Leto VL, štev. 3$ („Jutro« xnL, st. 2ooa> Ljubljana, ponedeljek 29« avgusta 1932 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafijera a lica 5. — Telefon it 8322. 8123, 8124 8125, siaa fctteranri oddelek: Ljubljana, fVcleo-borgova aL — TeL 8492 ta 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta SI ia — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Korenov« ulica tt. — Telefon tt. 190. PadrninitC Jesenice: pri kolodvor* tt i<*l Piadružnica Rov* Mesto« Ljubljanska cesta fit 42. podružnica Trbovlje: t bfiH dr. partnerja Ponedeljska izdaja Poc od oljska izdaja »Jutra« tehaja *uk ponedeljek »ju tra J. — Naroča m posebej in velja po pošti preje-man« 4 Dm, po rszaašaleib dostavljena & Din mesečno. UredirfStvo; Ljubljana: Knafljeva a lica B. Telefa® tt. 3122, 8123. 8124. 8125 in 3120. Maribor; Aleksandrova ee^ta IS. To- lefon St 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova oL 8 Telefon it 19Q Rokopisi m a« vračajo. — Ogla«! po tarihi PAPEN NE MISU POPUŠČATI V velikem govora v Miinstru je kancelar Papen razvil svoj program — če bo treba, se ne bo plašil tudi nasilja RftrTtn, 28. avgusta, č. Danes opoldne je imel državni kancelar Papen v Miinstru na TVestfalskem velik, v političnih krogih z največjo napetostjo pričakovan govor. Na zborovanju se je zbrala velika množica ljudstva, ki je državnemu kancelarju prirejala burne ovacije. Po kratkem uvodu je državni kancelar dejal, da sloni njegova vlada na osnovah konservativnih in krščanskih nazorov 5n da se pred vsem zaveda tega, da je treba Nemčiji močne avtoritete. Vlada ne srce biti igračka strank in posameznih interesen tovT O obsodbah v Briegu in Beuthenu je državni kancelar izjavil, da je pripravljen pristati na to, da se izvrši pravica.. Naglasil je. da je režim pripravljen, da v. vsemi sredstvi pobije surovosti politične morale. Vlada je trdno sklenila, da zaduši vse strasti, ki so jih izzvali pristaši posameznih strank, da zatre meščansko vojno in ublaži politično napetost. Vlada uveljavlja Svoja načela ako treba tudi s silo. Papen je nato govoril o raznih gospodarskih vprašanjih. Pred vsem je naglasil, da je poljedelstvo sicer res potrebno zaščite, da pa enostranski carinsko-politični ukrepi ne prinašajo mnogih koristi. Na vsak način priznava državna vlada, da je potrebna temeljita reforma celokupnega narodnega gospodarstva. zlasti pa zmanjšanje uvoza na najskrajnejši minimum. Vlada je o tem vprašanju sprejela že potrebne sklepe. Glede valute je državni kancelar izjavil, da je ne sme nobena sila ogrožati. Gospodarsko življenje se mora na novo razvijati le s pomočjo osebnih energij. Privatno gospodarstvo mora biti sposobno staviti konsumentu na razpolago kakovostjo boljše in obenem ceneje biqo-o. Privatno zeda zadnja seja odbora poljedelskih držav srednje in vzhodne Evrope. Konferenca je končala s sprejetjem obširne resolucije, ki naglaša: 1. Poljedelske države Izrekajo željo, naj ■b! se postopno odstranile ovire, ki sedaj motijo mednarodno izmenjavo dobrin. 2. Upniške države naj dovole svojim državam-doižnicam posebne uvozne kontingente, da Jim tako olajšajo odplačilo njihovega dolga. 3. Odbor zahteva posebne carinske olajšave za poljedelske pridelke. 4. Odbor priporoča reorganizacijo tržišč jn okrepitev cen poljskih pridelkov. 5. Glede finančnih vprašanj priporoča odbor ustanovitev posebnih fondov, ki naj podpro predvsem kreditne ustanove držav-dolžrric, da bodo te kreditne ustanove lahko likvidne. V isto svrho priporoča odbor posebna posojila na tujih tržiščih, tako da M zanje Jamčile druge države. Prihodnja konferenca poljedelskih držav vzhodne in srednje Evrope se sestane v Prihodnja konfe Bukarešti. Po sprejetju resolucij posameznih delegacij, je člane odbora pozdravil poljski minister za poljedelstvo Lutkijevič. ki ie v svojem govoru med drugim dejal, da z veseljem ugotavlja dejstvo, da zahteve agrarnih držav vzhodne in srednje Evrope zbujajo čedalje večjo pažraio in da se za te zahteve pojavlja v mednarodnih krogih prav prijazno raizumevanije. To so sadovi našega napornega dela Ln skrbnega proučevanja vseh vprašani, ki nas v tem oziru zanimajo in v katerih smo solidarni. Prepričan sem, da bodo te resolucije, ki je odbor sprejel in ki obsegajo naša najvažnejša življenjska vprašanja, tvorile podlago in izhodišče za konferenco v Stresi Poljskemu ministru se ie zahvalil v Smerni članov odbora rumunski delegat Po končani seji so Sami odbora prisostvovali garden partija, ki jo je v njihovo čast priredil poljski minister za poljedelstvo. Na tej prireditvi so bili nadalje člani poljske vfede, zastopniki gospodarskih krogov iit novinarji. Orjaška stavka v Angliji Zaradi spora glede znižanja mezd je stopilo v stavko skoro pol milijona delavcev pre cBlnic in tkalnic London, 28. avgusta, ž. V Lancashiru Je izbruhnila stavka, ki bo katastrofalno vplivala na ves bodoči razvoj že sedaj težko prizadete angleške tekstilne industrije če bodo delavci vztraja?! in stavkaJi vsaj nekaj dni, bo Iancashirska industrija paradl* zirana docela, ker se že sedaj z velikim naporom bori proti inozemski konkurenci. Kakor smo kratko poročali, je bila opoldne napovedana stavka, ki se efektivno prične v ponedeljek zjutraj. Pred 14 dnevi so pričeli stavkati v Burenleyu zaradi znižanja mezd. V tem mestu je že 14 dni vse delo prekinjeno. Izmed 35.000 delavcev se je po proglasitvi stavke sicer nekaj Sjudi vendar podata na deta, a so jih podijetja' sama poslala domov, ker niso mogli ničesar koristiti Generalna stavka v Lancashiru bo zavzela silen obseg. Stavkata bo 200.000 delavcev. Tvornice bodo imele za vsak teden stavke nad 600 milijonov Dm šlkode. V angleški tekstilni industriji je zaposlenih pri 760.000 preditaih strojih z 60 milijonov pirediikrih vretenc nad tričetrt milijona deflavcev. S takim silnim aparatom je Anglija branila svoj primat v svetovni tekstilni industriji. Ozadje revolucije v Braziliji Nezadovoljstvo s predsednikom Vargasom — Revolucionarni pokret ima povsem rodoljubni značaj Sao Paolo, 28. avgusta. AA. Včeraj so bile na vsetj fronti hude borbe. Zvezne čete so dobile ojačenja. Uporniki so ohranili vse svoje položaje. Po poročilih iz verodostojnega vira, bosta v Braziliji obe sprti stranki v najkrajšem času sklenili mir. Buenos Aires, 28. avgusta. AA. Vlada v Rio de Janeiru je izdala nujne pozive k miru. Uporniki so zavzeli več strateških mest, med drugim mesto Potrto Alegre. General Portinho se je pridružil uporniškemu pokretu v Rio grande do Sul in »e .polastil mesta San Pedro. Hkrati ogroža železniško zvezo do prestolnice. Zvezno vlado so močno vznemirili neredi v sami prestolnici. Zato je vlada poklicala generala Flores de Cunho s fronte, nag se nujno vrne e letalom v prestolnico. Admiral Silveira je poslal iz Rio de Janeira upornikom, ki se zbirajo v mestu Sao Paolo, brezžično ponudbo za mir. Uporniki pa eo ponudbo odbili. Lizbona, 28. avgusta. AA. S parnikom >Asturiasossf je prispel iz Rio de Janeira dr. Devas Gcnclos. Ril je mesec dni, čeprav je portugalski državljan, zaprt v ječah revolucij onarjev v Sao Paolu. Izjavil je, da sedanga revolucija ni ne separatistična, ne komunistična, marveč je to pokret proti dvolični politiki dosedanje brazilske vlade predsednika Vargasa. Svojčas so sedanji voditelji revolucije podpirali Vargasa, po izvojevani zmagi pa je Var-gas razdelil vsa važna mesta med svoje osebne prijatelje. Zato so zdaj proti Va~-gasu pristaši vseh mogočih strank. Vsi .o goreči rodoljubi in zagovorniki ljudskih pravic. Obenem pa se odtokujejo z veliko energijo. Glede izida sedanje borbe pa dr. Devas Conclos ni bil tako natančen v svojem odgovoru. Zanimivo je, da italijanski, portugalski in drugi priseljenci podpirajo r9voluei'jonarce. Nevarno potovanje zastonjkarja Vel. Klkinda, 28. avgusta, p. S SO-eks-presom, toi je prispel okrog 17. uire v Vei. Kikimdo, se je pripeljal tudi neki potnik, ki je hotel brez potnega lista ali kakega drugega primernega dokumenta preko meje na Madžarsko. Ko so na postaji organi obmejne carine pregledali vlak, so opazili mladega moža, ki je ležal na oseh med kolesi pod enim izmed vagonov. Pozvali so ga, naj pride izpod voza, nakar so ga takoj oddali obmejni policiji. Namestnik policijsKega komisarja ga je zaslišal. Izpovedal je, da je star 25 let, da se imenuje Lajoš Josef Stuber in je rodom iz Budimpešte. Ker je bil nezaposlen, je odpotoval v Bukarešto, da bi poiskal dela kot &trodni ključavničar ali avtomobilski monter. V Bukarešti, kjer je bil precej časa, mu sre ča ni bila mila in tako se je odločil, da ee odpelje nazaj v Budimpešto. Odpeljal se je s SO - ekspresom. Ležal je na oseh vagona celih 10 ur. Pridržali so ga v zaporu, da ugotove, ali so njegove navedbe resnične. V spanju presenečeni roparji ViSegrad, 28. avgusta, p. V neposredni bližini V.išegra.da so kmetje snoči ubili znanega roparja Durmana Fehriča. S svojimi ljudmi se je baš vračal z nekega roparskega pohoda Roparji so se skrili na neki njivi in tam zasipali. Tako so jih našli kmetije, ki so jih spoznali in takoj napadli s sekirami, motikami in kamenjem Fehriča so ubili, mrtev je bil tudi njegov spremljevalec Ulješevič. 