samo za novogradnje, ob tem pa Je lastna udeležba znašala 7 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bo zgrajenih 9 trosobnih, 12 dvosobnih in 1 enosobno stanovanji. Povprečna cena za kvadratni meter čiste stanovanjske površine pa znaša 46.391 din, kar je za preko 11.000 dinarjev več, kot je določeno z odlokom o gradnji ln pogojih uporabe družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš. Taka razlika je nastala predvsem zaradi občutne podražitve gradbenih storitev, projektiranja in gradbenega materiala. Danes morajo investitorji plačevati za gradbene projekte že milijonske zneske, to Je že toliko, kot je pred kratkim stala gradnja enega stanovanja. Ob vsem tem pa ceniki gradbenega materiala, ki so sestavni del projekta, izvajalcem gradbenih del ne ustrezajo in tako se je letos dogodilo, da so bila vsa gradbena dela oddana za dva ali tri milijone dinarjev višje zneske, kot Je to predvideval projekt in cenik del ter materiala. Do takih primerov pa prihaja, ker se na licitaciji pojavi navadno samo en ponudnik, ki pa potem določa pogoje za prevzem gradnje. Ob tem pa projektanti, investitorji in izvajalci ne upoštevajo z odloki določenih normativov in zato je gradnja prepuščena volji projektantov in graditeljev, ob tem pa ni mogoče zaradi nenehnih razlik tudi načrtno razporejati sredstev stanovanjskega sklada. Zaradi takih pojavov nastajajo zelo težki problemi, ki jih je pa čestokrat še teže reševati. Njihova negativna posledica se pa odraža predvsem v tem, da gredo na škodo družbenega standarda in v breme stanovalcev, ki morajo čedalje večje zneske svojih osebnih dohodkov odmerjati za stanovanja. Ko je občinski ljudski odbor na zadnji seji razpravljal o teh proble-mi, se je zavzel za učinkovitejše usmerjanje stanovanjske gradnje in omejevanje samovolje investitorjev in tudi projektantov, kar bosta morala predvsem opraviti upravni odbor občinskega stanovanjskega sklada in organ, ki potrjuje investicijske programe. Oba bosta morala zavrniti vsak projekt, ki ni v skladu z določili odloka o pogojih uporabljanja družbenih sredstev za gradnjo stanovanj. Poleg tega pa je potrebno razmisliti tudi o gradnji ccnejših stanovanj, o udeležbi stanovalcev samih pri finansiranju graditve in to s predplačilom stanovanjske pravice ali pa z graditvijo v okviru stanovanjske zadruge. Vsi ti viri za pospešitev stanovanjske gradnje so bili doslej zanemarjeni. Dosedanje izkušnje pa tudi kažejo, da bo potrebno graditev stanovanj bolj načrtno predvidevati in da bo to moralo biti tudi sestavni del petletnega perspektivnega plana. Nagrajevanje po učinku v manjših podjetjih VSE PREPOČASI Nagrajevanje po učinku v manjših obrtnih in komunalnih podjetjih, je dokaj v zaostanku za ostalimi 'industrijskimi gospodarskimi organizacijami. Po učinku imajo orga- nizirano delo le v 32 podjetjih od skupnih 71. Lani je delalo po tem načinu 34 podjetij od skupnih 75, tako da letos prav- zaprav ni nobene bistvene spremembe. To nam potrjuje tudi število zaposlenih. Od 1452 zaposlenih letos dela po učinku 84 odst., lani pa od 1769 zaposlenih 83 odst. Na zmanj- šanje števila obrtnih in komunalnih podjetij je vplivalo združevanje manjših obrtnih delavnic, na zmanjšanje števila zaposlenih pa gradbeno podjetje »Zidar« v Murski Soboti, ki je lotos postalo industrijska gospodarska organizacija. Nagrajevanje po učinku je pozitivno, vendar pa le-to ne zajema vseh rezultatov proizvodnje in gospodarjenja kompleksno. So pa primeri, kjer obračunavajo osebni dohodek še vedno na podlagi števila ur. Morda je soboški Obrtnik za to najboljši primer. Sistem nagrajevanja v tem podjetju je dokaj slab. Z Obrtnikom se lahko primeria tudi Blisk skupaj s Strojnikom v Murski Soboti. Neurejen sistem plačevanja po učinku je zaslediti tudi v Agroservisu v Murski Soboti. Stanje je morda še najboljše v lendavski Mehaniki, nagrajevanje po učinku pa uvajajo tudi v radgonskem Elradu. Skupinsko nagrajevanje imajo uvedeno v soboškem Rafimusu. Po tem načinu pa so plačani le trije delavci, ki delajo nove radio aparate, vsa druga dela, kakor popravila radijskih sprejemnikov, pisalnih strojev, raznih instrumentov, gospodinjskih pripomoč-kov in drugo, niso normirana. V mizarskem podjetju Smreka v Murski Soboti so začeli z nagrajevanjem po učinku v prvem tromesečju letos. Vsa dela so tudi normirali. Vendar pa se je njihov način nagraje-vanja pokazal kot nepop. V letošnjih devetih mesecih so namreč izplačali več osebnih dohodkov, kot so dejansko ustvarili. Zato so morali sistem nagrajevanja spremeniti. Delavci bodo zaradi tega morali nekai mesecev prejemati le 80 odst. rednih zaslužkov. Nov način nagrajevanja, ki ga pripravljam, bo zmanjšal odstotek prejemkov rezijskemu osebju od presežka proizvodnih delavcev. Le-ti bodo prejemali samo 10 odst. omenjenega presežka. V vseh manjših podjetjih so tarifni pravilniki še vedno osnova nagrajevanja. Vse to pa seveda negativno vpliva na ljudi, ki imajo zaradi tega tudi drugačen odnos do dela in gospodarjenja v podjetju. Vsa manjša podjetja so sicer več ali mani uslužnostna in je za njih delo teže določiti realna merila. Cilj novega nagrajevanja pa je prav v tem, da se višina osebnih dohodkov formira na podlagi vnaprej določenih meril. -rj- V sak gib pri stroju odloča o tem, kolikšna bo ob koncu meseca nagrada ŠOLSKA TELESNA VZGOJA Število osnovnošolske, zlasti pa srednješolske mladine o našem okraju stalno narašča. Imamo nad 110 osnovnih, srednjih in raznih strokovnih šol. Če pravimo, da je pomanjkanje učnega kadra občutno, velja to še posebej za področje telesne vzgoje, saj premoremo na vseh teh šolah le 1 profesorja in 6 predmetnih učiteljev telesne vzgoje. Pretežno poučujejo torej telesno vzgojo honorarni predavatelji, ki pa jih tudi primanjkuje. Po vsem tem ni čudno, če pouka telesne vzgoje na večini naših šol ne izvajamo po učnem načrtu, če ure telesne vzgoje pogosto odpadejo in če so'še vedno šole, ki telesne vzgoje sploh nimajo. Za pouk telesne vzgoje so igrišča In športni rekviziti ne obhodno potrebni. Vse šole imajo na razpolago za to potrebna zamljišča. Okrajni Svet za telesno kulturo je že leta 1958 sestavil posebne načrte in navodila za ureditev igrišč in jih razposlal vsem šolam, travniki pa so marsikje o-stal še naprej samo travniki. Nekatera upraviteljstva danes že kupujejo magnetofone in diafilme, ne zdi pa se jim potrebno, da bi nabavili najosnovnejše športne rekvizite! Nekatera šolska vodstva - Gimnazija Murska Sobota, Turnišče, Crensovcl, Kapela in Razkrižje, ki so znala usmeriti velik delovni polet mladine, da je zgradila pomembne športne objekte, zaslužijo vso priznanje. Prepričani smo, da bi bilo tako tudi povsod drugod, če bi le kdo to delo organiziral. Posebno občutno je pomanjkanje telovadnic, saj je zaradi sla-bih vremenskih razmer in slabe opreme učencev precejšen del telovadbe v razredih, kar pa dostikrat bolj škoduje kot koristi. V okraju imamo telovadnic in še od teh jih polovica ne ustre- za sanitarnim in higienskim predpisom. Se vedno se dogaja, da pri gradnji nove šolo telovadnice ne planiramo. Zadružne dvorane so neizkoriščene. V Bučkovclh so v bivšem Sokolskem domu iztrgali športne naprave in dvorano namerili maloštevilnim kino obiskovalcem. Vendar so ponekod tudi ta problem že ugodno rešili. Na Cankovi, v Apačah in Šalovcih so n. pr. za-družne dvorane preuredili za pouk telesne vzgoje. Res je, da so športni rekviziti razmeroma dragi, toda mnogo bi jih lahko izdelali učenci sami ali pa domači obrtniki. Koliko šoli je kaj takega že napravilo? Finančnih sredstev za telesno-vzgojne objekte ni nikoli dovolj. Izdaten vir bi lahko bile nabiralne akcije, ki so v drugih okrajih daleč bolj uspele. Akcije ponekod sploh niso izvajali, v večini krajev pa je slonela le na šolski mladini, ne da bi se zanjo zavzeli ostali družbeni činlteljl. Kakor po vsej Sloveniji ustanavljajo šolska športna društva, se tud! mi moramo zavzeti za to. Nekaj jih ve imamo (n. pr. Polet in Mladost na osnovnih šolah v Murski Soboti, v Beltincih, na Cankovi itd ). Vsekakor je pomen teh društev velik, saj zajemajo velik del mladine, ki se izven šole ne more ukvarjati s športom. hkrati pa se mladina tako praktično in neposredno seznanja z družbenim samoupravljanjem. Marsikaj bomo morali storiti, če bomo hoteli izboljšati sedanje, res kritično stanje in marsikdaj lahko storimo že sedaj. Osnovno vprašanje, ki ga moramo pričeti takoj reševati, je vprašanje strokovnih kadrov. Tu nam bo lahko precej pomagala letos ustanovljena Srednja fizkulturna šola v Mariboru. Posamezne občine naj bi že zdaj predvidele za to šolo čim več štipendij. Okrajni svet za telesno kulturo bo predlagal okrajnemu ljudskemu odboru, naj pri Zavodu za prosvetno pedagoško službo namesti tudi posebnega inšpektorja za telesno vzgojo. To so samo nekateri ukrepi, ki jih lahko začnemo takoj uresničevati Seveda s tem celotna problematika telesne vzgoje na naših šolah še ne bo rešena. Težave so sicer velike, toda zavedati se moramo, da smo vse to in še marsikaj daljni storiti za našo mladino, ki zdaj ni deležna sodobne telesne vzgoje. Ivo Lasbahcr Ob obdavčitvah kmečkih hiš Letos januarja je stopila v veljavo Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o dohodnini, po kateri so osi lastniki hiš oziroma uživalci stavb in njenih delov davčni zavezanci, torej tudi lastniki kmeč- kih hiš. Po tej uredbi so šteje za stavbo vsaka, za stanovanje ali kakšno drugo trajno uporabo namenjena stavba, ki prinaša dohodke. Dohodek stavbe pa je. denarna vrednost koristi, ki jo lastnik ali uživalec doseže z oddajo stavbe d uporabo ali najem ali pa če jo uporablja sam. Za letni znesek stanarine od stavb, ki izpolnjujejo najpotrebnejše gradbene in higien-ske pogoje, se šteje praviloma petdeseti del njihove vrednosti, zmanjšan za 25 odst. Da bi pa bilo mogoče ugotoviti vrednost. se najprej ugotovi vrednost določenega števila tipičnih stavb na območju občine. Pri nas so po ugotavljanju tipičnih stavb te še točkovali, podobno kot o družbenem sektorju lastništva. S posebnim odlokom določi občinski ljudski odbor tudi del vrednosti stavb, ki je podlaga za odmero davka, in sicer enotno in