Jfaši potomci bodo slavilif naše junaške fiinaO *^ Ce-tovodja Kallst Ketlš, doma od Sv. Trojlce v. Slov. gorioali, aam piše dne 27. jujtija z jažaega bojišča: Cez tri mesce smo že tuka| aa 'jugu.. Dae 11. aprila t. 1. smo se odpeljali iz ljube domovine aa jug prcti solačni Italiji, Sicer še ni kazalo, da takoj sto. oimo v bojno črto. Ta čas še .je bil zrak čist okoli Gorice, vendar ^žkB slutnjo so nas obhajale, da ne !»o dolgo taJco. Priprave so kazale aa vojsko. Ia res, ine 20,. majnika je nastai aaenkrat ,,alarm". Odinarsirali smo proti italijaaski m«ji ter potem 6ez Soč'o na iiaravmo utrdbo karaeaitega Krasa. Tuka] smo bili nastaajeai v neki vasiterpripravljali uitrdbe proti boi(o6emu sovraižniku. In nismo dolgo čakali., že dne 23. majaika ob 3. uri popoldan se rm-m je aaznaailjo, da e vojska napovtHlana, Zgražali smo se nad prlsegoioiunim soviMžnikom, kateri )q haj;i kot Hns. Caikali smo prihodnoga dnova v aadi, da aa.s že takoj napa¦!e. Veadar se je videlo, da polieatar šo m pojedel svojo priijubljen© ^špiže", ka;ti ni ga fee bilo videti ikjer. Ta.di aaslednjo dai smc videli le sovražae zrakoplove, kateri so se hoteli prepričtiti, kaiko so razvršftene naše Ceto, vendar smo zapredrzaost aeka.ere poslali na ksinieaita tla našefe i Krasa, kjer so ¦lotern pobirali pcvtrte kosti svojega ro*stva. Vendar, \-p,kor se je videlo, so imeli takili krokarjovvptio dovcfj, ker aaslednji daa so krdžili kar po trije aaen_ krat nad nami. Tretji dan se io ze slišalo prvo strelanje topov sem od morja. Pogum nam jo rastei, toivj skoro ibomo videli poleatarje. Se smo čakali aek.^j ¦lui, icar prižvižgajo neko iiitro t-ranaie v našo vas. Mi smo se smejali, ko so tako imenitna ndarjrdo r.a s-kalo, kier ni Irilo nikogar. Od tega dne t,o- zašeli raijiti svoje topove, pehota si ni upala naprej čoz Sočo. Enkrat s» sc nredrznili (ielati most Hz Šočo. NaSa artilerija jc to'opazila tcr poslala samo dve granati v pozdrav ia ves sovražni predrzni, naklep je bil ponesrečoa. To je trajalo potem vef- tednov. Konegao so le bili primorani, da so prifieli napadati. Sedaj ^ele so so začeli boji v prav«m pomenu. Sovražna artiCcrija jo muniojo kar razsipavala, pokalo je grozao, veailar brczaspoSao. Cela dva mesca ie sovraž/iik obstrelieval našo postojanko, ko je Aomaj prišel y cllj. In kakšino lopove ima! UMnki so groznL Strel pada za strelom. Veadar aaše Sote stojijo kakor &kala, ne prežoae jia sovražai ogieaj, kakorgk nega ni bilo na kakem bojišfeu. Pri vsakem aapadu iraa sovražaik grozne izgube. Težko je popisati boje zadajih dai. Mitii&i &&¦ nagromadeai pred žičnimi ograjanii in smrad se širl dal-eč aa okrog. Ko smo prišli s svojo stnojao paško. v strelni jarek, je moral 6n mož \i^\ vea pred okop© ter odstraniti mrliče, da srnio imeli razgled prott sovražaiku. Seveda ai bilo to aifi kaj prijetao opravilo, ker so nekateri mrliCi ležali že po 6 do 3 dai tamkaj. Gozd. v katerem so naši strelai jarka, je grozao razmesaijen. Graaato so silno deloValo v tera gozdu. Drevesa so pol-omljeaa, tla. razrašeria, da nl mogofi© naprej. Na drevesih visijo kosi aog ia rok, Srevesa in. sploh ostanki teles. Niti misliti ni, da bi mogel vse to kdo odstraniti. V strelnem jarka je poi jarka vod© in krvi s trupli poiaešane . . . Grozea smrad povsod, kamor stopiš . . . Jaz sem prideljea oddjeBm, ki ima skrbeti za meaalo za aaš oddelek. Vsaki večer ia celo aofi smo s kuhinjo v strašnem ognjni aa cdprfem prostora sredi sovražnih granat. Eakrat je ei?.'. trešCila komaj 15 do 20 korakov od mene, NevozSiiku a dvejna konjema, ae moni s« še dosedaj aiti las ai skrivil, za kar hvala Mariji! Polentarji ae morejjo priti aiti za ped aaprej, kar jim goto\o kvari že itak razdraž«ne živce. Vsi smo eiiega maeaja ia prepričaaja: Zmaga mora biti aa aaši straal, 5erayno pademo v s i! Naši potomci bodo o aas govorili še 6ez stoletja: B i 1 j e r o d , fcateri n a m j, 8 o h r 'a r* i 1 zemljo, in sioer zemljo slovieaško, milo naSo domovico! Torej dra.gi rojaki, kateri še mogoče prideto za lvaiaii: Poguni! Vojskajnio se do z^adnjega moža! Pokažimo, da smo vredai siao. vi aašlh sloveaslcili pradedovr kateri so marsi,kiaterokrat pošteno naklestili polen.tjarje ter tako ovenčali s sla^o našo zgodovjao. Naše geslo naj bo: ,,Yse za vero, dom, cesarja a milo aaSo sloveasko ter avstrijsko domovino!" Pozdravljam vse bralce ,,'Slov. Gosp.1* ia ,,Stražeu!