5 do 6 ljudi pa je bilo hujše in lažje ranjenih Orožniki, ki so prihiteli nato na lice mesta, so vse skupaj aretirali in odpeljali v zapor. Neumestna sala Knin, 28. avgusta, p. Skupina prjamn mladeničev b,i bila na železniški progi blizu ,postaje žitnice skoro povzročila katastrofo. Na tir so položili več hlodov, železniški čuvaji so oviro o pravem času o»pv ziM in odstranili. Policija je uvedla preiskavo in aretirala več mlajših ljudi. Zopet atentati v Indiji London, 28. avgusta. AA. Iz Kaumpore-ja v Indiji poročajo, da je neki indski terorist danes streljal na angleškega višjega svetnika za finance Smitha. Atentat ni uspel im Smith je ostal nepoškodovan. Pač pa je atentator ranil nekega finančnega inšpektorja. Policija je aretirala več oseb in zaplenila mnogo orožja. Mollison se vrača Newyork, 28. avgusta. AA. Ker so se vremenske razmere zboljšale, je letalec Mollison davi ob 10. odšel na letališče. Pred poletom je brzojavni svoji ženi v Angliji, da bo letel do Harbour Gracea in odtod preko Atlantskega oceana na londonsko letališče Croydon. Nemško odlikovanje Mussolinija Frankfnrt, 28. avgusta, č. Državni predsednik je ob zaključku Goethejevega spominskega leta odlikoval z zlatimi svetinjami razne odlične osebnosti, med drugimi sta bila odlikovana tudi Mussolini in Herriot 25 milijonov ljudi brezposelnih ženeva, 28. avgusta, p. Po statističnih podatkih mednarodnega delovnega urada je bilo koncem prvega četrtletja tega leta okrog 25 milijonov ljudi z vsega sveta brez posla. PRVI ZNAKI UPADANJA KRIZE Optimizem prezidenta Hooverja ni neupravičen - Stanje v _____ njenih državah se prav polagoma boljša — Za uvedbo petdnevnega Pariz. 28. avgusta, d. Zatrdila prezidenta Hooverja, da je svetovna gospodarska kriza že premagana, so vzbudila tudi v Evropi veliko pozornost. Sodeč po vseh znakih, ki se kažejo v zadnjih časih, so se gospodarske razmere v Zedinjenih državah res začele zbolj-ševati. Kar se tiče industrije, je predvsem treba ugotoviti, da je zlasti v tekstilni industriji prišlo do razveseljivega preobrata. Veliko število podjetij je zopet začelo obratovati in listi javljajo dan za dnem, da se zopet zaposluje veliko število delavstva. Zaloge blaga so izčrpane, ker se je po trgovinah vkljub krizi vendarle kupovalo. In kupovalo se je poceni, zato pa tudi v tem obilnejši meri. Cene so tudi še danes nizke in je nekako postal dolar plačilna edinica, ki ima svojo precejšnjo vrednost nasproti prejšnjemu času, ko nisi dobil zanj skoraj ničesar. Danes se milijoni parov čevljev prodajajo po dolarju (56 do 57 Din), a za dolar se dobi tudi popolna ženska obleka, klobuk in druge take stvari. Na drugi strani pa je ostala draginja neizpremenjena. Pocenila se niso bogve koliko živila, ker se tako hoče zaščititi farmerstvo, a cene po gledališčih, kinematografih in drugih takih lokalih so ostale neizpremenjene. Iz premogokopnih področij prihajajo delovnega tedna tudi poročila o velikih naročilih in od piranju premogokopov, ki že leta niso obratovali. Tako se tudi rudarjem odpira pogled v boljšo bodočnost. Vse to pa je seveda šele začetek, in bi se moglo reči, komaj kaplja vode v morju brezposelnosti ter bo letošnja zima še gotovo zelo huda za brezposelno delavstvo. Ali vendar začetek je in upanje, da pridejo boljši čast Seveda bo treba v industriji znatnih izprememb, da se bodo mogli zopet zaposliti milijoni brezposelnih. A tudi v tem pogledu se čuti, da so na delu moči, za katere se upa, da bodo mogle spraviti zavoženi voz na pravi tir. Predvsem gre tu za preureditev delovnega urnika. Predsednik Hoover se je sam izjavil za uvedbo petdnevnega delovnega tedna s šestur-nimi delavniki. Tako bi se delalo na teden samo po trideset ur in delavec bi imel dva dneva v tednu popolnoma prosta. Načrtu take preuredbe pritrjujejo danes tudi že odločujoči činitelji v industrijskih in trgovskih krogih, ker uvi-devajo, da se na drugačen način ne moreta spravi« v sklad strojno in ročno delo. Če se uvede ta preuredba, kar je pač neizogibno, ker bi drugače moralo skoraj popolnoma zastati vse pridobitno življenje, seveda Amerika ne bo več »Ame- rika«, kjer ljudje čez noč postajajo milijonarji Pred sedanjo krizo se je pač delalo dan in noč, samo da je bogastvo čim hitreje rastlo, pri čemer se pa nihče ni zmenil za vse ostalo: kako se uničuje zdravje, kako se ubija delovna moč, kako se tvega življenje. Razmere v Ameriki (USA) se potem takem zboljšujejo. Ce ne vsi, pa vsaj veliko znakov kaže tako. Vendar pa je treba reči, da naj zlasti tisti izseljenci, ki so se zaradi sedanje krize vrnili v domovino in tamkaj čakajo ugodnih poročil, da bi se vrnili v Ameriko, rajši še nekoliko počakajo z vrnitvijo, da se pokaže, ali ti znaki zboljšanja delovnih razmer v Ameriki niso morda samo začasni in se morda položaj nenadoma zopet ne poslabša. Ni namreč izključeno, da sedanji preobrat na boljše ni naraven, temveč umetno izzvan in da igrajo tu svojo vlogo tajne sile, ki pripravljajo bodoče predsedniške volitve. Boljše je torej, da se počaka dotlej, da se položaj popolnoma razčisti. V par mesecih bo stvar jasna, ker se tako izumetničeno zboljšanje gospodarskega položaja ne more dolgo vzdržati. Saj bi bilo vendar treba zanj milijard tudi samo za kratek čas in se milijarde tudi v Ameriki ne pobirajo po tleh, najmanj pa dandanes, la, se je vnelo okoli naloženo vrbovje in nato še ostalo blago v skladišču. Požigalec »e je zagovarjal, da so ga do-vedli do zločina dolgovi, in je priznal, da se je tako hotel okoristiti z zavarovalnino, ki znaša 50.000 Din. Zločin požigalca je tem večji, ker se skladišče nahaja sredi vasi m bi požar ogražal vsa bližnja poslopja, če bi se raz- širil. Vsa hvala požrtvovalnemu ln vestnemu komandirju orožniške postaje g. Bau.mkirchnerju, ki je pri požaru skrbel za zadostno število meči pri brizgalnah in ki je v tako kratkem času izsledil tudi požiralca. F. B.. ki ima 37 let in je družinski oče, je bil 25. t. m. izročen v zapore deželnega sodišča. Generacija pred zaprtimi vrati Tudi Francijo tare gospodarska kriza Zaracfi naraščajoče gospodarske krize bo morala Francija spremeniti svojo trgovinsko politiko Pariz, 28. avgusta, r. V dobi, ko je francoski parlament na počitnicah, ki bodo trajale predvidoma do srede oktobra, sestavljajo v gospodarskih resorih ob sodelovanju diplomacije nov trgovinsko-poli-tični načrt, kojega glavni cilj je preprečiti posledice svetovne gospodarske krize, ki sc vedno bolj uveljavlja tudi v Franciji in tako odvrniti nevarnosti, ki jih lahko prinese letošnja zima. Herriotova vlada je v sekakor postavljena pred izredno težavno nalogo. Iz razgovora z dobro poučenim predstavnikom pariškega zunanjega ministrstva je mogel vaš dopisnik posneti naslednje informacije: Kljub prizadevanju Herriotove vlade doseči omiljenje gospodarskih težav, ki se pojavljajo tudi v Franciji, je vlada postav-liena pred iste probleme, s katerimi se je morala haviti tudi prejšnja Tardieujeva vlada. Herriotova vlada je upala, da bo mogla postopoma likvidirati politiko kon-tingentirar.ja in tako odstraniti železni oklep vsiljenih uvoznih omejitev. To upanje pa se je za enkrat izjalovilo. Kakor druge države, se mora tudi Francija ukloniti mednarodni carinski politiki, ki za enkrat onemogoča odstranitev uvoznih omejitev. Edino, kar more sedanja vlada storiti, je to, da ne uvede novih kontingentov. Francoska industrija vodi hudo borbo z inozemsko konkurenco. V dosego olajšanja tega položaja so se pričela sedaj nova pogajanja z Zedinjenimi državami in Anglijo, vendar pa je jasno, da je težišče krize v Evropi. Poslabšanje trgovinske bilance in proračunski primanj-i! jaj v višini 8 milijard jasno dokazujeta, da se razvija knza vse bolj na škodo Francije. Nemško-franc 3ska trgovinska po- godba je nujno potrebna revizije in primerne izpremembe. Nemogoče je še nadalje vzdrževati sedatnje stanje, ker nemški kupci le deloma plačujejo naročeno blago. Velik de' dobav za Nemčijo mora Francija kreditirati in tako nastajajo čim dalj e večji »zamrzli« ali bolje rečeno »mrtvi« krediti. Kompenzacijska blagajna za one države, ki nimajo dovolj deviz, ni rodila pričakovanih uspehov. Vrhu tega pa je treba še upoštevati rapidno slabšanje gospodarskega položaja francoskih kolonij. V Senegaliji in Indokini je položaj naravnost obupen. Francoski trg surovin je v največji krizi. Bati se je, da se bo brezposelnost na zimo silno povečala. Že danes je kovinska industrija zaposlena samo do 55 odstotkov. Francosko delavstvo čakajo hudi časi. Samo ob sebi je razumljivo, da je pod takimi okoliščinami vsaka politika posojil v bodoče izključena. Načrti za obnovo Srednje Evrope so se drug za drugim izjalovili. Francija ne more več misliti na to, da bi prevzela presežek žita južno-v.zhodnih držav. Že s prevzemom sadja in zelenjave je doprinesla veliko žrtev na škodo lastnega poljedelstva. Ne preostaje nič drugega, kakor nadaljevati žitno politiko, kakor jo je svoječasno vodil Tardieu. Kakšen uspeh bo imela v takih razmerah konferenca v Stresi, se ne da presoditi, vsekakor pa ni pričakovati, da bi prinesla kako velikopotezneišo rešitev v pogledu gospodarske obnove srednje in vzhodne Evrope. Francija mora sedaj sama misliti na to, kako bo odvrnila grozečo pošast gospodarske krize od lastnega gospodarstva. Zagonetka sofijske amnestije Sofija, 24. avgusta. Nedavno se jc po Sofiji razširila vest, o kateri se je trdilo, da izhaja iz najvero-dostojnejšega vira. a je prinašala zagotovilo, da se jeseni i,da popolna brezpogojna amnestija za vse emigrante, izvzemši samo kakih 50 do 60, za katere je znano, da v emigraciji delujejo proti bolgarski državi. Po tej vesti, ki jo je zabeležilo tudi »Jutro«, bi se z drugimi emigranti vrnili v domovino tudi štirje bivši glavni sodelavci Aleksandra Stambolijskega: Ne-deljko Atanasov, Aleksander Obov, Hn-sto Stoja nov .in Kosta Todorov, kar bi bilo gotovo značilnega pomena za ves bodoči Tazvoj bolgarskih notranjepolitičnih razmer, ki je v veliki meri odvisen od stališča, ki ga v bolgarski notranji politiki zavzema najmočnejša stranka v državi, zeui-Ijedelska zveza. Danes pa kaiže, da ta popolna, brezpogojna amnestija ni tako gotova, kakor m je poročalo. Današnje »Utro«, ki je po večini prav dofaro obveščeno o stvaren, ki se snujejo v vladnih krogih, prinaša namreč vest, da so zcmljedelski emigranti sklenili, da se vrnejo v domovino do dneva kongresa zemljedel&ke stranke, fci s« navadno vrsi ob koncu oktobra, pa naj »e dotlej izda amr.estija ali pa ne. List trdi, da se je okoli 120 emigrantov izreklo v tem smislu in da sta se jim priključila tudi Nedeljko Atanasov in Hrteto Stojanov, dočim Obov in Todorov ne odobravata tega sklepa, s katerim emigranti tvegajo izgubo 6vobode in morda " tudi celo življenje, ker jih je med njimi več. ki so bili obsojeni na smrt in jih bodo oblas+va, ako ne bo dotlej izdana amnestija, brez dvo-da dala žanre t i in fcvnšrti svoječasno jim prisojen o Ra ze«. Ta »Utrova« vest je vsekako znak, da glas o amnestiji, ki se je pred kratkim s tako gotovostjo širil po prestolnbci, menda ni preveč utemeljen. Ni pa izključeno, da se s to vestjo o brezpogojni vrnitvi emigrantov skuša vplivati na merodajne kroge, da bi se delo za amnestijo kar najbolj pojačilo in pospešilo. V tem primera bi vest najbrž izhaja!