po kategorijah stavb, merila za zmanjšanje vrednosti stavb glede na njihovo slarost in obrabljenost ter odstotne zneske, ki se pripoznajo na račun stroškov upravljanja in popravil. Med dohodke od stavbe se ne šteje in je za 25 let oproščena dohodnine od stavb sta-nairina oziroma najemna vrednost novih stanovanjskih hiš. Ta oprostitev velja tudi za stanarino oziroma najemno vrednost po vojni dokončanih oziroma popravljenih stanovanjskih hiš. ki so bile med vojno poškodovane več kot za 50 odstotkov. Ta olajšava se pripozna samo za tiste hiše. ki so bile zgrajene z dovoljenjem pristojnega organa. Dohodnina od stavb se steki v občinski sklad za gradnjo stanovanj. Pri teh skladih bodo lahkov prihodnjih letih kmetovalci najemali tudi posojila za popravilo svojih hiš. ENOLONČNICE NAMESTO MLEKA V soboškem okraju dobiva šolske malice 18 tisoč šolarjev. Skoraj po vseli šolali so letos te malce izboljšali. Zavod za pospeševanje gospodinjstva v M. Soboti je pripravil tudi po-sebne jedilnike za enolončnice. Kaže, da te šolskim otrokom bolj teknejo kot mleko. ZBOROVANJE UČITELJEV V GORNJI RADGONI V soboto je bil v Gornji Radgoni občni zbor sindikalne podružnice znanstvenih in prosvetnih delavcev radgonske občine. Na zborovanju so razpravljali predvsem o dosedanjem delu, pogovorili pa so se tudi o nekaterih smernicah za bodoče delo. Sindikalna podružnica je organizirala ob koncu preteklega leta enodnevno ekskurzi-io v Velenje in Šoštanj, med letom pa tri predavanja za vse člane in sicer: ljudska poslanka Marija Levar je govorila o svojih vtisih s potovanja po Sovjetski zvezi, prof. Bogdan Pintar o spoznavanju družbe v osnovni šoli, preiskovalni sodnik Vanek Šiftar pa je predaval o prestopkih mladoletnikov. Poleg tega so sindikalne skupine po šolah študirale Za- kon o šolstvu, Kardeljevo knjigo Problemi socialistične politike na vasi in nekatere teme iz pedagogike im metodike. Ker si učiteljstvo še želi po-grobljenega strokovnega in iideološko-poliLčncga znanja, bo podružnica še naprej skrbela za take vrste predavanj in za študij. Na občnem zboru so bili mnenja, da bi na območju radgonske občine ostala še naprej ena sama sindikalna podružnica znanstvenih in prosvetnih delavcev. Manjših sin-dikalnih podružnic po industrijskem principu na tem področju ne kaže ustanavljati zaradi slabe zasedbe učiteljev na posameznih šolah, ker bi le-te s tem še bolj obremenili in bi delo na manjših sindikalnih podružnicah lahko zamrlo. Mimo tega so na omenjenem zborovanju govorili tudi o nagrajevani« po učinku v prosvetni službi, o aktivnem sodelovanju učiteljev v družbenih in političnih organizacijah in o vzgojni posvetovalnici v Gornji Radgoni, ki bo začela z delom 1. decembra letos. Po občnem zboru je bila družabna prireditev, ki so se je udeležili tudi gostje zborovanja — upokojeni učitelji radgonske občine. Soboški stoletniki v parku. Jesen jim je odvzela poletno zelenje (Foto Kološa) Intervju s predsednikom Obč.. komiteja LMS Murska Sobote ŠTIRJE ODDELKI MLADINSKE POLITIČNE ŠOLE V soboški občini so se začele pred dnevi letne mladinske konference, na katerih obširno razpravljajo o dosedanjem delu aktivov ter o novih nalogah, ki stojijo pred mladino. Ker so predvidene v delu aktivov nekatere spremembe, smo pripravili kratek intervju s predsednikom občinskega komiteja LMS Petrom Gumilarjem. — Kakšne so značilnosti letošnjih mladinskih konferenc? »O značilnostih hi lahko povedali le to, da so konference skrbno pripravljene in popestrene z živahnimi razpravami. Ne manjka pa tudi predlogov. Zlasti živahne so razprave o vsebini prihodnjega dela ter o utrditvi organizacij. Mladina pa teži zlasti za razširitvijo izobraževalne dejavnosti in organiziranjem tečajev, seminarjev in predavanj.« — Katero izmed pobud in teženj mladine boste lahko še letos uresničili? »Vsekakor bo zavzemala skoraj prvo mesto izobraževalna dejavnost, ki smo jo v glavnem že zasnovali. Še ta mesec bosta namreč začela v Murski Soboti s poukom dva oddelka večerne mladinske po-litične šole in en oddelek na Tišini. Pred kratkim na je taka šola začela s poukom tudi na učiteljišči in gimnaziji. Do sedaj smo zbrali že blizu 90 prijav. Za izobraževalno de- javnost imamo pri komiteju tudi posebno komisijo, ki pa bo razen naštetih nalog spremljala in usmerjala izobraževalno delo na šolali in posameznih aktivnih. Med drugimi komisijami imamo pri komiteju tudi delavsko komisijo in komisijo za mladinske delovne brigade, ki imata prav tako precej pester program dela. Predvide-ro pa imamo tudi razširitev dejavnosti komisije za vas. — Tovariša Petra smo nadalje vprašali, koliko članov štejejp mladinski aktivi v soboški občini: »Število aktivov se je od lani povečalo od 97 na 110. Moč-no pa se je v tem enoletnem povečalo število čL-nov. Lani smo imeli v aktivih le 2392 članov, letos pa jih je 3289. Imamo pa možnosti, da ustanovimo še nove aktive. Ob koncu razgovora smo zvedeli da se v soboški občini že pripravljajo na občinsko mladinsko konferenco, ki bo 18. decembra. -ko POMURSKI FILMSKI BAROMETER V tednu, ki je pred nami, bo na sporedu pomurskih kinematografov več za občinstvo privlačnih filmov, med katerimi je tudi nekaj kakovostnih. To velja predvsem za soboški kino, kjer bo za konec tega tedna najpiej na sporedu a meriški barvni kinemaskopskl film -Zbogom orožje«, ki mu je kot književna osnova služilo zna-rm istoimensko delo Ernesta He-minsrwaya. Čeprav kritika trdi, da je bil tudi Hemingway nad filmom razočaran, ga občinstvo nedvomno ne bo ocenjevalo z istimi kriteriji, že zato ne, ker so zanj film o vojni in ljubezni zelo privlačni. Tudi očitek kritike, češ da Je erotika v filmu preveč v ospredju. občinstva ne bo motil, zla ti ne spričo rutinirane igre glavnih igralcev in solidne režije. V začetku prihodnjega tedna bo na sporedu soboškega kina sov- tski film Žerjavi Jete«. O fil- mu je bilo že dovolj govora v te’ rubriki, zato ga ne kaže posebej omenjati. Poudariti pa Je treba, da je film vreden ogleda. Skoda je le, da je pri pel tako pozno na repertoar soboškega kina. Sredi prihodnjega tedna pa bo v Murski Sobeti na sporedu še domači barvni film -Edini izhod«. V Lendavi bodo ob koncu tega tedna vrtali francoski barvni film -Njeno življenje«, delo znanega franc, pisatelja Guy de Maupassanta. Film bo nedvomno pritegnil občinstvo, kar pa velja tudi za ameriški film -Človek za puško«. V Slatini Radencih bo to soboto in nedeljo na repertoarju ameriški barvni film -Ne ni akordi -, sredi prihodnjega tedna pa vzhodnonemški film -Lisi«. Oba bosta vsak po svoje zadovoljila tamkaj-■šnje občinstvo. V G. Radgoni pa -o pripravili za konec tega tedna kocjanski barvni kinemaskoski film -Carstvo sonca'«. Režirala sta ga Mario Cravert in Enrico Gras, ki sta nam znana še po filmu -Izgubljeni konfnent«. Film -Car- stvo sonca« se dogaja v daljnem Peruju, kjer vlada na vrhovih planinske verige Andov, ki se strmo rubijo proti Pacifiku, stoletni neskaljeni mir. Med drugim je značilno za film bogastvo barv indij« Janške folklore in lepote pejsažev, po drugi strani pa deluje film kot turobna zgodba o narodu, ki izumira. To pa zato, ker gre za zgodbo o naslednikih starodavnih Inkov, ki so osnovali ponosno ln veliko -carstvo sonca«, so pa danes ljudje brez bodočnosti in upanja. Sredi prehodnjega tedna sl b do Gornjeradgončani lahko ogledali še ki film -Peto kolo«. V Ljutomeru bo za konec tezo tedna na repertoarju kakovostni ameriški western film -Nahitrej-ši strelec zmaguje«, sredi prihodnjega tedna pa ameriški barvni film glasbeno-zabavne zvrsti -Razkošna ladja«. Pri slednjem bo morda koga motilo to, da so ra usvar-Joicl posneli v malce preveč operetnem stilu, drugim bo na morda fl’m prav zaradi tega bolj več kot sicer. V Beltincih bodo prikazo-vali ob koncu tega tedna v kinu ameriški film -Nismo vsi angeli«, pri Vidmu pa mehiški glasbeni film -Glasba v noči«, pri katerem pa so ustvarjalci žal pozabili na mere in okus, saj so v njem združili vse od folklore, klasike do sodobnega. V Križevcih pri Ljutomeru sl bodo gledalci ogledali ob koncu tega tedna najprej ameriški barvni film -V pomladi življenja«, sredi prihodnjega tedna pa bo na sporedu še jugoslovanski film-To noč«, v katerem igrajo poleg Ml-lonke Udovički in Radeta Ma-ko-vi a glavne vloge Jovan Milčevič Dera Čalenič', Mika Viktorovič Mija Aleksi in drugi. To je pravzaprav film o lepi mladi ženi, navezani na svojega moža, ki pa jo iz ljubezni do hidrocentrale vse bolj zanemarja. Vsi okoli te mlade že-ne, ki ima sicer stanovanje, obleke in denar, delajo in so takorekoč zaljubljeni v svoje delo. To, kar se je zgodilo v tisti noči, bodo pa gledali videli sami in potem bodo tudi lahko presodili, ali jim je bil film všeč ali ne. -bjš POMURSKI VESTNIK, 17. NOV. 1960 4 V KRATKEM PO POMURJU CANKOVA — Vaška organizacija SZDL je imela minulo soboto letni občni zbor. Razpravljali so o delu organizacij Socialistične zveze ter sprejeli nekatere sklepe, ki se nanašajo na šolstvo, kmetijsko zadrugo ter mladinsko organizacijo, kateri bo organizacija Socialistične zveze v prihodnje pomagala pri njenem delu. Občne zbore SZDL so imeli še v Gerlincih in G. Črncih. MARTJANCI — Preti nekaj dnevi je bil v Martjancih zbor volivcev, na katerem so razpravljali o petletnem družbenem planu, o šolstvu in komunalnih problemih na vasi. Sklenili so tudi, da bodo uredili vaške poti. FOKOVCI-SELO — Minuli teden je bil v Fokovcih zbor volivcev, katerega se je udeležil tudi podpredsednik ObLO Š. Šabjan. Razpravljali so o občinskem perspektivnem planu, o delu šolskih odborov. Izvolili so tudi nove šolske odbore. Sprejeli so sklep o gradnji stanovanjskega bloka, ki bo namenjen za učitelje. Z gradnjo bedo pričeli že prihodnje leto. Zbor volivcev je bil pred kratkim tudi v Selu. DOBROVNIK — Minuli teden se je pričel popis vina na področju krajevnega urada Dobrovnik. Tri popisu je sodelovalo 6 komisij, katero so v glavnem sestavljali odborniki krajevnih odborov. FERTOCA — V pertoči in Večeslavcih so imeli v nedeljo zbore volivcev. Volivci so predlagali, da bi v obdobju prihodnjega perspektivnega plana zgradili v eni izmeti omenjenih vasi novo šolo. Volivci so obljubili sodelovanje