« rz samih zemljedel-skih krogov, in sicer tistih, ki jim je do gkora*5nje vrnitve emigrantov. To je skupin« Jordanova in Zahari jeva, dočim druga skupim, ki sta ji na čelu Gičev in Ver-gil Dmov, ni preveč vneta za tako popolno amnestijo, ki bi omogočila vrnitev imenovanim štirim najožjim pr&skasean | Stambolijskega, ker je fca skupim pač vse nekam preveč daleč krenila stran od nekdanjega političnega programa zemljedel-ske zveze, tistega, ki ga ji je zapisal tn s svojo mučeniško smrtjo potrdil: Aleksander Stambolijski. Ti dve skupini v zemljedelski zvezi sta si v zadnjih časilh vse očitneje nasprotni, a to nasprostvo znajo kar najbolj izkoriščati ostale stranke, ki tvorijo z zemljedelci vladni »narodni blok«, zlasti p« demokrait-je z Muisanovim in Girginovim m čelu. Zato tudi ni izključeno, da je gornja vest o brezpogojni vrniti emigrantov izšla iz teh krogov, da bi se z njo povečala napetost med obema zemi je-delski m a skupinama. Z vrnitvijo Atanasova in Stojanova bi se znatno okrepil v stranki položaj Jordanova in Zaiharijeva. a Dimov, ki bi ga Gičev tako rad spravil v vlado namesto Jordanova, bi se pač moral za daljši čas, če ne -za vedno, odreči želji po ministrskem stolou. Ob tej notranji borbi r zemljedelski zvezi je zelo zanimivo dejstvo, da vladni demokrati vsekako stoje na strani Jordanova in emigrantov in da zksti glasilo demokratske stranke, »Zname«, s svojim direktorjem Penčevim odkrito stopa na to stran. Za Penčeva »e celo trdi v zemlje-delsfci zvezi, da je pri samem vladarju spletka ril proti Gičevu in Dimovu, tako da t« demokratska naklonjenost eni zemlje-delski skupini postaja že kar naravnost sumljiva in se mora zdeti, da tiči za njo le želja po oslabitvi zemljedelske zveze, po razkolu, ki bi omogočil, da se vsaj del zemliedelcev izrine iz vlade in nadomesti s kako sedanjo opozicijsko skupino, fci se 7. vse več'o vnemo ponujajo demokratom. In je čudno, da se demokrati nagibajo k Jordan ovni rn em igrantom, ne p« Gičeva in Drmovu, ki sta jim toliko bliže. Če ne gre za to, da slednjič izigrajo oboje? Obilen pridelek koruze Za izvoz bomo imeli okrog 100.000 vagonov Beograd, 28. avgusta. Letošnji pridelek pšenice v naši državi zaradi pozne pomladi, velikih povodndi in žitne rje v Vojvodin.1 ia dirugih naših glavnih žitotrodnih krajih ni velik. Znaša samo okrog 170.000 vagonov, kar ustreza normalni notranji potrebi, Ako upoštevamo, da se bo poraba pšenice zaradi gospodarskih neipiriilik in spričo dobre letine koruze nekoliko zmanjšala, in ker imamo še od stare letine kakih 1000 vagonov, se lahko računa, da bo mogoče tudi letos izvozita okroglo 10.000 vagonov pšenice. Nasprotno pa bo koruza skoro povsod v državi odiično obrodila. Najslabša bo menda v dravski banov m i zaradi suše, kar pa v celotnem pridelku ne pride v poštev. Kakor kažejo doslej znani poda/tM, bo mogoče letos izvoziti okrog 100.000 vagonov koruze. Slično rekordno število 100 tisoč vagonov koruznega previška smo zaznamovali v letu 1925. Od-lično je obrodila tnrščica tudi v letu 192«., ko smo imeli oknog 89.000 vagonov previška. Po teh dveh letih pa je koruza do letos vedno da-leč zaostajala za pšenico. V lefcu 1928. smo izvozili le samo kakih 400 vagonov, a lani 22.000 vagonov. Slaba letina .pšenice letos ni baš tragična spričo silnega svetovnega nadipridel-ka in nizkilh cen. Za nas je odličn.l pridelek koruze prav srečDa okolnost, saj bo nadomestil primanjkljaj pšenice, a poleg tega bo za koruzo, ki je ni preveč po svetu, mnogo laže najti kupoe. Po sedanjih cenitvah bodo našj pridelovalci taieM letos od izvoza nšenioe in koruze okrog 50 milijonov dinairdev več dohodkov kakor lansko leto. kar hi pomenilo znatno olajšanje v sedanjih gospodarskih tegobah, a poleg bega bi bil tak izvoz tudi lepa postavka v naši trgovski bilanci. Danes premiera! Film veselega humorja, humoristič- nih zapletljajev, ljubavnega čara in sladkih melodij GOLA RESNICA (En dan brez laži) Poljubi najlepših Parižank ae prodajajo v dobrodelne namene. NaJnovejSi Paramo tm tov zvočni tednik V našem sodobnem kulturnem življenju se prikazujejo nekateri pojavi, ki dajejo človeku neprestano misliti. Podoba je, kakor da so veliki zgodovinski dogodki, ki so za nami, zarezali tako globoke brazde v čas in tako težke rane v življenje človeštva, da se je tista stara, idilična, plodna kontinuiteta, ki jo je svoje dni izkazoval razvoj od generacije do generacije, na razoranih razhojenih cestah našega časa skoraj povsem izgubila. Podoba je, kakor da nobena kulturna in življenjska fronta od včeraj nima več naraščaja za jutri, kakor da za nobeno funkcijo v kulturi in umetnosti ni več naslednika za bodočnost in kakor da vsem stvarem, ki so zdaj, potekajo poslednje ure. Pa vprašanje nikakor ni tako usodno in tragično, kakor se zdi na prvi pogled. Družba in svet še daleč nista na tem, da razpadata. Ta kriza družbe, življenja in sveta, v kateri smo. je samo čisto pravnega formalnega, administrativnega zna-čja: išče se dedič, da nastopi svoje pravice. — Samo vse klicanje, vse pozivanje za njim je zaman. Mlad francoski pisatelj je onokrat za-pisal, da se je z letom 1914. za evropske narode začelo novo stoletje. Veliki, težki dogodki so padli na duše in človek je postal samemu sebi tuj. čas se je že na novo začel, človek pa se še ni mogel rešiti izpod pez, ki so se bile zrušile nanj. Stare generacije so prebile svetovno vojno, kakor da se ni zgodilo nič. Ljudje so doživeli strahote, v njihovih dušah so se zgodile nezaslišane reči — toda ko so se vrnili na svoje tihe, dobre domove, ko jih je spet zajel vase vonj po vsem toplem, mehkem, večno dobrem, je iz razvalin njihovega ubitega življenja naenkrat spet zrasel stari, preprosti, nebogljeni, morda samo še malo slabši človek, kakor je bil nekdaj in vse se je spet začelo kakor je teklo prej. Poleg najmlajše generacije frontašev je najbrž samo mladina, ki je ostala daleč za. frontami, doživela vojno tako do dna, da je potem nikoli "več ni mogla pozabiti. Otroku so daleč vse stvari, ali prav za prav niso mu daleč: tako blizu so mu, da jih ne more razumeti — in prav zaradi tega jih ima neskončno rad; samo do tega, česar ne razumemo, lahko imamo ljubezen. Nekaj čudnega je to z vzgojo •mladih generacij sveta: otroci gledajo s svojimi velikimi očmi vse, kar se godi okrog njih, vse jim je tuje, težko in daljno, nikamor ne morejo poseči s svojimi drobnimi rokami, toda vse, kar je, se neizbrisno zapisuje na dnu njihovih src. Tako rasejo polagoma in vse. česar so se doteknili, in vse, kar so poljubile njihove čiste oči, v=e postaja njihova dediščina na veke. Toda stvari, ki so se godile otrokom v letih 1914—1918, so bila tako silne, da jih nikoli ni bilo mogoče prav zajeti in dojeti. Generacija, ki je šla skozi ta čas, je otroška ostala do danes, nikoli ni mogla do stvari in do brutalne resnice, ne more z rokami zastaviti vzvoda, da bi premaknila svet. Samo na dnu njenega bitja klije zadnja, najstrašnejša resnica o človeškem obstanku pod solncem. Toda čuden, nedoumljiv je ta notranji razdor v mladih rodovih naših dni. Starci pravijo o mladih: do ničesar drugega jim ni kakor do žoge in do najbolj brutalnega, najbolj fizičnega športa. In potem o mladi literatu ri: nič drugega jih ni kakor sama čista, od vse realnosti odmaknjena in izgubljena lirika. — Dve majhni resnici, ki pa vkljub vsej svoji relativnosti zadevata žebelj na glavo. Nekaj nepojmljivega je, kako se je ta generacija rajšla na dva skrajna ekstrema, tako da je prav za prav že kar nehala biti generacija. Generacija mora biti po svojem notranjem, po svojem zgodovinskem poslanstvu nekaj precej enotnega; njene naloge morda res niso prav za vso nacionalno. za vso družabno celoto enake, toda morajo si biti vsaj podobne med seboj. V vsakemu mlademu rodu je dana naloga, da pride na svet in ga zavzame. Toda kdor hoče osvajati, mora imeti razglede in načrt in mora biti zbran. Pred današnjo mlado generacijo pa ni načrta in ni zbranosti v nji. Razbitost je njen značaj, čakanje in nehanje je njena delavnost. In rezultat: tok stvari gre mimo ta mladine naprej in namesto generacije, ki cb svoji uri ni stopila na mesto, bo moral — z malenkostno zgodovinsko zamudo kakšnih dveh desetletij — nastopiti pač mlajši rod. Resnica je, da skoraj vse naše povojno kulturno in javno življenje kaže prav takšno podobo, kakor da mladine sploh ni več pri nas. Vsi mladi obrazi so postali nekam starčevski, vae mlade duše so se nekam od sile naglo postarale, vse mlado je postalo na vse zgodaj staro, jalovo. brezupno. Nikjer ni videti več mla-deniškega temperamenta in tiste vedre, zdrave mladostne vihravosti. Mlada literatura se je sama vase zaklenila s tisočerimi zapahi, naša mlada znanost — bogme, vsak dan jih imamo novih učenjakov — je ostala prav tako zaklenjena v svojih starih, zaprašenih arhivih in vsi papirji, ki ji pridejo izpod rok, so že takoj od začetka hudo orumeneli in prepereli in datumi, ki so na njih, so stari, stari. Nikjer ni videti tega mladega duhovnega rodu, v politiki ni slišati njegove besede, nikjer ta ni, kjer se človek lahko sreča s človekom; javnost še ni utegnila izvedeti o njeni, da obstoji. Takšna je tragika generacije, ki je v času največje vojne, kar jih pozna zgodovina, prvikrat na široko pogledala v svet in ki se je tiho, brez besede vladia nasiilju, ob katerem se je rodila. Najtežji delež krivde za vse ima pač duhovni del tega rodu. Njegova dolžnost bi morala biti, da z mislijo in besedo, z voljo in dejanjem kuje in izoblikuje fizi-onomijo vsega svojega pokoler.ja — toda ta duhovni del mladine je doslej skorajda samo odpadal sam od svojega rodu. Krivda naših lirikov, ki jih je groza vsake neizprosne aktualnosti dneva, krivda naših ideoloških ekscentrikov in fantastov, ki jim je vsako konkretno, organizacijsko delo lahko samo predmet ironije, in krivda vseh naših učenjaških in umetniških samozvane©-,- je, da se je generacija razbila in razšla. In zavoljo tega bi morala biti pred Bogom in ljudmi njihova dolžnost, da gredo vase in da gredo popravljat, kar je zamujenega. Po njih je zazeval prepad med duhovnim oblikovanjem in stvarnim življenjem rodu. Njihova dolžnost je zdaj, da zavoljo generacije in zavoljo zgodovine o d vržejo luske svojega zagrizenega solipsizma in da s stvarnim, javno, nacionalno, družabno pomembnim delom sredi celote pomagajo izravnati ta prepad. Fri. Mariborski si® Ob 4., in %10 zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124. Nogometna tekma glavni nedeljski dogodek — Zanimivo zborovanje trgovcev — Prošnja za ekspozituro Zbornice za TOI Sirov napad s sekiro Ptuj, 28. avgusta. Ko je šel v petek proti večeru Pavko Ailojz, posestniški sin iz Placarja, v Mestni vrh, ga je napadel na cesti iz zasede Cafuta Jožef iz Placarja. Cafuta je zamahnil s sekiro proti Pavlcu, ki pa je udarca ne bi prestregel, bi gotovo obležal vočasno prestregel z roko. Udarec s sekiro je bil tako močan, da mu je odsekal več prstov na levici in je dobil Pavko tudi znatno poškodbo na čelu. Ako Pavko udarca en bi prestregel, bi gotovo obležal z razklano glavo mrtev. Pavko, ki je bil prepeljan v ptujsko bolnico, je izjavil, da je Cafuta gojil proti njemu že staro sovraštvo. Sirovi napadalec pride pred sodnike. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Prijet požigalec Dol, 27. avgusta. Dne 9. t. m. je »Jutro* obširno poročalo o opasnem požaru ▼ Dolskem pri Ljubljani Sedaj se je ugotovilo, da ogenj ni nastati po nesreči ali neprevidnosti, ampak da je bil podtaknjen. Komandir orožniške postaj« v Dohi g. Baumkirchner je a svojim tovarišem kapi arom g. Cernivcem na podlagi preiskave dognal, da je požar zanetil najemnik skladišča B. F. sam, ld je bil zaradi različnih deliktov že ponovno kaznovan in je med domačini na zelo slabem glasu. Požigalec je prvotno dejanje tajil, a je pod težo dokazov naposled priznal komandirju g. Baumkirchnerju, da je posifopje zažgal sam na ta način, da je postavil na sredi skladišča 25 om dolgo gorečo svečo, jo obložil z vrbovjem, nato pa skladišče zaklenil. Ko je sveča dogoreva- Maribor, 28. avgusta. Vroča kakor zadnja je bila tudi današnja nedelja. Ves dan je ob bregovih Drave in na otoku mrgolelo kopalcev, med katere so se pomešali tudi Zagrebčani, ki so že dopoldne dospeli z avtobusi v Maribor, da pomagajo zmagati svojim favoritom v Ljudskem vrtu. Nogometna tekma je bila glavni dogodek današnjega dne. O njej so ugibali že ves dan. Prijazen veterčsk je hladil ozračje. Prve večerne ure so bile posebno prijetne in so se mnogi, ki so ostali popoldne doma in se za šport ne zanimajo, še hitro odpravili v bližnjo okolico, kjer oznanjajo že mnogi klopotci po vinogradih bližajočo se jesen. Dopoldanski promenadni koncert, na katerem je igrala vojaška godba, je bil srednje dobro obiskan. V no« na nedeljo je imela policija opravka z razgrajači in pijanci. Intervenirati je morala tudi v bolnišnici na ve-neričnem oddelku, kjer so si skočile v lase neka Anica in njene znanke. Zaman so skušali bolniški strežniki in strežnice miriti vihrave amaconke. šele dvema stražnikoma se je posrečilo napraviti red. Učitelj Drago C. pa si bo dobro zapomnil, kdaj ae je zadnjič kopal na Mariborskem otoku. Ves iz sebe je prihitel na policijo in prijavil, da mu je nekdo v soboto popoldne med 16. in 17. uro ukradel iz omarice, kjer je imel obleko, zlato uro z zlato verižico v vrednosti 4000 Din. Trgovski gremij za Maribor je imel pri Orlu v soboto zvečer svoj izredni občni zbor, na katerem je prišlo do zelo burnih Ne moreS v šolo? Vzgoji se sam! q| u (ta S 0 n Nauči ae sam rseh »trati, M j5h potrebuje ta svoj anp*h ▼ JMJenjn! Krepka to!j«! V let* dnt ni tm trgovske pr«to»te, kako* teidl udndne ln katerikoli jezik' PiS d« J 0941 Dopisno trg. Sok> v Ljubljani. Pražakova 8. ali p« »e ogiaai 5»m. Informacije tisfron-j. (Ir.vln-e ar« 8__12. !n 2.—6.. nedelja 10.—lil debat. Navzoči s<-» bili tudi magistrat ni svetnik Rodošek kot zastopnik mestne občine, obrtni nadzornik Založnik ter zastopniki pomočniškega zbora. Na zborovanju se je gremij preosnoval v združenje trgovcev, kakor to določa novi obrtni *.a-kon, in so bila sprejeta nova pravila ter posli predani novi upravi. Odobren je bil nadalje predlog zadnjega občnega zbora, po katerem se uvaja obligatorno bolniško in starostno zavarovanje članov. Od 639 pismenih izjav jih je bilo 349 za prisilno zavarovanje. Uprava bo izdelala za zavarovanje nova pravila, ki bodo omogočila tudi manj premožnim trgovcem prenesli novo breme. Sprejet je bil tudi predlog, da se zaprosi za ustanovitev ekspoziture ljubljanske zbornice za TOI v Mariboru, kar je velikega pomena za gospodarsko povzdigo severnozapadnega dela Slovenije. Trgovec Pinter je predlagal, naj trgovci percentualno prispevajo v podporni fond za brezposelne trgovske pomočnike. Z motivacijo, da trgovci ne morejo prevzeti novih bremen, je bil predlog odklonjen. Po poročilu komisije za prodajo gremijalna hiše v Slovenski ulici in za nakup druge je bilo po ostri debati sklenjeno, da se hiša v Slovenski ulici, čeprav ni primerna za dem obubožanih trgovcev, za silo popravi in izroči svojemu namenu. Za izvedbo tega sklepa je bil ustanovljen petčlanski kuratorij. Nobelova nagrada za Piecarda? Med švedskimi učenjaki, ki imajo vpliv in odločilno besedo pri predlaganju za Nobelovo nagrado se govori, da bo prihodnje leto predlagan za to visoko moralno :n gmotno odlikovanje prof. Piccard in sicer za njegova dela o f'ziki. Človeške hijene V f-fersingforsu so varnostni organi prišli na sled tajni družbi, ki ie že del j časa ropala mrliče iz grobov in porabljala trohneča trupla za neke blazne ceremonije Policii« je aretirala tri krivce, dvema pa so še na sledu. Krasna nedelja nI minila brez hudih nesreč Ljubljanska kronika beleži dve smrtni nesreči, nočni požar, avtomobilsko kalamiteto in druge nezgode — Izredno lepo solnčno vreme traja dalje Ljubljana, 28. avgusta. Današnja nedelja je bila verna vrstnica preteklih. Dunajska vremenska napoved, ki sicer za naše kraie precej drži, se je to pot malce urezala, ker je napovedala bolj vetrovno in deloma oblačno vreme ter tudi padec temperature. Ali tudi današnja nedelja je bila glede vremena v pravem pomenu besede krasna. Sonce je ves dan pripekalo in žgalo in vročina ni skoraj nič zaostajala za nedavnimi dnevi pred dežjem. živo srebro je kazalo okoli 30 stopinj Celzija v senci, barometer pa razmeroma še vedno visoko stoji in je tendenca, da bo lepo vreme trajalo še naprej. Danes je beležil barometer 777 mm. Vse kaže, da bo letošnje poletje v skladu s koledarjem. To je za naše kraje sicer lep rekord, toda za letino poguba. Da so kopalci in izletniki tudi današnjo nedeljo znali izkoristiti, ni treba posebej poudarjati. Na Savo je bilo pravo romanje, vse dopoldne in popoldne so Magistro-vi avtobusi prevažali kopalce k štirnu in drugam. Popoldne je bilo na Ježici kakor v ulnjaku, nepregledna množica rjavih ožganih teles, pester je bil pogled na brhke kopalke v vseh mogočih barvastih triko jih. Savska j plaža« od mostu pri Ježici pa doli do Tomačevega je nudila pravo nedeljsko sliko. Seveda so bila polna tudi ^ruga kopališča, tako na Ljubljanici, kjer je ga. Grošljeva kopališče lepo okrasila z zastavami in girlando lampijončkov, prav fletno pa je bilo tudi na »Iliriji«. Kronika nesreč in tragedij je precej pestra. Pripetili sta se dve smrtni nesreči, o eni smo že kratko poročali v nedeljskem -••Jutru«, v štepanji vasi pa ie bil izvršen brutalen napad na nekega slikar, pomočnika. ki se v bolnici bori s smrtjo. V bolnico so nadalje piepeljali dve žrtvi avtomobilske nesreče pri Višnji gori in več drugih ponesrečencev. Na Dolenjski cesti je vnel hud požar v šupi posestnika Franca Kocjana in mu jo skoro uničil. V naslednjem podrobnosti: Dve smrtni nesreči Nedeljsko »Jutro« je v drugi izdaji poročalo o tragični smrti 28-letnega pleskarskega pomočnika Leopolda čerina iz šte-panje vasi. Ta se je okrog 22. ure peljal na kolesu po Sv. Petra cesti domov, pri Pollakovi tovarni je pa zavil po strmi Usnjarski ulici navzdol na. Sv. Petra nasip. Menda mu je odpovedala zavora ali pa je po neprevidnosti tako naglo vozil, da se ni mogel več ustaviti in je zdrknii s kolesom vred preko nezavarovane škar-pe naravnost v Ljubljanico. Voda je bila precej globoka, ker so jo v soboto baš zajezili. Padec v vodo je čulo več pasantov, kmalu nato so slišali tudi čofanje po vodi in klice na pomoč. O nesreči je bila obveščena. reševalna postaja. Člani reševalne