pri gradnji. ROGAAŠOVCI — Odbor Ljudske tehnike v Rogašovcih namerava ustanoviti elektrotehnični in fotokrožek na šoli. Delo Ljudske tehnike v Rogašovcih je otežkočeno, ker nimajo • primernih prostorov. GRAD — V okolici Grada so imeli v (eh dneh zbore volivcev. Najbolj živahne razprave so bile okrog sestave družbenega plana na zboru volivcev pri Grada. Volivci so predlagali, naj v obdobju prihodnjega petletnega plana uredi občinski ljudski odbor v novem poslopju zdravstveno postajo in manjšo lekarno ter morebiti še stanovanje za zdravstveni kader. Zdravstvena postaja ima svoje prostore sedaj v zadružnem domu, vendar bo te prostore slej ko prej rabila kmetijska zadruga za svoje namene. TIŠINA — Minuli teden se je v zadružnem domu na Tišini priče! kuharski tečaj pod vodstvom Gospodinjskega centra v Murski Soboti. Tečaj obiskuje 25 deklet in žena. Poleg praktičnega dela so tudi predavanja o gospodinjstvu in kmetijstvu. Krajevni odbor SZDL je pred nekaj dnevi opravil v vseli podružnicah občne zbore skupno s člani SZDL. Med drugim so izvolili podružnične odbore (er delegate za krajevno konferenco. ČRENŠOVCI — V nedeljo so vile volilne konference SZDL v Melincih. Lipi in v Črrnsovcih. Razpravljali so o petletnem perspektivnem planu, o nalogah kmetijske zadruge, o delu novo ustanovljenih sekcij in to sekcije za gospodarstvo, za koi.iza zdravstvo in socialno varstvo ter sekcije za kulturo, prosveto in šolstvo. Nadalje so izvolili novi krajevni odbor SZDL, nadzorni odbor in delegate za občinsko konleren-co SZDL. TIŠINA — V nedeljo je bil na osnovni šoli na Tišini roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo okrog 300 staršev. Na sestanku so bili starši seznanjeni o uspehih učencev za 1. polletje, starše so tudi opozorili, naj retino pošiljajo otroke v šolo. LENDAVA — Minuli teden je bil v Lendavi občni zbor SZDL, na katerem so raznrav-ljali o petletnem perspektivnem lesna, v katerem bo zajeto tu-di gradnja tovarne metanola in dograditev že nekaterih začetih objektov. ROGAŠOVCI — Pred dnevi so imeli pionirji šolske zadruge na rogasovski šoli letni občni zbor. V preteklem letu so zasadili pionirji 86 jablan in 450 sadik črnega ribeza. Kot vmesni posevek med nasadi so zasejali razno zelenjavo. Uredili so tudi poskusno parcelo za detelje in razne trave. Skupno so opravili 2150 delovnih ur. pomagali pa so meti drugim tudi pri urejanju ceste Ocinje — Serdica. KUPŠINCI - Kupšinska mladina je med letom uprizorila več iger. živahno pa je bilo tudi športno življenje tamkajšnje mladine. Med letom so uredili igrišče za odbojko in kupili nekaj najnujnejših športnih rekvizitov. Letos so ustanovili tudi sekcijo mladih zadružnikov, kateri je kmetijska zadruga dala 40 arov zemlje. DOMAJINCI - TOPOLOVCI — Mladina v obeh vaseh je ustanovila skupen mladinski aktiv. Ustanovili so tudi sekcijo mladih zadružnikov, ki je uredila igrišče za odbojko, rokomet in nogomet. Pri tem so o-pravili preko 300 ur prostovoljnega dela. Med drugim je mladina obeh vasi pomagala pri urejanju ceste Domajinci — Topolovci. MOTVARJEVCI — Že lani so v tej obmejni vasi ustanovili mladinski aktiv, ki šteje danes 33 članov, večinoma madžarske narodnosti. Letos je motvarjev-ska mladina uprizorila dve igri v madžarskem jeziku. Gostovali so še v sosednjih krajih. Poleg nekaterih del pri urejanju ceste itd., so organizirali tudi gospod inski tečaj ter poučno ekskurzijo v Mursko So-boto, Radence in Videm ob Ščavnici. HOTIZA. — Žene-zadružnice pri Kmetijski zadrugi »Poljanka« Polana-Hotiza so priredile preteklo nedeljo razstavo, na kateri so razstavile sadne sokove, vkuhano sadje in lične izdelke domače obrti. Po razstavi, katero si je ogledalo precej vaščanov in okoličanov, so priredile zabavo v zadružnem domu. Izkupiček bodo namenile za nakup nove pasme piščancev in rac. V Kmetijski zadrugi »Poljanka« Polana-Hotiza bodo začeli spomladi graditi hlev za 120 glav goveje živine, za kar že imajo pripravljen načrt in odobren kredit. Leta 1963 bodo še zgradili en hlev za sto glav, kupili dva kombajna, nekaj traktorjev, tovorni avtomobil, zgradili garažo za kmetijske stroje in drugo. -ek Še malo in slana bo pobrala zadnje listje Občinska konferenca LMS v Gornji Radgoni Kritična ocena dosedanjega dela V nedeljo Je bila v Gornji Radgoni občinska konferenca LMS. Poleg delegatov iz vseh aktivov so se konference udeležili tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Edo Kranjčevič, predsednik ObLO Branko Zadravec in sekretar OK LMS Karel Sukič. Delegati so na konferenci kritično ocenili delo organizacije LMS v radgonski občini, posebej kritično pa so obravnavali delo dosedanjega občinskega vodstva LMS. Zaradi premajhne odgovornosti do dela s strani članov občinskega komiteja in sekretariata je bilo delovanje aktivov v poletnimi mesecih še posebej slabo. Sekretariat oziroma komite nista niti z nasveti pomagala aktivom. Večje število članov občinskega komiteja LMS je med letom odšlo iz občine, vendar niso kooptirali novih članov. Glede na to je bila ostra kritika občinskega mladinskega vodstva s strani delegatov popolnoma upravičena. Kljub temu so posamezni aktivi v radgonski občini dosegli lepe uspehe, posebno še v kulturno-prosvetni in športni dejavnosti. V razpravi so na konferenci nakazali nekatere naloge, ki jih bodo morali izvajati mladinski aktivi. Občinski mladinski komite LMS bo organiziral mladinsko politično šolo za aktiviste LMS in mlade družbene delavce kakor tudi idejno-vzgojno dejavnost mladine v aktivih itd. Med drugim nameravajo vključiti v organizacijo še večje število mladine in poživiti aktivnost mladine v SZDL in ZK. Poleg tega naj bi radgonska mladina sodelovala tudi pri občasnih lokalnih delovnih akcijah. Na konferenci so izvolili novi 23-članski občinski komite LMS. Mladinska konferenca v Ljutomeru Pred nekaj dnevi je bila ▼ Ljutomeru letna konferenca mostnega odbora LMS. Zbrani delegati so obravnavali dosedanje uspehe ljutomerske mladine, pri čemer so ugotavljali, da mestni odbor LMS ni imel najboljše povezave z ostalimi političnimi in družbenim’ organizacijami v Ljutomeru. Delno krivdo za to pripisujejo tudi Socialistični zvezi. Na konferenci so ugotavljali, da je ljutomerski mladinski aktiv premalo številen in da ga sestavljajo le vajenci in dijaki. A. M. Izvajanje Odloka o agrominimumu v radgonski občini Večje površine šele prihodnje leto V radgonski občini odloki o uporabi minimalne agrotehnike letos ne zajemajo velikih površin: vsega skupaj 30 hektarov pšenice in to v vaseh Šratovci, Lomanoše in Podgrad, 30 hektarov za posavek koruze v Podgradju. Vratji vasi in v Zgornjem Konjišču ter 13 hektarov travnikov v Loša-nah. Komisija za pripravo odlokov kot svet za kmetijstvo pri občinskem ljudskem odboru sta mnenja, da je bolje zajeti v okvir občinskega odloka v začetku nekoliko nanj zemlje, na kateri pa bo moč odlok izvajati dosledno. Večje površine naj bi zajel odlok šele prihodnje leto, ko bodo tudi kmetijske zadruge mnogo bolj sposobne izvajati vsakovrstne ukrepe, saj bodo dob le spet nekaj novih kmetijskih strokovnjakov, pa tudi s stroji se bodo opremile še bolje kot letos. Kmetijske zadruge v radgonski občini že urejajo gradivo za sestavo novega perspektivnega plana razvoja kmetijstva, hkrati pa pripravljajo tudi akcijski program za prihodnje leto. Osnove za nadaljnji razvoj so več ali manj že znane. V nižinskih predelih naj bi še bolj razvili živinorejo in poljedelstvo, v hribovitih krajih pa sadjarstvo in vinogradništvo. Jesenska setev je v radgonski občini končana. Kljub temu, da so imeli v Apaški dolini spomladi slabe izkušnje z italijansko pšenico, ki je močno pozebla so jo v jeseni spet zasejali in to celo na večjih površinah kot lani. Popis gozdov v Pomurju Gospodarska poslovna zveza v M. Soboti popisuje gozdove državnega in zasebnega sektorja. Računajo, da bodo do konca leta z delom končali. Popre opravlja novo ustanovljeni oddelek za urejanje gozdov pri gozdarski poslovni zvezi. Za smotrno in načrtno delo v gozdovih je potrebno neprestano spremljati rast, ugotavljati prirastek in kakovost gozdnih količin. To delo opravlja taksacijski oddelek, ki spremlja in ugotavlja les pi 2300 ha gozdnih površin. Na osnovi teh podatkov bodo v prihodnje tudi izračunavali gospodarsko osnovo. -av Zavod za zaposlovanje delavcev v Ljutomeru Na zadnji seji ObLO Ljutomer so sklenili, da bodo r Ljutomeru ustanovili zavod za zaposlovanje delavcev. Sprejeli pa so tudi odlok o usmerjanju stanovanjske izgradnje in uporabi družbenih sredstev za stanovanjsko izgradnjo ter potrdili sklepe zborov volivcev o uvedlbi krajevnega samoprispevka za gradnjo šole v Križevcih. -ko BRALCI NAM PIŠEJO MIMOGREDE V GORNJI RADGONI Odnosi trgovcev do potrošnikov so danes dobri. Temu je prav gotovo pripomogla večja založenost trgovin, v večji meri pa se nov način nagrajevanja po učinku. Skoraj o vseh naših trgovinah prodajalci rade polje pokažejo to in ono, samo da bi zadovoljili potrošnika. Človek se rad vrača v tisto trgovino, kjer ve, da bo vljudno postrežen. Pred nedavnim sem v soboški galanterijski trgovini nasproti pošte kupoval srajco. Čeprav tiste vrste srajc, ki sem jo želel imeti, niso več imeli, sta mi prodajalka in poslovodja vseeno pokazala vrsto drugih srajc. Ponudila sta mi tudi srajco iz izložbe, ki pa mi žal po velikosti ni odgovarjala. In drug primer. V trgovini >Železnina< v Gor. Radgoni je bil prodajalec vljuden, vendar pa .. Stranki, ki je pred dnevi želela kupili posodo iz plastične mase za jedilni pribor, ni bilo ustreženo. V trgovini jih je namreč zmanjkalo. Toda taka posoda je bila razstavljena v izložbenem oknu. Na to ga je v pozori.a tudi stranka. Prodajalec pa je dejal, da predmeta iz izložbe ne bo vzel. >Torej ste tudi vi med tistimi. ki ne jemljejo predmetov iz izložbe*, mu je dejala stranka. >Saj včasih damo, vedno pa ne*, je odgovoril prodajalec, nato pa še dodal: >izložba bi bila prehitro prazna. Ob tem sem se spomnil na trgovce drugod, Za vsak predmet so pripravljeni razdreti izložbo, samo da ustrežejo. Mislim, da predmetov, ki jih v trgovini nimajo na zalogi. ne bi smeli razstavljati v izložbah. Rudi Jaušovce Vlak brez voznega