postaje, ki so se pripeljali z avtom, so začeli preiskovati strugo. Ker pa ni nihče vedel točno navesti, kje je čerin zdrknil v vodo, je trajalo precej časa, preden so ga našli. S kavlji so brskali po vodi in slednjič :sadeli ob truplo. Cerina so nato hitro poteg-nili iz vode. čeprav ni bilo upanja, da bi mu režiji življenje, ker je ležal že skoraj pol ure v vodi, nikakor niso opustili poizkusov z umetnim dihanjem. Zaman. Na kraj nesreče je prišla policijska komisija z zdravnikom dr. Avramovičem, ki je ugotovil smrt in odredil prevoz trapla v mrtvašnico. Tragična nesreča mladega čerina se je davi živahno komentirala po Ljubljani in je splošna sodba, da je treba škarpo ob Ljubljanici brezpogojno zavarovali, kajti tam se je pripetilo že nebroj nesreč. Saj je šele pred dvema mesecema tam našel enako smrt neki delavec. Včeraj smo tudi poročali o hudi nesreči, ki se je bila popoldne pripetila v Janševi ulici, kjer je okrog 14. padel z lestve 63-letni upokojeni pleskar državne železnice Alojzij P o z n i č. Mož je pleskal steno hiše posestnika Miillerja, na lestvi je pa nenadoma izgubil ravnotežje in padel. Dobil je hude notranje poškodbe, iz ust in ušes mu je brizgnila kri. Prepeljali so ga z reševalnim avtomobilom v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili hude notranje poškodbe. Zdravniki so se trudili na vse načine, da mu rešijo življenje, toda zaman. Ponoči je Poznič podlegel. Tragična smrt vrlega in pridnega moža, očeta več otrok, js vzbudila splošno sočutje. Brutalen napad v Štepanji vasi V prvih jutranjih urah se je vračal domov v štepanjo vas 37-letni slikarski po- močnik Josip J a g e r. Ko je prišel mimo nekega kozolca, so planili nanj neznani napadalci in še preden se je zavedel, so ga podrli na tla in ga začeli obdelovati s palicami in s čevlji. Njegove obupne klice na pomoč so čuli bližnji sosedje, ki so mu tudi hiteli pomagat. Napadalci so pobegnili. Sosedje so našli Jagra nezavestnega, !mel je vso razbito glavo, potoičen je bil po vsem telesu. Neki voznik ga je naložil na svoj voz in ga prepeljal v bolnico, kjer so ugotovili naravnost smrtno nevarne poškodbe. Jager se danes ves dan ni zavedel in je bilo njegovo stanje do večera skrajno kritično. Kdo so neznani napadalci, za enkrat še ni znano. Ni izključeno, da gre za roparje, kajti Jagru so pobrali tudi listnico z denarjem. Orožniki v štepanji vasi so uvedli obširno preiskavo. Požar na Dolenjski cesti Okrcg 2. zjutraj se je vnel hud ogenj v kozolcu posestnika Franca Kocjana, po domače štefančka na Dolenjski cesti št. 25. Kozolec je bil poln sena in detelje, zato se je ogenj z bliskovito naglico razširil. Ogromni jeziki so prasketali proti nebu in daleč na okoli razsvetljevali okolico, da je bilo svetlo kakor ob belem dnevu. Ljudje z Dolenjske ceste in bližnje ckoliee so vstajali iz postelj in hiteli na kraj požara. Dolenjska stražnica je o ognju obvestila reševalno postajo ln že čez nekaj minut so pridrveli poklicni gasilci s motorno brizgalno. Močni curki vode so ogenj kmalu zadušili. Pri gašenju so pridao e o delovali tudi barjanski gasilci. Pogorela je polovica kozolca, uničeno je pa skoraj vse seno. Kar ga ni zgorelo, je tako premočeno, da najbrž ne bo za rabo. Vozove in razno poljsko orodje, ki se je nahajalo pod kozolcem, so zapeljali na bližnji travnik. Zanimivo je, da je bila pod kozolcem tudi precejšnja množina desk. ki se pa niso vnele, škodo cenijo na okroglih 30 do 40 tisoč dinarjev, vendar je pa Kocijan nekoliko zavarovan. Vse kaže, da je ogenj zanetila zlobna roka. Avtomobilska nesreča pri Višnji gori Včeraj se je iz Zagreba v avtomobilu pripeljala v naše kraje večja družba, v kateri sta bila 23-letni trgovski pomočnik Josip Kobal iz Ljubljane in 31-letni France Kurenčič. zaposlen pri mesarski industriji v Zagrebu. Okrog 5. zjutraj se je pri Višnji gori njihov avtomobil prevrnil v jarek in pokopal vso dražbo pod seboj. Zjutraj je neki osebni avto pripeljal Ko-bala, ki je dobil precej resne notranje poškodbe, v ljubljansko bolnico, dočim se je Kurenčič, ki je poškodovan na desni nogi, sam z vlakom pripeljal v Ljubljano in odšel v bolnico. Razne nezgode Feliks Zupančič, 9-letnl sin posestnika iz Velike Lipovice, občina Ajdovec, se je v soboto popoldne doma igral s škarjami. Po lastni neprevidnosti se je pa sunil v desno oko in si ga hudo ranil. Marija Rožičeva, delavka iz Jarš prt Mengšu, je včeraj popoldne napravila izlet na Krko. Ko je lezla čez skale, je izgubila ravnotežje in padla. Zlomila si je desno nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico. one nmorJenega Policija fe ponovno aretirala osumljenca,^ ki je že bil svoječasno zaradi tega umora v preiskavi Ljubljana, 28. avgusta. Pri nas je ostala nepojasnjena že marsi-kaka krim. zadeva. V vseh takih primerih se je policija prav gotovo pošteno potrudila, vendar ji je uspeh ušel. Svoječasno je povzročil veliko senzacijo zagoneten umor nekega krošnjarja, čigar truplo so našli v vodnjaku opuščene opekarne Stavbne družbe v Kosezah. Bilo je 29. novembra 1. 1930., ko sta se tam okrog podila dijaček Stanko Tihel in krojaški vajenec Branislav Jerin. Prišla sta tudi do vodnjaka, v katerem sta zagledala globoko spodaj večji omot. Radovedna, kaj to pomeni, sta kmalu iztaknila nekje daljši drog, s katerim sta začela suvati v vrečo. Naenkrat pa sta dečka prestrašeno krikni-la. Ko sta namreč obrnila vrečo, so iz nje pogledale človeške noge. Dečka sta jo ubrala naravnost v vas, kjer sta o strašni najdbi obvestila posestnika Franceta štruklja, ki je odhitel na šišensko stražnico in povedal, kaj je čul od dečkov. Na kraj strašne najdbe sta se takrat podala dva stražnika, ki sta videla, da j sta dečka pripovedovala resnico. O zadevi i so s stražnice takoj poročali policijski upra- I vi ter je došla na mesto komisija, ki sta jo sestavljala policijski zdravnik dr. Avramo-vič in nadzornik g. Florjan. Dvignili so mrliča iz 25 m globokega vodnjaka ter ugotovili, da mu je segala vreča čez obraz do pasu. Vreča je bila v pasu po vita z žico. Neznanec je bil oblečen v temnejšo obleko in je bil suknjič obrnjen narobe. Dalje je imel mrlič na sebi rjavo srajco. V žepih niso našli nikakih dokumentov. raznim nakitom. Privedenih je bilo na policijo več takih Azijcev, ki so pa odločno zanikali, da bi bil mrtvec kdo njihovih tovarišev. šele čez nekaj dni se Je posrečilo policiji dognati istovetnost mrtveca. Bil je to 29-letni prekupčevalec s staro obleko Surail Vojnikovič, ki se je mudil v Ljubljani kake 3 mesece. Z dognanjem istovetnosti je šele mogla preiskava kreniti na nekoliko določnejšo pot. Vojnikovič se je nekaj tednov poprej seznanil z nekim Jožetom L., Iz šiške, s katerim je imel skupne posle. Bila sta tudi v dogovoru glede prodaje puške, ki jo je posedoval L. in ki jo je hotel Vojnikovič kupiti in za tem najbrž prodati naprej. Zaslišane so bile številne priče in slednjič je bil Jože L., ki je tedaj sedel v zaporu zaradi raznih drugih deliktov, osumljen tudi umora Vojnikoviča. Preiskava pa se je pozneje zavlekla in se L ni mogel dokazati umor. Jože L. je bil obsojen na 20mesečno ječo zaradi raznih tatvin in sleparij, ki jo je odsedel šele te dni. S sodišča so ga že izpustili in ga v spremstvu odvedli na policijo, odkoder bi moral potem oditi domov v Zg. šiško. Toda baš včeraj je policija prejela neke podatke, ki obremenjujejo Jožeta L. v zadevi umora Suraila Vojnikoviča. To so mu tudi na policiji takoj povedali. Tedaj pa je L. pobegnil stražniku, ki ga je hotel odvesti nazaj v zapor. Sledil je divji lov po Bleiweisovi cesti, ki se je končal z uspehom stražnikov. Jožeta L. so kmalu ujeli in ga odvedli nazaj v sodne zapore, kjer bo uvedeno proti njemu na podlagi iz- Edino, kar se je našli pri njem, je bila mre- i povedi nekih prič in vposlanih anonimnih žica za lase, ki jo je imel v žepu suknjiča. i pisem ponovno postopanje v zadevi tega ne- /-11.1__i._____- l_:i_ __ „ J nnn-/\nnflr/> •___!____2_________wilrnrrn Dl>aiol/aira Oblastva so bila pred popolno zagonetko Vedelo se je le, da gre za umor, kajti neznanec je imel na glavi zevajočo rano, pri-zadejano najbrž z ostrim predmetom. Ker je imel neznanec izredno močne lične kosti, so na policiji celo menili, da bi utegnil biti to eden kitajskih krošnjarjev, ki so se tedaj zadrževali v Ljubljani in kupčevali z Noseče matere morajo skušati vsako zateganje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. pojasnjenega roparskega umora. Preiskava bo menda zdaj dognala, ali je L. res zakrivil ta zločin ali ne. 25 milijonov VSAK NAROČNIK »JUTRA« jc zavarovan za 10.000 dinarjev! Ob 8. uri nam prinesete Vaše fime in ploSče, ob 12. uri Vam Izročimo že gotove kopije. Razvijanje filma 5 Din, kopije do 6/9 1 Din. 11193 FOTO - MATERIJAL JANKO POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 20 (nasproti kavarni »Evropi«) Kdo sme v Ameriko Nekaj novih določb o priseljevanju v Zedinjene države Newyork, sredi avgusta. Zedinjene države Severne Amerike so v zadnjih letih vse bolj in boii skrčevale število, ki so ga pred leti določile za priseljevanje državljanov raznih evropskih držav, in so z raznimi posebnimi zakoni tako otežile priseljevanje in prebivanje priseljencev na svojem ozemlju, da ie bilo 1 ono i to tako rekoč skoraj popolnoma onemogočeno. In imele so dovolj razlogov za take ukrepe. Sai je splošna gospodarska kriza pritisnila tudi Zedimjene države vkljub njihovemu ogromnemu bogastvu v toliki meri, da so nekatere zelo važne pridobitne stroke popolnoma zastale v svoji proizvodnji, druge pa so morale do skrajnosti skrčiti svoj obrat. Polomi mogočnih denarnih zavodov in velikanskih industrijskih podjetij so sledili drug drugemu, poljedelstvo, ki ie v vojnih in prvih povoiinili letih pretirano pomnoževalo svoje pridelke. ni vedelo več. kam ž njimi, se je tako rekoč dušilo v njih. a vnovčiti jih ni moglo. Brezposelnost je naraščala od dne do dne. Kam torej z novimi priseljenci, ko stradajo domačini i.n n,i kruha za že udomačene priseljence?! Vse večja trdota novih zakonskih določb o priseljevanju in priseljencih je bila tako popolnoma razumljiva. V najnovejših časih pa se ie gospodarski položaj v Zedinijeri.ih državah vsekakor zboljšal in omilile so se sedaj tudi, vsaj kolikor toliko, one trde določbe. Med raznimi predlogi, ki so bili predloženi kongresu v svrho izpremembe izseljenskih zakonov, so bili sprejeti nas!edirnii: Odgonski zakon se je n blažil. Odgnam imozemec se po določbah dosedanjega zakona nikdar več ni mogel vrniti v USA, dasi je morda imel v Zedinienih državah ženo in otroke. Ako ni hotel ostati vse večine čase ločen od njih. jih je moral poklicati k sebi. Sedaj more odgnanec po preteku enega leta zaprositi od ministrstva dela dovoljenje za vrnitev. Tajnik ministrstva dela more izdati dovoljenje za vrnitev ali pa prošnjo zavrniti, pač po razlogu, s katerim je bil dotičnik odgman n USA. Ameriška državljanka si more dovesti moža iz inozemstva izven kvote, določene za odnosno državo, če se je poročila ž njiiim pred 1- julijem 1932. Če pa se je po- ročfla pozneje, se možu dovoli priselitev samo kot prednostnemu priseljencu. Tatvine in vloma na deželi Ljubljana, 28. avgusta. Na orožniško poveljstvo v Ljubljaiui so dobili zadnje dni z dežele številne prijave vlomov dn taftvin. že osemkrat kaznovami 231etni delavec Simon Gornik, doma iz Gu-štamja se potopa v okolici Sloveno-gradca, kjer je vlomil v hišo Aleksa Bricmana v Vrhu ter odnesel večjo množino oblek. DaJtje je Gornik vlomil v hišo Josipa šu-leroa in ukradel najrazličnejše moško in žensko perilo, zalogo platna, več metrov barhanta in nekaj domače volne. Polastil ipa se je tudi raznih živil, v iprvi vrsti suhega mesa. Posestniku Ferdinandu Predniku na Gmajni pa je odnesel več parov moških čevljev in razne dragocenosti v skupni vrednosti okrog 2000 Don. Tabu orožniki sicer pridno zasledujejo, vendar pa mu ne morejo do živega. V okolici Celja pa love orožniki kletnega Ivana Ocvirka, doma .iz Ložice. NeprMi-prajv prireja svode (pohode tudi na Gorenjsko, kjer se je zglasil pred dnevi pri po-hišo Josipa Vrabiča. Tat je odnesel celo Tam je dobil prenočišče -in je izmaknil hlapcu Ivanu Pogačarju različno obleko, obenem pa mu de pobral okrog 300 Din gotovine. Zasledovani Ocvnrk obiskuje rad gostilne, v katerih naroča dobre jedi in pijače, potem pa jo potegne, ne da bi poravnal račun. Navihanec je visoke, vitke postave, temnega obraza ter ima na desnici vtetovirano žensko glavo. V Moziriju je pred dnevi nekdo vdrl v hišo Josipa Vrabča. Tat je odnesel celo moško obleko iz črno - rjaivega sukna, srebrno moako uro z verižico in več drugih predmetov. Vrabič je zaradi vloma oškodovan za okrog 2000 Din. Tatvine sta nujno osumljena dva neznana moška srednje starosti, ki sta bila dobro oblečena in sta se že dalje časa potikala po tamošnji okolici. Tudi na Dolenjskem tatovi ne počivajo. V Mokronogu je nekdo vlomil v hišo Jo- Bojevniki iz svetovne vojne imajo pravico, da zaprosijo za ameriško državljanstvo v teku nadaljnjih dveh let in jim za to ni treba plačati nikakih pristojbin. Inozemci, ki služijo na ameriških ladjah, se ne bodo smatrali, da so zapustili ozemlje Zedinienih držav in se jim glede naturalizacije tudi dopust ne bo smatral za pretrganie stalnega prebivanja v USA Inozemci, ki prihajajo v Zedinjene države za trgovskimi posli, so imeli doslej pravico, da se priselijo v smislu trgovinske in plovb ene pogodbe kot izverrfkvotnt priseljenci. To se je tolmačilo tako. da stvar velja samo za pogodbe, ki so veljale že leta 1924. Sedai je ta določba razširjena tudi na pogodbe, ki so bile sklenjene po letu 1924, in velja tudi za žene takih priseljencev in njihove samske otroke pod 21. letom starosti. Godbenikom je prepovedana priselitev, da se tako zavarujejo ameriški g'.. Jbenik!. Ta določba pa se ne nanaša na godbenike umetnike. Dijakj, katerim ie dovoljena začasna priselitev, bodo odslej morali položiti denarno poroštvo, da bodo po končanih študijah odpotovali iz Zedinienih držav. Kongres pa je tudi odklonil nekatere predloge, fci so bili že sprejeti v poslanski zbornici ali pa v senatu in so bili namenjeni kar največji poostritvi zakonskih določb za priseiijevanie in priseljence. Med drugimi takimi predHogi so bili odklonjeni kot najvažnejši naslednji: predJog. da se prepove inozemcem zaposlovanje pri javnih delih; predlog glede registracije ino-zemcev: predlog, da se priseljenske kvote znižajo za 90 odstotkov in slednjič predlog na odgon komunistov. Bogve kako znatno se s temi novimi določbami sicer res ni ublažila trdota zakonov o priseljevanju in priseljencih, kolikor toliiko pa vendarle. Najvažnejše je, da kongres ni sprejel predlogov, ki so sli še za poostritvijo teh zakonov in za povečanjem njihove trdote. Smatral je pač za potrebno, da se Zedinjene države ne zapro popolnoma proti dot okni priseljencev iz inozemstva. To pač v prepričanju, da bi tako v primeru pričakovanega zboljšanja gospodarskih razmer Amerika mogla ostati brez zadostnih delovnih moči. Predlagala so pač gledali le na težko sedanjost, kongres pa na bodočnost, ki se mu vsekakor ne zdi prečrna. žeta Kafofa. ter mu ukradel zlato uro * dvojnim pokrovom in niklja sto verižico. Dalje se je tat polastil dvocevne lovske ipuške, orožnega lista ln večje vsote denarja. Kakor pripovedujejo ljudje, bo tat naijbrž neki moški srednje postave, okroglega obraza to kostanjevih las. oblečen v sivo eajgasto obleko, ki je govoril, da je doma iz okolice Velikih Lašč. Zopet zagoneten požar v Župečii vasi Ptuj, 38. avgusta. V Župečji vasi se požari kar vrstijo. V petek je zopet gorelo, m sicer je nastal okoli 4. zjutraj ogenj v skednju posestnika Predikake Alojza. Požar je uničil skedenj, listnjafc, ostrešje hleva in eno uto. Predikaka je usodnega jutra kuhal zajtrk za družino, nato so odšli kosit on, njegov oče in posestniški sin Krošelj Franc na travnik v Apače. Niso pa še bili 400 korakov oddaljen od doma, ko so zapazili ogenj. Takoj so se vrnili in skušali ogenj pogasiti, kar se jim pa ni posrečilo. Ker so neki ljudje govorili, da je ogenj zanetil sam gospodar, posebno še, ker je pred kratkim zvišal zavarovalnino od 18.000 na 30.000 Din, so orožniki gospodarja aretirali in odvedli v sodne zapore v Ptuj. Predikaka pa odločno zanika vsako krivdo in pravi, da je zavarovalnino zaradi tega zvišal, ker so požari v Župečji vasi na dnevnem redu. Nadaljnja preiskava bo dognala, če res zadene Predi-kako kaka krivda. KAVA Dnevno 8veža Pri LEGAT Mj- Klo&ičeva 28. Specerija, deli-katese. zaitrkovainlca. 239 Postani in ostani član Vodnikove družbe! J ar o slav Hašeh 0 w Pri mrtvem truplu so našli nož, katerega so identificirali kot last umorjenega m N*ikakor ne moremo dvomiti,« ]e dejal detektiv Danihelka policijskemu ravnatelju, xla gre tu za umor, zakaj našli smo truplo in" sodna obdukcija je ugotovila umor. Ker je bil mimo tega umorjencu ukraden tudi denar, je jasno ko beli dan. da ie bil tc roparski umor.« Nato je nekaj ča«a vladala tišina. Policijski ravnatelj je v duhu občudoval bistroumnost svojega najboljšega detektiva, ki je s popolno mirnostjo in v tako odločnih, logičnih stavkih združil vse podrobnosti v celoto. »Cisto pravilno.« je dejal policijski ravnate'], »umorjenca smo našli, kar nikakor ni bilo lahko delo. zakaj njegovo truolo je bilo pokrito s časniki in mimo tega ni na vprašanje: »Ali ste tukaj?« prav nič odgovoril. To vprašanje mu je stavil policist st. 68., ki ga je bil tudi prvi odkril Ko se umorjeni ni javil, je stopil policist št. 68 naprej in se spotaknil nad truplom, ki je bilo pokrito s papirji in dnevniki. Izpočet-ka tega ni niti opazil, zakaj menil je, da *re za nered v prodajalni«; šele Lo je pri- žgal vžigalico, je videl, da moli izpod papirja človeška roka. Zgrabil je torej rclio in dejal: »Ne počenjajte neumnosti!« Ko ni dobil odgovora, je stopil iz trgovine, da bi poklical ojačenje, zakaj zmerom bolj se mu je dozdevaik), da se je tu zgodilo nekaj nenavadnega. Hkratu je telefoniral po rešilni voz in po gasilce. Ko sta prišla policista št. 119. in 263-, sta vjmenu zakona uka-zala, naj se na tleh ležeči in pod časniki skriti mož uda. Ker tega ni storil, so potegnili časnike z njega in tedaj so opazili, da je mrzel in povsem nepremičen. Potem so ga drgnili z jesihom, poizkusili z umetnim dihanjem in končno ugotovili, da je vse zaman in da ga ne bo nihče več obudil k življenju: nesrečna žrtev je imela namreč odrezano glavo, ki se je bila zakotrljala i pod pult. Potem so našli v umorjenpevem žepu nož, ki sem ga dal fotografirati in odtisniti na letakih. Ko so torej ugotovili, da gre za popolnoma neobičajno stvar, so me nemudoma obvestili. Z avtomobilom sem bil v treh minutah na mestu in takoj videl, da gre za nasilno smrt prizadetega trgovca. O naravni smrti vobče ni bilo govora Ali je bil samomor ali pa umor. Trenutek kasneje sem bil že uverjen, da tu prva možnost nikakor ne prihaja v poštev, zakaj nikoli Še nisem bil slišal, da bi 9i bil kdo sam odrezal glavo. Dejal sem torej: »Gospoda moja, menim, da je to umor in Ia bi bilo zastonj dajati siromaku na vrat mrzle obkladke.