reda Zamude vlakov na progi Maribor-Hodoš so prešle že p navado. Sicer pa, če gre za minute, človek že nekako počaka, saj je razumljivo, da vlaki v teh dneh tovorijo pridelke. Toda vlak je imel zadnje čase iz Hodoša tudi po 35, 40 in 50 minut zamude. Manjše zamude pa ima vlak tudi iz Maribora. Ali tudi tako velike zamude lahko opravičijo s tovori? Na železnici menda mislijo, da se da zamujeno nadoknaditi. Ta pomislek me je spreletel pred kratkim, ko sem moral zjutraj pošteno stopiti«, da smo z ostalimi potniki, ki so bežali, skočili na vlak na postaji Ljutomer-mesto, Na vlaku smo se spogledali in iztegnili levice. Ure so kazale da je do odhoda, ki je označen na najnovejšem, voznem redu, še 5 in pol minute časa. Našo ugotovitev je potrdil tudi službojoči prometnik na postaji v Ljutomeru. Toda. ali je to res vlak brez voznega reda? K. O. Ljutomer LOVSKA VNEMA PA TAKA! Sem velik prijatelj živali: domačih in divjadi. Zato me tudi prizadene, če kdo z živaljo grobo ravna. Večkrat pa slišim, da se kdo pritožuje tudi nad lovci. Temu ustrelijo psa, drugemu mačko. Prav je, da domače živali ne smejo daleč vstran od bivališč, ker lahko uničujejo fazanja gnezda, lovijo zajce itd. Vendar moram reči, da so nekateri lovci preveč »vneti*- pri izpenjcvanju predpisov -letos so mi v neposredni bil ini hi e ustrelili že dve mački. Malenkost sicer, pa vendar! Lep pozdrav, A. N. Mnoge kmetijske zadruge, predvsem v ljutomerski, radgonski, soboški in šalovski občini so zadnja leta posvete veliko skrb sadjarstvu. Na nekdanjih slabih hribovskih travnikih ali starih sadovnja-kih so zadruge zasadile večje plantažne nasade sadnega drevja. Na Goričkem je bila Novi plantažni nasadi osnovana posebna sadjarska skupnost, ki po prvih začetkih nikakor ni mogla uspeti. Vendar so kmetovalci premagali vse težave in uspehi niso iizostali. Že v dosedanjem perspek- tivnem je bila med drugim predvidena obnova sadovnjakov v Pomurju. Predvsem vinogradniška posestva so obnovla (precejšnje površine, kar pa je še vedno malenkost v primerjavi s potrebami. Na sliki: plantažni nasad na Goričkem. ODPELJAL - NE DA BI POMAGAL Pred nedavnim je prišlo v vasi Lipa do prometne nesreče. Ponoči ob 22. url je vozil Ivan Ošlaj, doma iz Filovec, traktor s prikolivo brez predpisane razsvetljave. Zadel je v vprežno vozilo, last Jožefa Mertuka, ki je vozil po levi strani in prav tako brez predpisa-ne razsvetljave. Pri tem je poškodoval konja in voz porinil v jarek, vendar kljub temu traktorist trak-torja ni ustavil, temveč se je odpeljal. HOTEL GA je ZASTRAŠITI - PA GA JE UBIL Letos pomladi Je v soboški bolnici podlegel hudim ranam Filip Jaškovič, fotograf iz Gaberja pri Lendavi. Umrl Je od doblje- nih poškodb, ki mu jih je povzročil, kot Je odkrila poznejša preiskava, njegov dober znanec 26-letni Stefan Režonja. Okrožno sodišče je Režonjo pred kratkim obsodilo na 3 leta strogega zapora. Pit odmeri kazni Je sodišče u-poštevalo Reonjev zagovor kot olajševalno okolnost, ker pri tem, ko Je napadel Joškoviča, ni imel namena hudo ga poškodovati, marveč ga je hotel le prestrašiti, da bi mu ta odstopil del svojega stanovanja. NEPREVIDNOST S KONCEM V BOLNIŠNICI Pred kratkim je prečkala glavno cesto v Gornji Radgoni Terezi-ja Jurkovič, ne da bi se prepričala, če Je cesta prosta ali ne. Na opozorilo prihajajočega mopedista se ni zmenila in tako je prišlo do nesreče. Ponesrečnka je bila zaradi telesnih poškodb takoj prepeljana v soboško bolnišnico. SPET OTROK - STARŠI! Na cesti 2. reda v Dokležovju je privozil v smeri preti Murski Soboti osebni avtomobil, katerega je vozil šofer G. S. Iz nekega dvori šča je pritekel 4 letni otrok, ki je nameraval preteči čez cesto. Pri tem je pritekel naivnost ped avtomobil in dobil lažje telesne poškodbe. Šofer je otroka takoj prepeljal v bonišnico. KO BI NE SILIL NAPREJ? Zaradi nepravilnega prehitevanja je šofer tovornega avtomobila Anton Gonza iz Gornje Bistrice, na relaciji Slatina Radenci, Kapela in Videm ob Ščavnici, tele no ppoškodoval voznika vprežnega vozila Karla Fekonjo iz Kocjana, ki se mu je pravilno izogibal na desno stran cestišča. Pri prehitevanju Gonza ni upošteval, da je na ozkih cestah prehitevanje prepovedano. BREZ LASTNIKA Sele po enem letu so stanovalci nekega bloka v Murski Soboti ugotovili, da imajo v kolesarnici tu e kolo. Nekdo izmed stanovalcev Je pred dobrim letom, misleč, do go je kdo pozabil, spravil omenjeno kolo v kolesarnico, kjer so ga stanovalci kasneje postavljali iz kota v kot. Zadevo so rešili tako. da so si kolo ogledali vsi stanovalci, pri čemer so ugotovili, da v bloku nima lastnika. Primer so prijavili merodajnemu organu. ZARADI KRAVJE STOPINJE -TELESNA POŠKODBA Marija Topolnik, mati dveh še nedoraslih otrok in solastnica manjšega kmečkega posestva, doma iz Grabonoša pri Vidmu ob Ščavnici, je v prepiru s srpom za- bodla svojega mejaša. Do prepira je prišlo zaradi tega, ker so pri obračanju pluga stopile mejaševe krave na njen travnik. Kljub temu, da je poškodovanec bil pripravljen plačati škodo, ki Je sicer sploh ni bilo. je Marija Topolnik na surov način zamahnila s srpom po mejaševi glavi: ker se Je le ta v zadnjem trenutku umaknil, ga je s srpom zadela v koleno. Okrožno sodišče je storilko obsodilo na 2 leti zapora in pogojno za dobo 4 let. Z VILAMI GA JE NAPADEL Pred kratkim se je zagovarjal pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti Slivo Križanic, priučeni zidar, doma s Stavešinskega vrha. Letos poleti je z gnojnimi že-leznmi vilami udaril po gl ivi Antona Vogrina, malega posestnika, starega 48 let. Z udarcem mu Je povzročil vdor lobanjskega dna, kar je smrtno nevarna, huda je lesna poškodba. Okro'no sodišče je Križaniča obsodilo na 1 leto ln 6 mesecev strogega zapora. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot obtežilno okoliščino večkratno kaznovanost storilca zaradi kaznivih dejanj zoper življenje In telo, olajševalno pa priznanje krivde ln skrb za družino. POMURSKI VESTNIK, 17. NOV. 1960 Na nedavnem posvetovanju, ki so se ga udeležili član! Okrajne zveze TVD Partizan Murska Sobota in predstavniki občinskih svetov za telesno vzgojo, so razpravljali tudi o možnostih za reorganizacijo v telesno-vzgojnih in športnih dru-štvih, predvsem v tem smislu, če naj bi prišlo do združitve športnih in društev Partizan predvsem v višjih vodstvih. Po daljši razpravi Je bilo ugotovljeno, da sprožena reorganizacij v Pomurju zaenkrat ne ti prišla v poštev, predvsem spričo razmeroma slabih gmotnih razmer, v katerih so še sedaj ena in druga društva, pri tempa so pustili odprta vrata za nadaljnje odločitve, če bo tako združevanje v drugih, razvitejših okrajih prineslo pozitivne izkušnje in posledice. BREZ SPREMEMB Na posvetovanju so nakazali tudi potrebo po zgraditvi osrednjega športnega parka v Murski Soboti. Pri lokaciji tega objekta je potrebno upoštevati predvsem oddaljenost od središča mesta, gradili pa naj bi na terenu, ki bi že sam dajal osnovni material, s čimer se lahko občutno zmanjšajo gradbeni stroški. Predlagali so, da naj bi pri gradnji tega objekta sodelovale vse zainteresirane telesno-vzgojne in športne organizacije, katere je treba že letos pri določanju lokacije In obsega objekta nujno povabiti k sodelovanju. Pri načrtovanju tega objekta bodo poleg domačih projektantov lahko brez-plačno sodelovali tudi športni strokovnjaki - gradbeni inženirji iz Ljubljane. Pri gradnji naj bi s -športnim dinarjem-ali drugimi oblikami pomoči sodelovali tudi delovni kolektivi podjetij In zavodov ter odtali prebivalci mesta in okolice, saj je ta objekt Murski Soboti kot središču pokrajine in naglo se razvijajočemu me tu ne le nujno potreben, marveč bo pomenil veliko pridobitev tudi iz urbanističnega vidika. OSMO KOLO V SLOVENSKI CONSKI LIGI SOBOTA ŠE vedno tretja Moštvo Sobote je v nedeljo gostovalo v Ljubljani in se tam v tekmi za prvenstvo v SCL pomerilo z ustrezno enajstori-co Krima. Iz tega srečanja je sicer izvleklo samo eno točko, vendar je tudi to uspeh, če tipoštevamo, da je igralo na tujem terenu proti dokaj borbenemu nasprotniku. Kot povedo poročila, bi lahko v tem srečanju tudi zmagala ena ali druga stran; po priložnostih za gol bi lahko pripisali rahlo prednost celo našim predstav-nikom. Tekma se je končala brez golov. Naš drugi predstavnik — lendavska Nafta — je odpotovala v nedeljo v Celje, kjer je spet morala položiti orožje, čeprav njen poraz tokrat ni tako katastrofalen kot v prejšnjih tekmah. Re- zultat: 0:3 (0:2) za Nafto! In vendar je tudi ta poraz boleč, ker so ostali Lendavčani spet brez točke in s še bolj skromno bilanco: doslej so dobili kar 43 golov, dali pa samo 2. To je že domala zanesljivo znamenje za skorajšnje slovo iz te nogometne družbe. Toda slovo ne bo slučajno, kajti odločala je in še bo predvsem — kakovost (prikazanega nogometa. Moštvo Maribora se je z zelo dobro igro in zmago doma nad celjskim Kladivarjem povzpelo na prvo mesto 2.0 (0:0). Nova Gorica in Ljubljana sta se v burni tekmi na Primorskem razšli z neodločenim rezultatom 2:2 (1:1), Slovan je doma premagal Rudarja s 4:1 (2:0), medtem ko je Lirija na svojem terenu izgubila s kranjskim Triglavom 1:2 (0:1), kar je pravzaprav največje presenečenje tega kola. BREZ VEČJIH SPREMEMB po sedmem kolU pnl TIŠINA JE KLONILA DOMA Rezultati VII. kola Pomurske nogometne lige: V Murski Soboti: KUPŠINCI : PLANIKA 0:8 (0:1), PUŠČA : NAFTA B 5:3 (2:1), v Gornji Radgoni: RADGONA : SOBOTA B 3:2 (1:1). v Beltincih: BELTINCI : DOBROVNIK 6:1 (2:0), na Tišini: TIŠINA : LJUTOMER 2:6 (1:3). Sedmo kolo PNL je minilo t znamenju pričakovan h rezultatov. Preseneča edino poraz Tišine na domačem igrišču. Rezervno moštvo Solrote je doživelo že četrti poraz in je tako spet zdrknilo za eno mesto nižje na lestvici, na kateri sicer ni prišlo do bistvenih sprememb. Tako Planika še naprej zanesljivo vodi toda kljub vodstvu ji še vedno ni prisojeno mesto jesenskega prvaka: za tega bomo zvedeli šele v nedeljo po tekmi Planika : Pušča. Tekmovanje za prvenstvo poteka zadovoljivo; tu In tam so bili sicer manj i nesporazumi, vendar do resnejših izgredov doslej še ni prišlo. Do sedaj sta bila vložena dva protesta: protest Beltinec na tekmo