« To odkritje je za policijo vsekako velik uspeh in menim, da sein na najzanesljivejši sledi. Tu nismo smeli izgubljati niti minute. Vse je bilo odvisno od nagle konstatacije umora, zakaj nesrečen slučaj sem že po prvem pogledu na žrtev smatral za povsem nemogoč. Dali smo truplo fotografirati in sicer tako, da smo najprej fotografirali trup posebej in nato samo glavo, potem glavo in trup skupaj, in smo te fotografije primerjali s fotografirali v seznamu zločincev V. rajona. To se je seveda zgodilo v prvi naglici in je le formelnega pomena. Pozneje sem pre-iskal okolico in našel tri pivovske zama-ške. Zamaški so bili Čisto navadni in so pripadali pollitrskim steklenicam. Postrež-nica je potrdila moje mnenje, da je umorjeni pil pivo, zakaj dejala je, da ie morala umorjencu prinesti vsak dan po tri steklenice piva. Pridržali smo jo v zaporu. Dalie smo zaprli tudi hišnika, ki je dejal, da sa je vse zgodilo v popolni tišini in da ni slišal niti najmanjšega šundra, ko se je bil po izvršenem umoru vrnil domov. Obdržali smo ga v zaporu, da ne bi s svojim čenča-njem spravil varnostnih organov na napačno sled. Na nožu, ki 6mo ga bili našli v umor-jenčevem žepu, ni nobenih krvavih madežev. To je prav majhen žepni nožiček. Mod tem sem dal v vseh časnikih objaviti poročilo o umoru (pri čemer sem izključeval samomor in nesrečen slučaj) in sem poleg tega razpisal še nagrado 1000 kron za izsleditev zločinca. To je najvažnejše pri vsej stvari, dragi gospod Danihelka. Prosim vas, zapomnite si te podrobnosti, ki vam bodo vsekako olajšale preiskavo. Ugotovljeno je, da je stalno hodilo v umorjenčevc trgovino petnajst oseb, od katerin iih le bilo šest črnolasih. osem plavolasih. eden je imel rdeče lase. dva sta bila rjavolnsa, trije sivi. To da skupaj dvajset oseb. Vse to je sila zamotano. Najprej sem bi! dejal petnajst. Odkod se je vzelo ostalih pet? To si zabeležite in podčrtajte, prosim. Iz zaslišanj vsakojakih sosedov lahko sklepamo, da so imeli ti kupci sive, črne, modre, rjave in zelene oči. Kar se tiče oblek, je bilo opaziti na njih črne, karirane, progaste in slične, in da ne pozabim še na tole važno okolnost! V trgovini smo našli telovnik, ki ni pripadal umorjencu. Telovnik ie bil iz rjavega sukna in je bil po vsej priliki morilčev, zakaj bil je ves krvav. Gotovo je torej, da je morilec šel proč brez telovnika ali je oblekel rezervni telovnik ali si je kje kupil nov telovnik ali je imel več telovnikov ali si je enega izposodil ali sa ie vzel iz zastavljalnice ali hodi okrog brez telovnika ali ima pa mogoče na sebi turi-stovsko srajco 6 pasom ali brez pasu ali pa nosi zopet suknjič. To so same važne okol-nosti in morate se jih na vsak način zabeležiti. Na umorjenčevi slavi smo dalje opazili črne lase in pod nosom brke. In zdaj, dragi gospod Danihelka. zdaj vas prosim, pazite dobro! Ugotovili smo. da pripadajo lasje in brki umorjencu. zakaj rasi; so mu prav iz kože. hkratu pa smo ugotovili, da «o barvani in sicer sveže barvani Iz tega sklepam naslednje: Morilec je v razburjenju najbrže namestu svojih las in brade, kar je vsekako hotel storiti, da ga ne bi spoznali, — pobarval lase in brade nmor-?enesa sli pa je hotel — kar ni prav nič manj važno. - zabrisati sled svojega dejanja s tem. da ie izpremenil vnajijo«» svoje žrtve, katere nai ne bi nihče mogel spoznati. Ali razumete to zvijačo? Mahoma bi našli v umorjenčevi trgovini tn'ega Človeka. Preiskava bi potem ugotovila, da Je lastnik trgovine izginil in bi seveda takoj sumila, da je on morilec ali pa bi kratko- 1 malo mislila, da se je umorjeni sam splazil v trgovino in se tam sam umoril. Ali mar mislite, da se mi zavoljo te zvijače vrti v glavi? Gre torej za pretkanega zločinca, ki ni le navaden morilec. marvcS človek, na katerega se lahko zaneseš, zakaj on dela v vseh primerih premišljeno m hladnokrvno. Moja navodila vam bodo vsekako v glavnem preiskavo sila olajšala. Poudarjam še, da sem dal do današnjega dne zapreti ravno osemdeset ljudi, ki zločina niso zakrivili, zaradi cesar bo vaše delo med drugimi, ki so še preostali, za osemdeset individujev lažje, kratkomalo. ravnajte se po naslednjem: morilca še nismo dobili in vi ga morate dobiti! Morda je velik, morda majhen, mosoče je srednje postave, oči ima poljubne barve, izmed katerih je ena prava, obleko ima takisto poljubne barve, kroja in blaga. Prav lahko je. da ima površnik, morda ga na tudi nima. Vse drugo so le domneve. Predpostavljati moramo, da je svojo obleko, svoio vnanjost in svoj površnik prav gotovo izpremenil, da se je dal obriti, ostriči. nakodrati, da se je skopal in preoblekel V tem pogledu je stvar popolnoma iasna in prav gotovo si ga lahko dobro predstavljate.« Detektiv Danihelka se je priklonil gospodu policijskemu ravnatelju, zbral svoje beležke in šel v VI. rajon, da se o vsem posvetuje z detektivi, ki si jih je bil iz velikega detektivskega aparata izbral za svoje pomočnike. II. Hofmann. Borowan. Marhan. Thom in Honig, to so bili najboljši detektivi od1 vsega materijala. ki ga ie ime! gospod ^ani-helka na razpolago Ti detektivi niso lav-nosti nikoli razočarali. Po sledovih zmerom na las ugotovili, ali so od moškega ali DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Nova vatikanska plnakoteka v kateri bodo namestili slike tn plastike la Vatikanskega mesta Otvoritev samo avtomobilske ceste Med Kolnom in Bonnom v Nemčiji so izročili prometu cesto, ki služi izključno avtomobilskemu prometu. Po njej vozijo avtomobili lahko z brzino do 120 km na uro Angleške premične trdnjave ^Rorhnnclri V Angliji se vrše letos posebne vojaške vaje s tanki. Udeležuje se jih 250 »premičnih trdnjav«. Dosedanje produkcije so pokazale, da se je to strahotno orožje izza. svetovne vojne zelo izpopolnilo ter bo igralo še veliko ulogo Povratek v matično gnezdo Ameriško izvidno letalo, ki je pristalo na vodi, vlečejo na matično ladjo Žrtev pijanske stave V neki dunajski predmestni gostilni je minule dni stavil 501etni čevljar I^eopold Rihar, da bo izpraznil tri 1 vina v 12 minutah. Pclokal je prvo in drugo steklenico pijače zaporedoma, tretji liter pa je pil iz čaš in ko je nagnil zadnji kozarec, se je zgrudil onemogel na tla. Morali so pozvati rešilni oddelek, da ga je prepeljal v bolnišnico. kjer so ugotovili hudo zastruplje. nje z alkoholom. Samomorilni skok iz letata V bližini ameriškega Anapolisa je neka mlada ženska skočila iz letala v višina 600 m. Kdo je samorilka, niso mogli dognati m pilot ni niti mogel preprečiti njene samomorilne nakane. Potnica je stopila v letalo kakor vsak po trik in ni kazala nobene razburjenosti. Izvršila je svoj čin. ne da bi jo mogel kdo zadržati ali odvrniti od naklepa. Irak se uči v Evropi Vlada v Iraku je sklenila, da bo pomnožila število dijakov, ki študirajo na njene stroške v Evropi. Poslej bo vdrževala v inozemstvu 55 naraščajnikov, od katerih jih bo šest študiralo najmodernejše metode za pridobivanje petroleja, štirje železniški promet, trije pa strategijo. Na zapadu tolmačijo to dejstvo tako, da želi iraška vlada nadomestiti sedanje tuje strokovnjake v deželi z domačimi močmi Profl razdebefflnfm kuram Italijansko časopisje že delj časa vpri-zarja gonjo proti razdebelilnim kuram žensk ter dokazuje z zdravstenimi članki, da je takšen postopek skrajno škodljiv ljudskemu zdravju. Italijani odklanjajo suhe in mršave ženske, ki so jim vzdeli prilastek »kriza« in pišejo, da imajo dandanes prednost debele in napol debele dame Ženske »okostnjake« odklanjajo in pravijo, da bi se morale sramovati domačinov in tujcev. Iz akvaristove torbe 0 vročini, kisika in drugo. Vroči dnevi julija in avgusta imajo za ljudi, zlasti pa za akvariste, tudi svojo dobro stran, ker jih silijo, da poiščejo zavetišča pred pekočimi sončnimi žarki v — vodi, kjer mrgoli ribic. Posebna vročina pa vlada za časa pasjih dni. V tej dobi vzhajata istočasno sonce in Sirij v ozvezdju Velikega psa, zaradi česai so že ftari Egipčani na-zvali to dobo pasje dni, ker so mislil^ da povzročata sonce in Sirij — ki je mnogo večji kakor sonce — z združenimi močmi tako, za Egipčane, kakor tudi za nas, zares afriško vročino A IS, taka vročina je malim ribicam dobro došla. Znano je, da se v toploti živa bitja hitreje in bujnejše razvijajo. Ribice rasejo našlo, rastline poganjajo neprenehoma in dajejo ribjsmu zarodu zavetišča. Med rastlinami, v topli vodi, se pa razmnože žuželke v takih množinah, da ima ribji zarod obilno hrane. Ko ne bi bilo vročine. bi ribice zaradi prepičle hrane zaostale. Slabe, neokretne in nerazvite bi podlegle sovražnikom v vodi in vremenskim neprili-kam v pozni jeseni in pozimi. V začetku avgusta sem akvariral in se kopal v Malem Grabnu ob Cesti dveh cesarjev. Dasi je ta del potoka pravo zbirališče ribjega zaroda, sem vendar opustil akvari-ranje, a zlasti kopelji. Voda je stalno upadala in kotline so postale majhne in plitke. V njih se je kopalo nič koliko ljudi. Pri tem je postala voda ne samo motna, temveč tudi nekoKko plana, ter me je spominjala na morske kopeli. Ker ljubim kot akvarist .n pla-vač čisto vodo brez primesi, sem se raje vozil s kolesom na Dobravo, kjer je voda čista in bistra. Trud daljše vožnje s kolesom na srbavi zaprašeni cesti, so mi ribice, ki sem jih videl v bistrih tolmunih in kotlicah Horjulščice in Gornje Gradaščice, bogato poplačale. V Horjulšciri so tudi šarenke, lipa ni in blistavri, v Gradaščici pa šarenke in pohre. Ljubitelju - akvaristu se zares izplača posetiti te kraje, kjer ima dovoljno prilik, opazovati ribe in pa kopati se v čisti vodi. V zvezi & člankom z dne 22. avgusta, v katerem sem omenil blistavca, opozarjam interesente, da so blistavci tudi v Želimelj-ščiei, Iščici in pa v Malešici med Presko m Mednem in sploh v bistrih vodah. Ker se nam obeta lepo vreme tudi v septembru, ne bo odveč, če vrnem spet k temi o pomanjkanju kisika, ki sa gotovo primanjkuje v tej vročini v ribogojnicah. Naše ribe, izvzemši rod lososov, prenašajo z lahkoto, aii samo za krajšo dobo, višj«* temperaturo (28 do 32 stopinj). Toplejša voda ima itak že malo kisika, vrh tega dihajo ribe v topli vodi hitreje in s tem uporabljajo tudi več kisika. Ogrevanje vode preprečimo z delnim obnavljanjem vode. kar pa ni priporočljivo, ker se v sveži, od sonca obsevani vodi iz vodovoda, zarede zelene alge v taki množini, da često ne vidiš ribic v akvariju. Sicer so te alse zdrave in prej ali slej izumro kar čez noč in padejo na dno — ali, kdo bo čakal toliko časa? Poleg tesa se pa ribe pri obnavljanju. odnosno menjanju vode prehlade. Zelo dobro učinkuje led, ki ga dajemo vročega dne dopoldne in popoldne v ribogojnico- S tem ohlajamo vodo za nekaj stopinj, kar zadostuje, če je ribogojnica dobro zaraščena. — V ribogojnicah, kjer ni burne vegetacije. bo zlasti v poletju zmeraj premalo kisika. Če komu ne ugaja manipulaeiia * ledom, naj si pomaga z napravo za prezračevanje. 