z Radgono in protest Tiši- ne na tekmo z Beltinci. Protest Beltinec je bil neutemeljen in tudi zavrnjen, medtem ko protest Tišine še ni rešen. Disciplina I ralcev je na primernem nivoju in so bili doslej izključeni le štirje Igralci. Tekmovanje pa dokaj moti slabo vrem: na blatnih in razmočenih igriščih morajo igralci vložili mnogo truda, da zdržijo do konca. Dosedanje izkušnje narekujejo: prihodnje leto bo treba začeti prej, da bo tekmovanje pravočasno zaključeno. Zanimanje občinstva za tekme je veliko in bilo bi nedvomno še večje, če gledalcev ne bi često zadrževal doma dež. Na sporedu sta še dve koli jesen-skega tekmovanja, potem pa bodo odšli igralci na zaslužen počitek. PRED OBČNIMI ZBORI STRELSKIH DRUŽIN VEČJO AKTIVNOST! Ta mesec in decembra bodo v soboški občini letni občni zbori strelskih družin. Da bi ti zbori čimbolje uspeli, bodo strelske družine že v samih pripravah deležne vsestranske pomoči obč. strelskega odbora, ki je na svoji zadnji seji že tudi razpravljal o dosedanjih uspehih in slabostih posameznih strelskih družin. Na občnih zborih je namreč potrebno skrbno razprav-ljati o najvažnejših problemih vsake strelske družine in v vodstva družin izbrati najboljše strelce, ki bodo tudi pripravljeni delati. Ne bi bilo namreč prav, če bi se tudi letos zgodilo, da nekatere strelske družine sploh ne bi imele občnih zborov v določenem roku, pred letno skupščino občinskega strelskega vodstva. Lani je bilo več takih primerov. Pozamezne strelske družine sploh niso Imele občnih zborov Kovinar, -Rakičan*), strelska družina -Trgovec pa ni sklicala občnega zbora ne lani in ne predlani. Vzrok temu je nezadostna aktivnost upravnih odborov. Ob tem pa so strelci teh družin sodelovati v vseh tekmovanjih in dosegli tudi ugodne rezultate. Njihovi uspehi so rezultat aktivnosti enega dela članstva, ki ni dovolilo, da bi delo upravnega odbora slabo vplivalo na kakovost dose'kov strelcev. Člani strelske družine -Banka bodo morali kitično razpravljati o tem, zakaj upravni odbor ni organiziral n tl enega tekmovanja pod okriljem družine, pa tudi na občinskih tekmovanjih ni bilo videti njenih strelcev,. Podobno je tudi s Zvezda- v Rogašovcih, še posebno kritično zato, ker je ta družina dobila izdatno pomoč kmetijske zadruge in zato ne more biti izgovorov na pomanjkanje denarnih sredstev. Ob teh družinah pa so dobro delovale številne vrstnike — »Bo ree-«, Obrtnik«. GrafiAar. -B. Kidrič, Sobota Pograd ..'Tek-stilec- (članice); -D. Šumenjak-Moš'anrt. Lovec- Krog itd. V teh družinah bodo lahko s ponosom razpravljali o doseženih uspehih, saj so te družine v celoti izpolnile načrt tekmovanj, seveda pa tudi o tem. kako bi v prihodnosti svoje izboljšaje in dosegle še večje rezultate. Kan. Ivo Perinič PUŠČA : NAFTA (B) 5:3 V nedeljo Je bila v Murski Soboti odigrana prvenstvena nogometna tekma med moštvoma -Nafte B- in -Pušče-. Srečanje teh moštev je bilo dokaj zanimivo. NEDELJA, 20. NOVEMBRA 1960: LJUTOMER: Ljutomer : Beltinci ob 10.30, delegat - sodnik. LENDAVA: Nafta B : Tišina ob 12,15, delegat Škodnik. TURNIŠČE: Planika : Pušča ob 10. url, delegat Hakl. DOBROVNIK: Dobrovnik : Sobota B ob 9.30, delegat Koblencer. RADGONA In KUPSINCI - prosta. Tekma Dobrovnik : Soboto B Je v Dobrovniku zato, ker Je v Soboti Igrišče zasedeno, v spomladanskem tekmovanju bo povratna tekma v Soboti. Že v prvem polčasu se je videlo, da gre tokrat enajstorici Pušče bolje kot običajno. Premišljena igra in hitra taktika Pušče sta gostom iz Lendave kaj hitro dokazali. da ni šale. Domačine je posebej odlikoval hiter napad, tako da mu je obramba Nafte bila le s težavo kos. Medtem ko le Pušča igrala precej organizirano, so se gostje le s težavo lovili. Njihov položaj je posebno kvarila obramba, ki je večkrat brez razlogov zapustila svoje mesto in šla v napad, kar pa Je povzročilo samo zmedo. To pa so seveda napadalci Pušče kaj hitro izkoristili in takoj udarili na nezaščitena vrata gostov. Igra obeh moštev ,je bila precej ostra tako da te sodnik zaradi surovosti moral večkrat rezko zažvižgati. Strelci so bili: Nafta: Pren- del l. Perša 2 (’ enajstmetrovka). Pušča: V. Šarkezi 1, Didi 4 (1 enajstmetrovka). -jž- LJUTOMERSKI KEGLJAČI TEKMUJEJO PRVI V I. KOLU Kegljači ljutomerskega TVD -Partizan- sodelujejo v tekmovanj za prvenstvo okraja Maribor. V prvem kolu so se pomerili z ustreznimi moštvi kegljaških klubov Slovenj Gradec in Fužinar. Rezultati posameznih srečanj: Ljutomer- : Slovenj Gradec« 6273:5997 podrtih kegljev. -Fu-.i-nar- : -Ljutomer- 5833:6090 kegljev. Tako je moštvo Ljutomera osvojilo v tem kolu I. mesto z 12.363 podrtimi keglji, pa tudi med posamezniki je bil prvi Ljutomerčan in znani večkratni državni reprezentant Miro Steržaj, ki Je podrl 1652 kegljev. Tekmovanje se nadaljuje in zmagovalec bo znan šele po zadnjem kolu. Podobno tekmovanje bi bilo moč organizirati tudi o mejah Pomurja, vendar razen ljutomerskega nimamo na športni osnovi organiziranega nobenega drugega kegljaškega kluba, niti ne o te namene potrebnih športnih objektov, razen spet ljutomerskega dvosteznega kegljišča, čeprav vemo, da je tudi pri nas na stotine kegljačev, ki bi se radi o tej športni zvrsti tudi izživljali. Kegljanje pa je tudi rekreacijski šport, ki bi se ga prav gotovo organizirano oprijeli tudi v števil- nih delovnih kolektivih. To dejstvo bo vsekakor treba upoštevati o dolgoročnejših prizadevanjih za napredek športa in pri bodoči gradnji športnih objektov o naši pokrajini. ŠŠO „ELAN‘ NA GIMNAZIJI Pretekli teden Je bil na soboški Gimnaziji obnovitveni občni zbor športnega društva. Člani so se tokrat soglasno odločili za ime -ELAN-. Poleg splošne diskusije so ob-ravnavalo še nekatere splošne pro-bleme, ki so se pojavili v zadnjem času glede športne aktivnosti. Ugotovljeno je namreč, da doslej ni bilo pravega zanimanja za redne treninge niti možnosti za organizirano delo. Na občnem zboru so sprejeli tudi program za nadaljne delo. Športno društvo se bo odslej de-lilo na več odsekov, kot so nogometni, rokometni, košarkarski, odsek za orodno telovadbo itd. S pomočjo teh odsekov bo mo-goče sodelovati vsakemu dijaku v tisti nanogi. do katere Ima vese1je. Tak način dela pa hkrati tudi zagotavlja kvalitetni šport. Izglede za lepe uspehe ima društvo še po-sebej sedal ko ima na razpolago nov in moderen stadion. MALI ROKOMET Okrajni rokometni odbor M. Sobota je priredil preteklo nedeljo v Lendavi pokalni turnir mest, v katerem so sodelovala štiri najboljša moštva iz. Pomurja. Tekme so bile zanimive in zlasti med vodečimi moštvi tudi napete, saj so se rezultati često menjavali. Po rezullatih medsebojno odigranih tekem so se sodelujoča moštva uvrstila takole: 1. Sobota A, 2. Beltinci, 3. Lendava, 4. Sobota B. Turnir v Lendavi je tudi v propagandnem pogledu zelo dobro uspel. ODBOJKA Odbojkarsko moštvo ljutomerskega TVD »Partizan« je na kvalifikacijskem tekmovanju zabeležilo pomemben uspeh: z doseženimi rezultati se je uvrstilo v tekmovanje višjega kakovostnega razreda — v Mariborska odbojkarsko ligo. kjer bo odslej zastopalo Pomurje v tem športu. Uvrstitev Ljutomerčanov v to ligo je rezultat kakovostnega napredka odbojke v prleški metropoli. LESTVICA SCL PO VIII. KOLU: Maribor 8 6 0 2 25:9 12 Ljubljana 8 4 3 1 21 :8 11 Sobota 8 4 3 1 15:8 11 Rudar 8 4 2 2 15:14 10 Krim 8 4 13 19:9 9 Olimp 8 4 1 3 17:20 9 Slovan 8 2 3 3 17:13 7 Kladivar 8 3 14 19:18 7 Nova Gorica 8 2 3 3 15:21 7 Triglav 8 2 0 6 15:21 4 Nafta 8 0 0 8 2:43 0 LESTVICA MPL PO X. KOLU Kovinar 10 10 0 0 40:6 20 Fužinar 10 8 0 2 29:12 16 Aluminij 10 7 0 3 21:20 14 Grafičar 10 6 1 3 20:12 13 Drava 10 6 1 3 21:19 13 Ojstrica 10 5 1 4 28:17 11 Sever 10 5 1 4 21:18 11 Pohorje 10 4 1 5 14:17 t Korotan 10 3 1 C 20:25 T LESTVICA PNL PO VII. KOLU: Planika 7 7 0 0 42:5 14 Radgona 8 6 1 1 35:13 13 Pušča ^ 7 5 1 1 40:22 11 Beltinci 7 4 12 19:9 9 Nafta B 7 3 13 16:16 7 L!utomer 7 2 2 3 18:24 6 Sobota B 7 2 1 4 23:24 5 Tilna 7 2 1 4 25:28 5 Dobrovnik 7 1 0 6 8:26 2 Kupšinci 8 0 0 8 4:53 0 KAJ OBETA PRIHODNJA NOGOMETNA NEDELJA? ZELO ZANIMIV REPERTOAR Ljubiteljem nogometa o Pomurju se v nedeljo obeta obilo športnega užitka na domačih igriščih, ko bodo zadnjič ali predzadnjič spodbujali svoje ljubljenjce k zmagam. Osrednji dogodek bo vsekakor o nedeljo popoldne v Soboti Domači predstavnik v SCL — Sobota — bo tokrat imel v roži eh neparno enajstorico Maribora. ki trenutno podi na lestvici. To bo pravcati vzhod-noslovenski derby, ki bo morebiti tudi odločal o jesenskem prvaku. Tekma se bo začela. kot je napoved. ob 14. uri. Že dopoldne pa bodo gledalci na igrišču Sobote lahko videli dooboj med domačim Grafi-čarjem in gostujočim Alumi-nijem iz Kidričevega. Po doseženem uradnem rezultatu v nedeljski tekmi n Mariboru s tamkaišniim Poletom se je Grafičar uvrstil na četrto mesto na lestvici in če v nedeljo zmaga na domačem pragu, bo z Aluminijem zamenjal tu mesto za tretje. Zalo se obeta zanimiva borba, o kateri bodo morali črno-beli zastaviti vse. če hočejo izbojevati potrebno zmago. V okviru PNL pa bo brez dvoma najzanimivejša tekma — drugi derby — o Turnišču med domačo Planiko in gostujočo Puščo. Ta tekma bo brzda tudi odločila o jesenskem prvaku. napovedana pa je za 10. uro dopoldne. LJUDSKA ŠPORTNA ZNAČKA NA ESŠ Pred nedavnim so imeli na ESŠ v M. Soboti športni dan. Imeli si atletsko tekmovanje za prvenstvo šole in zaključni turnir rokometne lige. Poleg tega so tekmovali še za Ljudsko športno značko. Zanimivo Je, da se je tekmovanje nja za športno značko udeležila večina dijakov (98,63 odst.). To Je bilo hkrati tudi prvo tovrstno tek-movanie na šoli in ga je doslej organiziral v Sloveniji le še mariborski -Partizan-. Kljub slabim vremenskim razmeram in temperaturi so bili doseženi odlič-ni rezultati. Domala vsi udeležen-cl so dosegli norme. Športno dru- štvo Je zato sklenilo, da bodo vsi člani dru'tva nagrajeni z značko, ki bodo razdeljene 29. novembra v počastitev Dneva republike. Naiboljšim bodo dodeljene zlate značke ostalim pa srebrne in bronaste. Doseženi so bili naslednji re-zultati. MOŠKI 100 m: Saretar 0:11.9,100« Nemeš :04,2: daljina: Pavlič 5,35 m; višina: Šeruga 148 cm; krogla (5 kg) Ficko 12,9 m. ŽENSKE 60m: Toplak 0:09.5; 4,20 m: Nežič 1:22,0; daljina: MArenče 4,20 m; višina: Marenče 125 cm; krogla: Marenče 8,61 m. -Jz- RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 20 do 26 novembra NEDELJA 8.00 Mladinske radPs^a Igra -MPankov -Nikolić: Lov za Izginulimi oblaki: 8. 45 Iz albuma francoskih. belgijskih in švedskih pesmi za mladino: 9 00 Z zabavno glasbo v novi teden: 9.45 Vokalne skladbe Marjana Kozine: in 00 Se pomnite, tovariši . . . Andrej Pagon-Osarev: Izhod Bledaša v Sloven-sko Benečijo; 10.45 Spoznavajmo svet in domovino! (Posnetki lavne oddaje z dne 17. 11. 1950): 11.45 Pevec Dušan Jakšič; 13.20 Za našo vas; 13.45 Koncert prt vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo-II.; 15.30 Kar radi poslušate; 16.00 Humoreska tega teina - Mark Vwaln: Gospa in nevihta; 16 20 Melodije za nedeljsko popoldne; 17 10 Peli so jih mati moja . . .Slovenske narodne pesmi: 17.30 Radijska igra - Fred von Hersch-mann Kaj naj storimo?; 18.36 Pan-čo Vladigerov Vardar, rapsodija (Orkester Radia Leinzlg dirigira avtor); 19.46 zadovoljni Kranjci s pevci: 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila: 20.05 Izberite melodijo tedna!: 20.50 Godala v ritmu: 21.00 Obiski pri naših skladateljih - Matija Bravničar; 22.15 Ples ob, radijskem sprejemniku: 23.00 Poro-či'a; 23.05 Nočni komorni koncert del B. Smetane in V. Novaka. PONEDELJEK 8.00 Poročila; 8. 05 Gustave Char- pentier: Vtisi iz Italije (Orkester Pariške opere, dirigira Louis Fou-restier); 8 40 Popevke na tekočem traku: 9. 00 Naš podlistek — Dušan Matič: Carmen: 9.20 Od arije do arke: 10.15 Plesni zvoki velikih mest; 10.40 Ljubljanski komorni zbor p. v. Jožeta Hanca; 11.00 Po svetu jazza (ponovitev) I. festival Jugoslovanskega jazza - III. Nino Robič — Duo Kajfer - Remeta; 11.30 Za otroke; 12.00 Narodni pevci ob spremljavi harmonike; 12 15 Radijska kmečka univerza - ing. Maks Mešič: Pridobivanje cvetnega prahu: 12.25 Naši delovni ljudje se oglašajo s pozdravi in čestitkami k Dnevu republike 29. novem-ru: 13 20 Lahek spored izvaja Mariborski instrumentalni ansambel p. v. Vlada Goloba: 13.50 Zvočni kalejdoskop: 14 15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce — VII Radio Priština: 15.40 Naši popotniki na tujem - Lojze Krakar- Po Vzhodni Nemčiji; 17.15 Šoferjem na pot!; 18.00 Športni tednik: 18.15 Slavni umetniki - VII. Violinist David Ojstrah: 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Glasbeni variete; 20.45 Kulturni globus; 21.00 Pianist George Feyer; 21.10-22.50 Koncert orkestra S’ovenske filharmonije: 23.05 Iz naših studiov; 23.55 Prijeten počitek!. TOREK 8.00 Glasba ob ln: 8 2O operni intermezzi; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Matej Mihelič: Bil Je to največji dan; 9 25 L. M. Škerjanc: Concer-t'no za klavir in godalni orkester; 9.40 Vokalni kvintet Kranjčani: 10.15 Izberite melodije tedna!: 11 00 Preludij in variacije za klavir; 11.30 Deset minut iz naše 11.40 Radi jih poslušate: 12.00 Trio Avgusta Stanka: 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Tatjana Hlišč: Ob zaključku poskusov v starejših sa-dovnjakih; 12.25 Pet pevcev - net popevk; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Mladi slovenski operni pevci pojo priljubljene arije; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Ernestu Petrin: Iz Kana-c’e v partizane; 14.35 Iz filmov in glasbenih revij; 15.40 Listi iz do-i..a_e knji evnosti - Erih Koš: Sneg, sneg; 16.00 Lepe melodije; 17.15 Razgovor z volivci; 17.25 N. Rimski - Korsakov: Antar, sim-fonična suita; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Glasbena medigra; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe (ponovitev) Drobne zanimi- vosti iz življenja in dela naših in tujih skladateljev - J.S. Bach: 18.45 Novi izobraževalni obzornik; 20.00 Sodobna zborovska dela v izvedbi vokalnih ansamblov — Ste-phane Caillat. Jean-paul Kreder in Komornega zbora iz Pamplone; 20.30 Radijska igra — stefan Re- keff Pes ki mu je bilo gospod Bozzi ime (prva izvedba): 22.15 Ko- morni večeri pri W. A. Mozartu; Jugoslovanskega Jazza - XII. Vo- Kvanet Me - Ljubljanski jazz ansambel; 23.55 Prijeten počitek. 8 00 Poročila: 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani pred mikrofonom: 8.30 Drobne o--kestralne skladbe:9.00« Jezikovni pogovori (obnovitev)* 9.15 Ali vam ugaja?: 10.15 Arija in dvospvi iz italijanskih oper- 11.00 Od plesišča do plesišča: 11.30 Za cicibane a) Miriam Cark Poker Devet zajčkov Indijska pravljica: Tiger kmet in lisica b) Živali v pesmicah; 12.00 Dobri znanci iz Cel a; 12.’s Radijška kmečka univerza - ing. Tone Marolt Kombanj in sila a; 12.25 Pozdravi in čestitke pred praznikom republike: 13.30 Iz zakladnice melodij F. Chopina; 14.05 Radijska šola a srednjo stopnjo - Matej Mihelič: Bil je to največji dan (ponovitev); 14.35 Lahka medigra; 14.41 Hrvatske pesmi poje Mariborski komorni zbor n. v. Rajka Si-koska; 15.45 Radijska univerza -ing. Jože Dolničar: instru-menti za uporabo radioaktivnih i-zotopov; 13.00 Koncert po željah poslušalcev; 17.15 Sestanek v sredo; 17.30 Zabavni orkester Raploaele; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Od Gaiiusa do Hindemitha - VII. -Stari nemški mojstri, 18.45 Pozdrav z gora; 20.00 Majhni zabavni ansambli: 20.25 Richard Strauss. E-lekta — Opera v 1 dejanju; 22.15 Patti Page in orkester Pete Rugolo; 22.50 Literarni nokturno: 23.05 Iz modernega glasbenega sveta — VII. oddaja. ČETRTEK 8.00 Poročila: 8.05 Glasba ob de— lu: 8.25 Poje ženski zbor Sloven- ske filharmonije* 8.55 radijska šola za višjo stopnjo — Ernest Petrin iz Kanade v partizane (pono- vitev) 9.35 Igra violinistka Nelli Školinkova: 10.15 Operetna glasba; 11.00 Zvočna mavrica 11.19 iz del jugoslovanskih skladateljev; 12.00 Janko Gregorc* Vaška suita; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Dovč Zadružno pitanje telet v KZ Vrhnika; 12.25 Operni odlomki; 13.20 Vedri zvoki: 14.05 Jan Himo Voričekl: Simfonija v D-duru: 15.40 Iz svetovne kniževnostl - Vsevo-lnd Tvanov: Partizani: 16.00 Zabavni zbori: 16.15 Pesnikova ljubezen in življenje - V. oddala (Ob 159-letnicl rojstva R. Schumanna); 17 00 Lokalni dnevnik: 17.’5 45 minut turizma in melodij: 18.30 Kitarist Laurindo Almeida; 20.00 Četrtkov ve er doma ih pesmi in napevov; 20.45 Večer umetniške besede - Stane Sever: 21.25 P. I Čaj-Kovski: Serenada za godala op 48: 22.15 Po svetu jazza I. festival ju-goslovanskega jazza - XIII. - Pevka Marjana Der aj - Kv.ntet orglic Branka Kralja; 22.45 Ivo Petrič: Godalni kvartet; 23.05 P’esni orkester Les Baxter; 23.35 Svving z Broadwaya - Kvartet The Jonan Jones; 23.55 Prijeten počitekl PETEK 8.05 Blaž Arnič: Zapeljivec, simfoni na pesnitev (Orkester Sloven-ske filharmonije dirigira Bogo Leskovic); 8.30 S popevkami za dobro voljo: 9.00 Naš podlistek — M. Vujovi.-: Srečanja v vojni-I; 9.20 Poje učiteljski pevski zbor Emil Adamič- p. v. Jožeta Gregorca; 9.05 Kotiček za mlade lju- bitelje glasbe — Meetka in Tinček obiščeta mlade litostrojske godbenike: 10.35 Od tu in tam: 11.00 Malo znani operni prizori: 11.30 člo-v«v in zdravje (ponovitev); 11 40 Ritmi latinske Amerike 12.00 Po-je Ljubljanski oktet: 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. Vlado Gregorovi: Zdravstvena zaščita pri proizvodnji pitovnih goved; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.45 Poje zbor Robert Shaw 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Kristina Brenk: Dolga pot; 14."5 Lepe melodije; 15 45 Radijska univerza - Arsen Jovanovič: Delavski razred in upravljan e go-snodarstva v svetu; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.15 Razgovor z volivci; ’8 00 Iz naših kolektivov; 13.15 Dunajski valčki: 13.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih druš-tev. — pevski zbor Lira v Kamniku: 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 20.30 Z violino skozi čas - V. oddaja: 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Mladim plesalcem; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni koncert. SOBOTA 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Majhen koncert pianistke Elisabeth Kern iz Judenburga: 8.55 Radijska šola za nižjo stopnja — Kristina Brenk: Dolga pot ponovitev): 9.25 Budim-pešta — Moskva — Draga spored zabavne glasbe): 10.15 Max peger-: Variacije na veselo temo Adama Hitlerja; 11.00 Po svetu jazza (00-novltev) I. festival jugoslovanskega jazza-IV. Kvartet Revi in - Davi-dovič - Kvintet Aleksandra Kovača; 11.50 Otroci zbirajo pesmice; 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Rado Linzner: Organizacija evidence Izvajanj agrotehn nih ukrepov po obrtnah; 13.30 Kvintet bratov Avsenik; 13.50 Pol ure pri ansam-blu beograjske opere: 14.20 Šport in športniki: 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Izbrali smo za vas (šoi-red zabavne glasbe); 13.40 Moški pevski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Pevec Djordje Marjanovi:; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Delovni kolektivi za 29. november!; 18.45 Okno v svet; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Pod rožnato planino . . . (Narodne in doma e melodije); 20.30 R. in A. Becker: Dovolite, ime mi je Cox 3. epizoda; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za na e izseljence; 23.05 Zaplenite z nami! Radio Murska Sobota NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila, obvestila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Med zabavni glasbo reklame; 12.40 Od-daja v madžarskcm jeziku; 13.05 Želeli ste, poslušajte. TOREK 17.00 Lokalna poročila; 17.15 Oddaja za mladino in pionirje; 17.30 Med zabavna glasbo reklame; 17.40 Oddaja za prebivalstvo madžarske narodnosti. Četrtek 17.00 Lokalna poročila obvesti-la in reklame; 17.20 Oddaja za prebivalstvo madžarske narodnosti; 17.„0 «Želeli ste, poslušajte««. SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.30 želeli ste, poslušajte. Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 22.00 ure. Ob nedeljah in pravnikih pa od 6.00 do 23.00 ure. 6 POMURSKI VESTNIK, 17. NOV. 1960 Bralcem sporočamo, da izide naslednja številka Pomurskega vestnika, posvečena Dnevu republike, v soboto, 21. novembra. UREDNIŠTVO IZ GORNJIH PETROVEC O Občinska gasilska zveza v Gornjih Petrovcih je preteklo nedeljo razdelila gasilskim društvom nekaj sredstev za nabavo nove opreme. Poleg tega namerava občinska gasilska zveza poskrbeti za strokovno izobraževanje gasilskih podčastnikov. O Preteklo soboto so na seii občinskega odbora SZDL v G. Petrovcih analizirali dosedanje delo krajevnih iniciativnih odborov Socialistične zveze in ob- ravnavali agrotehnične ukrepe v kmetijstvu. O Te dni se v G. Petrovcih že pripravljajo na proslavo Dneva republike in Dneva JLA. Proslave bodo v Čepincih, Ša-lovcih, Križevcih. Tudi pionirski odredi se pripravljajo na proslavo 29. novembra. V nekaterih krajih bodo proslave povezane s kulturno-umetniš-kirni prireditvami. Sodelovanje pri proslavah so obljubile tudi enote JLA. ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Okrajna komisija za varnost prometa v Murski Soboti opozarja vse voznike in lastnike motornih vozil, da spričo prihajajoče zime pazijo na naslednje: Zaradi jesenskega deževja so ceste mastne. Na makadanskih cestah se varujmo skraj. roba cestišča, ker je tam nanošena zemlja, ki je mokra in povzroči drsenje. Na asfaltnih in betonskih cestah pa je potrebno posebno paziti ob začetku padavin, ker iste namočijo tanko plast prahu in zato postane na cestišču mastna prevleka, na kateri vozilu rado drsi, posebno ob zaviranju. V kolikor voznik z vozilom zaide v meglo, je potrebno hitrost prilagoditi vidljivosti, če je megla tudi čez dan, imejmo prižgane parkirne luči. Cim se toplomer približuje ničli, bodimo previdni, ker so podani vsi pogoji, da nastane poledica, zato vozimo počasi ker je zavorna pot na poledici sila dolga in je vsako zaviranje lahko usodno. Pred nastopom mraza se prepričajmo, v kakšnem stanju je akumulator na vozilu, če je slabo nabit, nam lahko že pri nekaj stopinjah pod ničlo zmrzne in se uniči. V hladilniku je potrebno namestiti zmrzlak (antifriss), sicer se nam lahko zgodi, da nam prvi mraz uniči motor. Pripravimo se za zimsko vožnjo, vozilo opremimo s snežnimi -zimskimi gumami. Če teh nimamo, pripravimo snežne verige. V motorju, menjalniku in diferencialu zamenjajmo letno olje z zimskim. Ob nevarni poledici pustimo vozilo v garaži, s tem se izognemo marsikateri nepriliki. ZDRUŽENJE REZERVNIH OFICIRJEV Občinske organizacije ZROP so tudi letos že začele z organiziranjem raznih predavanj za svoje člane. Rezervnim oficirjem in podoficirjem predavajo aktivni oficirji. Pododbor občinske organizacije ZROP Slatina Radenci je zadnjo nedeljo organiziral že drugo tako predavanje. Opaziti je, da člani radi prihajajo na taka predavanja. Petek, 18. nov. - Milko Sobota, 19. nov. — Elizabeta Nedelja, 20. nov. — Srečko Ponedeljek, 21. nov. - Marija Torek, 22. nov. - Cecilija Sreda, 23. nov. — Klemen Četrtek, 24. nov. - Janez DAROVALCEM KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI Od 31. 10. 1960 do 5. 11. 1960 Helena Slavič — petič iz Preda-novec, Ernest Novak — sedemnaj- stič, Marija Petekk, oba iz M. Sobote, Marija Babič iz Iljaševec, Stefan Kermar - drugič, Koloman Berc — drugič, Emilija Drvarič — petič, Jolanka Skrilec - drugič, Franc Novak — drugič, Frančiška Jonas - drugič, Elek Brglez - drugič, Sidonija Manc, Be a Ha aj, Aleksander Kelemen, Sarika Seb-jamc vsi iz Lemerja. od 7. do 12. 11. 1960 Dragica Djurič. Katica Pok, Geza Debelak - drugič, Stefan Ivanič, Jože Šipoš, vsi iz M. Sobote, Albei Kuhar iz. MOščanec, Marija Mozir, Janez Domjan, oba iz Kroga,Rozalija Čuka — drugič Hermi- na KOloša - drugič obe iz Dobrov-nika, Irena Horvat iz Križevec, Leopold Baranja — osmič iz G. Črncev, Helena Flisar — petič iz Šalamenec, Ignac Balažic - drugič iz D. Bistnce, Verona Bagola — drugič iz Beznovec, Oto Ratkaj — drugič iz Andrejec. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA - od 18.-20. nov. ameriški barvni kinerna-skopski film: »»Zbogom orožje*«; od 21.-22. nov. sovjetski film: -Žerjavi lete-*; od 23.-24. nov. jugoslovanski barvni film: -Edini izhod«. LENDAVA — od 18.-20. nov. francoski film: Njeno življenje-; od 22.-23. nov. ameriški film: -Človek izza puške. SLATINA RADENCI - od 19.-20. nov. ameriški barvni film: ►►Nežni akordi«; samo 24. nov. nemški film: -Lisi«. GORNJA RADGONA - od 19.-20. nov. italijanski barvni kinema-skopski film: -Carstvo sonca«; od 23.-24. nov. češki film: -Peto kolo«. LJUTOMER - od 19.-20. nov. ameriški film: »Hitrejši strelec zmaguje«; od 23.-24. nov. ameriški barvni film: -Razkošna ladja«. BELTINCI - od 19.-20. nov. ameriški film: -Nismo vsi angeli«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 19.-20. nov. mehiški barvni film: -Glasba v noči«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 19.-20. nov. ameriški barvni film: -V pomladi življenja«; samo 23. nov. jugoslovanski film: -Te noči«. 17-LETNO, KMEČKO DEKLE dobi službo gospodinjske pomočnice pri dobri družini. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: -Domači član družine«. D-1215 GRADBENO PARCELO na Lendavski cesti ugodno prodam. M. Sobota, Lendavska c. 26. M-1221 HIŠO z vrtom in travnikom, takoj vseljivo, prodam. H. Fabjan, Ljutomerska ulica 5, Gornja Radgona. M-11G4 PEKARNO NA PROMETNEM KRAJU DAM V NAJEM. Franc Dečko, Beltinci HIŠO z gospodarskim poslopjem in 42 a ■ zemlje v Lemerjih št. 35, ugodno prodam. Lemerje št. 35. p. Puconci. M-1208 RADIOAPARAT znamke »Stas-furt« UKV, ugodno prodam. Ogled pri Roku Jezerniku, Ra-diomehanična delavnica, Titova ulica, M. Sobota. M-1213 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK »TOBI« zelo ugodno prodam, Naslov v upravi lista. M-1218 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK -EKA« sistem AEG. v uporabi 4 mesece. v odličnem stanju, pod ugodnimi plačilnimi pogoji zaradi selitve prodam. Naslov v upravi lista. M-1218 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Gozdarski poslovni zvezi v Murski Soboti razpisuje delovno mesto finančnega knjigovodje Pogoj : srednješolska izobrazba z nekaj let prakse v stroki. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. DENARNICA RDEČE BARVE z dokumenti je bila vzeta na Pošti dne 12. novembra 1960 ob približno 15.00 uri. Oseba je bila opazovana, zato naj vrne denarnico proti nagradi v upravo lista ali najbližnji postaji Ljudske milice. PREKLIC Preklicujem neresnične besede, ki niso bile slabo mišljene, a sem jih govorila zoper Olgo Dražič iz Murske Sobote. Vilma Čarni Murska Sobota PREKLIC Hilda Celec, gospodinja iz M. Črnec št. 15, -izjavljam, da so neresnične trditve, katere sem zatrjevale o Mariji Rajner ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Hilda Celec Za pitanje prašičev samo » R E D I N « ker pospešuje debelenje Oglas v Pomurskem vestniku - siguren uspeh Kdor varčuje pri MERKURJU nakupuje Tega načela se drži vsak potrošnik, ki želi biti hitro in solidno postrežen. Zato Vam priporočamo, da obiščete poslovalnico TKANINA na Titovi cesti 27, ki Vam po priključitvi poslovalnice MODA nudi veliko izbiro vsakovrstnega tekstilnega blaga. Poleg tega Vam nudimo tudi moško, žensko in otroško konfekcijo po najnovejšem kroju. Poslovalnica GALANTERIJA Vam nudi vse vrste pletenin, srajc, igračk in glasbil dnevno od 7.—18. ure neprekinjeno. V poslovalnicah DELIKATESA I., BIFE in DELIKATESA II. boste vsak dan postreženi s svežimi mesnimi izdelki, sadjem, zelenjavo in vsakovrstnimi okrepčili. DELIKATESA II. na Titovi cesti 19 posluje vsak dan od 7.—18. ure, ob nedeljah pa od 7.—11. ure. Vse naše špecerijske poslovalnice, LENDAVSKA, TRG ZMAGE, HRANA, PREHRANA in poslovalnica v TUROPOLJU Vam nudijo vsak čas bogato izbiro vsega prehranbenega blaga. Poslovalnica DROGERIJA Vam nudi veliko izbiro sanitetnega, kozmetičnega in drogerijskega blaga. V naših poslovalnicah na deželi: PREDANOVCI, BREZOVCI, LEMERJE, PUŽEVCI in ŽENKOVCI, nudimo potrošnikom možnost za nakup raznega blaga. SODELUJTE Z NAMI IN ZADOVOLJNI BOSTE! Ob Dnevu republike Vam čestita Kolektiv Trgov, podjetja na malo M E R K U R Murska Sobota V letu 1961 Vam bomo nudili vse, kar potrebujete, v novi samopostrežni trgovini. ZAHVALA Ob bridki in prerani izgubi naše drage, dobre mame Jožefe Meglič roj. Majer iz Kroga se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti. ji poklonili toliko vencev in cvetja. Hvala tudi vsem tistim ki so nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami v težkih urah. Posebno se zahval ju temo ČZP »Pomurski tisk«, učencem VI. h razreda osemletke iz Bakovec za darovane vence, kakor tudi pevcem Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Murska Sobota za njihovo po-žrtvovalno skrb in pomoč ob težki bolezni, kakor tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Žalujoči: hčerke Terezija. Kristina, Verica, Marija z možem Tonetom ter sinova: Anton z družino in Lojze iz Avstralije Občinski ljudski odbor Murska Sobota razpisuje v smislu navodil o postopku z najdenimi predmeti I. PRODAJO najdenih predmetov in to: 1. Več ženskih in moških dvokoles 2. Več ročnih ur 5. Žensko jopico Prodaja navedenih predmetov bo 2. decembra I9(S0 ob 8. uri na dvorišču Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota. n. RAZGLAŠA da je najdenih dvakrat 4000 din. Lastnika lahko dobita vrnjen znesek v roku treh mesecev pri Odseku za notranje zadeve Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V MURSKI SOBOTI razpisuje naslednja delovna mesta: 1. UPRAVNIKA — pogoj: fakultetna izobrazba (prednost imajo slavisti, bibliotekarji) 2. KNJIŽNIČARJA — pogoj: srednja šolska izobrazba 3. KNJIŽNIČARSKEGA MANIPULANTA — pogoj: do- vršena osemletna šola. Prednost pod točko t. in 2. imajo kandidati, ki obvladajo popolnoma ali vsaj deloma madžarski jezik. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene in kolko-vane ponudbe z dokazilom o izobrazbi pošljite na upravo Študijske knjižnice v Murski Soboti do 15. decembra 1960. 0-1212 KMETIJSKA POSLOVNA ZVEZA »BRAZDA« LJUTOMER sprejme z 21. novembrom 1960 večje število DELOVNE SILE ZA REZANJE VRBOVE ŠIBE Plača po učinku. Interesenti javite se na Kmetijski poslovni zvezi »Brazda« Ljutomer. 0-1214 Delavski svet TOVARNE MESNIH IZDELKOV »POMURKA« Murska Sobota razpisuje delovno mesto: blagajničarke v prodajalni mesnici II. na Tišinski cesti Pogoj : potrebna nižja šolska izobrazba Nastop službe s 1. decembrom, prošnje pa je treba poslati na gornji naslov do 21. novembra 1960. D-1209 »AVTOBUSNI PROMET« MARIBOR — POSLOVALNICA MURSKA SOBOTA sprejme VISOKOKVALIFICIRANEGA AVTOMEHANIKA za diesel motorje Nastop službe takoj ali po dogovoru. 0-1211 Potrošniki! Obveščamo Vas. da imamo v novourejeni manufakturni trgovini (pri evangeličanski cerkvi) na zalogi vso zimsko konfekcijo ženskih, moških in otroških zimskih plaščev ter oblek. Trgovina ima tudi veliko izbiro metrskega blaga, pletenin in galanterije. Obiščite našo trgovino in se sami prepričajte o veliki izbiri, zmernih cenah in solidni postrežbi. Kolektiv Trgovskega podjetja „PLAVICA“ Murska Sobota POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje -Pomurski tisk« v Murski Soboti - Direktor in odgovorni urednik JOŽE VILD - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina: celo- letna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letna 1000 din - Tekoči račun pri Komunalni banki v Murski Soboti št. 605-70 1-365 7 VOJNA PROTI VRABCEM Prebivalci francoskega mesta Perplgnaca so se razdelili v dva hudo sprta tabora. Do -razkola« je prišlo zaradi — vrabcev, ker Je tako imenovani problem vrabcev v Perpignacu danes eden najaktualnejših v tem mestu. Na kakšen način so povzročili vrabci razdor med prebivalci Perpigmaca? Ko zaide sonce, se spusti deset in deset tisočev vrabcev na stoletne platane v središču Perpignaca. Malo kasneje preglasi njihovo ne preveč obzirno cvrčanje vse druge zvoke v mestu. Na platanah prespijo vrabci noč in šele pred svitom se spet razgubijo po mestu in okolici. Zaradi vrabcev se najbolj pritožujejo v Perpignacu lastniki vrtov in avtomobilov, ker po-nesnažjjo njihovo zelenjavo in cvetje, če pa obstane ponoči pod platanami v Perpignacu kakšen avtomobil, dobi čez čas povsem drugo barvo, tako da je potreben precejšen trud lastnika, če hoče spraviti- avto spet v prejšnje stanje. Podobne težave z vrabci je imel pred kratkim tudi Lon-don. Tu so si izbrali vrabci kot prenočišče pročelje nekih palač. Seveda ie bil monumentalni videz teh palač brž nečist do skrajnosti. Razpravljali so o tem, kako bi vrabce pregnali, pri tem pa je bil močan činitelj društvo za zaščito živali, čigar mnenje je bilo treba upoštevati. Naposled so poškropili pročelja o-menjenih hiš z neko brezbarvno tekočino, ki je povzročila neprijetne dražljaje na koži vrabcev, tako da so se bili prisiljeni preseliti v okolico Londona. V Perpignacu uporaba te tekočine ne pride v poštev, ker se zbirajo vrabci na drevesih in vrtovih in ne na hišah. Zalo so se odločili za tajno nočno akcijo gasilcev, ki so polivati drevje z močnimi curki vode. Čeprav je bil »napade gasil-cev na vrabce ob dveh ponoči, se je zanj namah zvedelo. Sledili so pozivi ljubiteljem ptic po vsem svetu. Organizirana je bila mednarodna akcija za obrambo vrabcev po svetu. Per-pignas se je razdelil v dva la-bora, ljubitelji ptic pa so poslali pisma s prošnjo za nasvet tudi nekaterim znanstvenim u-slanovam. Za zdaj še problem ni rešen. Medtem Ko so »pogajanja« v teku, so vrabci v Perpignacu še vedno popolni gospodarji stoletnih platan v središču mesu. GLASOVALNI STROJ — V torek minuli teden so Američan: volili svojega novega predsednika. Okrog 60 odstotkov njihovih glasov so avtomatično registrirali glasovalni stroji. V zadnjih letih so postali glasovalni stroji zelo priljubljeni v ZDA, ker so se volivci prepričali, da je ravnanje z njimi enostavno, da so hitri, ekonomični in natančni. Med glasovanjem potegne volivec navzdol vzvod do imena svojega kandidata. V kolikor se zmoti ali spremeni svojo odločitev, mora samo vrniti vzvod do nevtralnega položa ja in ga nato spet potegne do imena, ki ga namerava voliti. Veliki vzvodi poleg tablice z označbo stranke služijo za glasovanje za celo listo. Preden glasuje, obrne volivec stikalo zgoraj levo. S tem stopi stroj v pogon, hkrati pa zavesa zakrije volivca, da bi bila na ta način zagotovljena tajnost glasovanja. Zbor detektivov vsega sveta V Washingtonu je bila pred nedavnim Konferenca Interpola, mednarodne organizacije za borbp proti kriminalu, ki je osnovana v Parizu. Prisostvovali so ji detektivi iz 64 držav, članic te organizacije. Po poročilu, ki so ga prebrali na konferenci, so v svetu luni aretirali 3000 oseb, od tega 566 tihotapcev mamil. To pa je samo ena vrsta kriminala, proti kateremu se policija v svetu bori. Sedež Interpola je v Parizu. Tam hranijo kartone s podatki 435.560 kriminalcev. Največji detektivi vi so se zbrali v Wa-shingtonu, da bi se dogovorili, kako okrepiti svojo organizacijo. Pričakujejo, da bo svetovna vojna« proti kriminal-cem 1. 1961 mnogo ostrejša. 1 O najstarejših časih prazgodovine (od 600.000—10.000 let pr. n. št.), v start kameni dobi, so bili naši kraji izpostavljeni ponovni poledenitvi. Ljudje so prebivali po zakloniščih, ki jim jih je nudila narava, preživljali so se z lovom, njihovi izdelki so bili iz kamna, kosti, vsekakor gotovo iz lesa, kož itd. Iz teh časov so priložnostno najdeni v Lendavskih goricah zobje Mastodonta, iz umrlega goveda paleolitske dobe. 2 v naslednjih tisočletjih, iz srednje kamene dobe mezo-lit. (10.000—3.00o let pr. n. št.), ki so na splošno še malo raziskana. manikajo sledovi o poselitvi v Pomurju. V mlajši katrani dobi, neolitu (3.000—1.800 let pr. n. št.), je postalo poljedelstvo glavna gospodarska panoga. Ljudje so si gradili bivališča iz zemlje in lesa, orodje so izdelovali le iz kamna in kosti. V zamaetkih so je žarela pojavljati obrt itd. Zelo važen za to dobo je pojav lončarstva, ker se lončarski izdelki skozi tisočletja ohranijo in nam s svojimi spremembami dajejo dragocene podatke. O poselitvi v tej dobi nam mogoče že pričajo nekatere kamenite sekire nabrane širom Pomurja (Puconci, Noršinci, Sebeborci, Lipovci, Negova), dasi so biie v uporabi tudi že v obdobju, ko so že poznali kovino. f, 4 Ko so ljudje začeli predelovati kovine in jih uporabljati, je postal tok življenja nekoliko hitrejši in vsa materialna kultura je spremenila svoj videz. Poleg poljedeljstva. ki postaja vse intenzivnejše, se razvijata obrti in trgovina, pa tudi nemiri in vpadi plemen sa postali pogostejši. Iz bronaste dobe razstavlja Pokrajinski muzej okrasje In sicer: bronasta igla za spenjanje oblek, zapestnica, ogrlica, pasni obroček, očalasta bronasta fibula Itd. 5 V starejši železni doti (1000-400 pr. n. št.) so nam proti koncu znani po imenu prvi prebivalci naših krajev in sicer po spisih sredozemskih ljudstev. To so Iliri. Iz halsttatske dobe je priložnostno najdeno blizu Lendave ln Negove nekaj orodja, predvsem sekire, podkve, ostroge. Okrog našega štetja nam v današnjih krajih že poročalo nekateri rimski dokumenti, razni spisi in napisi, vendar so tl viri še zelo skromni. V tem času namreč pride ozemlje do Donave pod oblast rimskega imperija. S tem je tudi Pomurje vključeno v dobro organizirano civilno in vojaško upravo te močne države. O Tudi v materialni kulturi sc odraža, da se Je Pomurje do neke mere priličilo vsemu imperiju, kljub ohranjenim posebnostim. Dežela je bila preprežena z mrežo cest, ki bi jih bilo treba še detaljno raziskovati, ker je bila med njimi tudi va'na magistrala, ki je vezala Donavsko mejo z Italijo. Vzcvetela so merta (med njimi vemo za ime Halicanum), vasi kot mlajši zaselki. Te sledove nahajamo še danes. 7 Sondiranja koncem septembra leta 1957 v Dolgi vasi pri Lendavi, ki so imela namen ugotoviti rimsko naselbino Halicanum, nudijo pestro gradivo: rimske oljenke, fragmente rimske keramike, terresigitate (Dolga vas) izdelke rimskega stekla in obtežilnike, niti pri statvah (Gančani). Po tej dobi nemirov so sc naselili v naših krajih Slovani. Zaradi skromnega obsega dosedanjih raziskovanj so tudi najdi,ča z arheološkimi ostalinami Slovanov zgodnjega srednjega veka do nekako 10-11. stol., do kamor sega, skromne. V 3. stol. n. št. je rimski in perij začel pešati in tudi blagostanje upadati. V tem in naslednjem stoletju so naši kraji dosti trpeli ob ropanju ljudstev z onstran Donave, dokler ni o v začetku 5. stol. Rimljani naših krajev prepustili drugim plemenom. Tudi v naslednjem stoletju, v dobi velikih pomikov, znano pod imenem preseljevanje narodov, je pri do mar-sikako pleme naše ozemlje, vendar nam še niso znani arhe-ološki sledovi te dobe. 8 Večje najdišče je n. pr. pri Veržeju, čigar gradivo najueno skoraj pred desetimi leti, hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. Pomurje je v arheološkem pogledu zanimivo, vendar še zelo malo raziskano. Ob razstavi arheoloških zanimivosti v sobeškem muzeju od paleolitika DO DANAŠNJIH DNI SUHA VODA Učenjaki neke velike družbe v Združenih državah Amerike so uspeli proizvesti »suho« vodo, oziroma tekočino v prahu. V svojem laboratoriju v Day-tonu so pokazali obiskovalcem laboratorijske steklenice z raznovrstnimi substancami v pralni: vodo, žvepleno kislino, alkohol, parfume. Pod prsti je bilo moč občutiti, da je voda suha najfinejši prašek, vodeni prašek, pod mikroskopom na, ki povečuje 3000-krat, je bilo vse pojasnjeno. To, kar se je očesu zdelo kot prašek, so bili v bistvu delčki želatine. V vsakem delčku je bila kapljica vode. ki je postala »suha. Ti delčki so onemogočili, da bi voda izparela ali kaj drugega, vrh vsega pa je takšna tekočina silno trda in zelo primerna za prevoz. Čeprav predstavlja »suha voda, šele laboratorijsko novost, predvidevajo, da ji bo praktična uporaba vsestranska. Ta- ko, na primer, omogoča, da se spremeni ricinusovo olje v prali, a tudi druga zdravila. Z njeno pomočjo bo mogoče izdelati tudi suho kavo, ki bo za dolgo časa obranila aromo. I i-sti, ki so ustvarili »suho vodo,, pričakujejo tudi njeno široko uporabo na področju higiene: proizvodnjo vodenega mila v prahu, ki naj bi olajšal pranje in umivanje, tako da ne bi bilo potrebno nobeno sušenje tub predmetov. Da bi ustvarili suho vodo, doga so se spomnili učenjaki pred nekaj leti, ko so iskali možnosti, da bi zamenjali kor-bon papir za pisalne stroje s sredstvom, ki ne bo umazalo niti papirja niti rok daktilografke. 8 POMURSKI VESTNIK. 17. NOV. 1960