5 atmosfer zadostuje za 24 ur. V poletju postavimo akvarij tako, da ga ne obseva sonce dlje časa. Ena ura raneea sonca zadostuje. Sicer naj pa stoji na svetlem prostoru pri oknu, ker potrebujejo rastlin*, zlasti od zsroraj, m nos o svetlobe. Ker sem gori priporočal led. opozarjam, da ne smejo priti rastline v dotik z ledom. Ta povzroča v akvariju tudi tok v navpičnem smislu, gornje plasti se .jogrezajo, dolnje se pa dvigajo. Na ta način pridejo vse plasti v dotik z zrakom, nakar se količina kisika poveča. Tudi brez toka prodre zrak v vodo, ali po-lasoma. Da prodre 1 cm globoko v vodo, potrebuje skoro 1 dan- Dobro je. če dvignemo, zlasti v poletju, stekleni pokrov na akvariju par milimetrov. S tem olajšamo zraku pristop k vodi. Na gladini pa nastane nneren zračni tok, ki pospešuje prodiranja kisika. Za ohlajevanje vode z ledom. odnosno za dolivanje manjših količin sveže vode, ki je vsaj 1 dan stala v škafu na hladnem prostoru, imamo še drug važen povod. V septembru pada temperatura ▼ naSfh krajih precej naglo, a z njo tudi temperatura v steklenih akvarijih. Takega padca ne pre-neso vsi eksoti. Zato je priporočati, da vzdržujemo temperaturo v poletju na 20 stopinj C. Navajene na tako povprečno lempe-raturo, bodo ribice lažje prenašale zimske temperaturo, ki je za toplovodnice 16 stopinj, za naše ribice in rastline pa 12 "^opin}. Naše ribice preneso tudi najnižje temperature, zaradi rastlin pa ne smemo iti pod 12 stopinj C, 6icer ni kisika. Iz tega vidimo, da je v poletju potrebno omejiti dviganje toplote, ker lažje prene* ribice in rastline padec od 20 na 16, odnosno od 20 na 12 stopinj, kakor pa od 30 na 16, ali na 12 stopinj C. 0. S. od ženskega čevlja. Njih jasne preudarke so vsi občudovali. S temi možmi je biio moči delati v vsakem primeru, zakaj nikakor niso bili klepetulje in kar so sklenili, so izvršili. Navadno so po celodnevnem in brezuspešnem iskanju sklenili: »Pojdimo v Materno-? na vrček piva.« in so to takoj izvršili. Z beležnico in svinčnikom v roki so tiho čakali na gospoda Danihelko. Resno so sedeli za mizo. zakaj zavedali so se važnosti svoie naloge. Danihelka se je vrnil dobre volje od policijskega ravnatelja, si prižgal cigareto in brez oklevanja dejal: »Otvarjam debato o našem primeru, dragi prijatelji. Dobro veste, čemu ste tukai; prav tako dobro veste, da naloga nikakor ri lahka, da pa jo bomo vendarle izvedli-V 24 urah. recimo v 48 urah. bomo imeli morilca. Tudi teden dni je dovoli, zakaj nikakor se ne smemo pretegniti. Dajem vam štirinajst dni časa in ne potrebujem od vas nobenih dolgoveznih referatov. Glavno je, da nikakor ne smete uporabljati telefona. Lahko se zgodi, da ie vod pretrgan in da morilec slučajno v kaki kavarni stoji pri telefonu in lahko sliši ves pogovor. Dam vam tri tedne časa. Zdaj. ko smo ugotovili umor, bi nam naglica kvečjemu škodovala. Prav nič ne smemo hiteti. Čeprav morilca ne najdemo v štirih tednih, to še ne bo popolnoma nič prepozno. Pred seboj imamo še peti, šesti, sedmi teden, lahko rečem, neskončno število tednov. Čas je neomeien. Pa naj minejo tudi meseci, ne da bi našli morilca, mi ne bomo obupali. Predvsem bomo zdajle vso stvar temeljito premislili, pretehtali in temu odgovarjajoče razdelili posamezne naloge. Kaj je o morilcu že ugotovljeno, vam bom povedal kasneje. Predvsem še ne vemo, kako izgleda; prav lahko je črnolas in ima pri tem pl&vo brado in modre oči, lahko je velik ali majhen in ima rdeče lase, lahko je obrit, lahko pa ima tudi lepo, poko brado ali pa samo brke, morda ima tudi kozjo bradico ali angleške brke, lahko je plešast, lahko tudi ni plešast, izkiatka, lahko je mešanica vseh mogočih barv. Prav mosoče je, da ima ukrivljen, top ali pa orlovski nos, ouzke ali debele ustnice. Lahko ima veliko lobanjo, visoko ali pa nizko čelo, koničasto ali pa okroglo in majhno lobanjo. In zobe, dragi prijatelji, zobe ima lahko dobre, močne in zdrave aH pa ošiljene in tanke in slabe- Vsega tesa ne vemo, kakor tudi ne vemo, kako je oblečen. Sto petdeset domnev je, ki se vse nanašajo na blaso in barvo njegove obleke. To bi bil približno natančen opis morilca. Vemo pa tudi. da je na kraju zločina ostavil suknjen telovnik z rdečimi madeži, ki so brez dvoma od krvi. Njegova prava barva je neznana, toda videti je prej zelen, ko črn ali svetel. Treba je torej ugotoviti, kje je morilec telovnik kupil, ali je kupil samo telovnik ali tudi suknjič in hlače, ali je ta telovnik le del celotne obleke, ki pripada morilcu, ali si ga je izposodil ali ga je vzel iz zastavljalnice. Ali je star, ali je nov, ali pa vsaj skoraj nov. Dalie. ali je telovnik njegov, ali ga je ukradel. To so, kakor rečeno, malenkosti. Policijski ravnatelj mi je kot uradno tajnost zauspal še neko okolnost, ki je pa za zdaj ne bom povedal. Samo enega vas prosim, informirajte se v parfumerijah in pri brivcih, toda le tako mimogrede, da ne bo kdo kaj sumil, o vsem se informirajte, povprašajte po lasnih barvilih, kdo in kdaj jih je tam kupoval in katere barve je vzel. Glavna stvar pa šele pride. Morilec se je pnnccc Loriori Dozutevnega burbonskega princa Evgena, o katerem se je izkazalo, da je bol slepar in pustolovec ter se je pisal s pravim imenom Loriori, so te dni pokopali na pariškem pokopališču v mnotžestvenem grobu. Pogrebnih stroškov ni hotel nositi nihče, končno se je le našel usmiljeni Američan, ki je tz lastnih sredstev plačal zanj pogreb zadnje vrste. »Corriere defa Sera« objavlja dopis nekega italijanskega novinarja, ki pravi, da je videl »princa« v prvem letu svetovne vojne v Atenah, kjer se je izdajal najprej za španskega polkovnika, potem pa za. preten-derrta na albanski prestol. L. 1917. so lažnega princa v Italiji aretirali in tedaj se je jizkazalo, da je slepar čisto navaden meščan Loriori. Romantična zgodba V budnmpeštanskih listih je bnlo nedarvtro Citati, da prosi neko dekle državno pravd-ništvo za dovoljenje prepovedane ženske operacije. Dekle je postalo žrtev nasilja. Ko so se pokazale posledice, je šla bodoča mati v sanaitorij in tam pričakovala poroda. O stvari so poročali vsi madžarski listi. Nekaj dni za tem je prišel v sanatorij mlad človek, se predstavil in prosil za roko bodoče matere. Sprejel ga je dekletov oče, in sicer s palico ter ga tako premlatil, da je moral v zdravniško oskrbo. Ko 60 njegove bolečine nekoliko odnehale, je šel vnovič v sanatorij in topot dosegel svoj namen. Uredil je vse potrebno za poroko, ki se je vršila v porodnišnici pre>den je prišel otrok na svet. Mladi mož je pojasnil, kako je prišel do tega, da je šele v sanatori ju prosil za dekletovo roko. Časopisne vesti so ga opozorile na posledice njegovega čina in mahoma je začutil v sebi takšno odgovornost, da se je napotil naravnost v porodnišnico, kjer je popravil storjeno krivico. Viljem in red hlačnega traka Vitezi reda hlačnega traka v Londonu so imeli nedavno sejo, kjer se je med drugim govorilo o prošnji bivšega cesarja Viljema za zopetni sprejem med viteze hlačnega traka. Bivši nemški cesaT je tudi prosil, naj se mu vrnejo insignije, ki jih je v avgustu 1914 s prešerno gesto poslal tedanjemu angleškemu poslaniku v Berlinu. V zaboju, ki so ga dvorni lakaji odpeljali na angleško poslaništvo, so bile admiralske in maršalske uniforme angleškega dvora Odlbor vitezov hlačnega traka je sklenil, da se Viljem Lahko ponovno vrne v red, ■ker se je 6 smrtjo bivšega portugalskega kralja Manuela izpraznilo mesto med člani. Nanovo so sprejeli vitezi v svoje vrste turškega diktatorja Kemala. Red mu bo poslal obleko in uniformo v kratkem v Ankaro, ka-mor bo potoval angleški prestolonaslednik princ Edvaird ali pa njegov brat Juri j. Tuji Rhni v Franci? Francoska vlada je izdala dekret, ki prepoveduje uvoz, razpečavanje tn predvajanje inozemskih filmov. Predvajati se smejo le domači filmi, in sicer takšni, ki so v njih vsaj do 90% zaposleni Francozi. Nemi in poučni filmi so od te naredbe izvzeti. Nenavadna smrt režiserja Iz Rige poročajo, da se je vršila v bltž-njem kraju Oger predstava neske domoljubne igre na prostem. Na koncu prireditve je občinstvo zahtevalo, naj se režiser pojavi pred rampo. Ko je bilo tej želji ugodeno, so vdrli nekateri na oder, odnesli režiserja med množico ter ga od velikega veselja metali visoko v zrak. Po nesreči pa je režiser v splošnem navdušenju enkrat priletel na kamen in se ubil. Japonski milijonar — olimpijski zmagovalec Na ofi-mpijadi v Los Angelesu ni nobena stvar presenetila tako kakor zmaga Japonca Nishija v težkih lovskih skokih. Ta mož velja za enega najimovitejših ljudi na svetu. S svojim spremstvom in lastnimi konji se je Nishi tri mesece pred začetkom olimpijade naselil v Los Angelesu ter treniral za tekme Dosegel je res uspeh, da 60 mu priznali zlato kolajno. Njegov uspeh je bil obenem najdražji olimpijski rekord v Los Angelesu, kajti noben tekmovalec ni posegel tako gloljpko v lasten žep kakor Japonec Nisihi. vsekako rodil Predvsem je treba ugotoviti, kje se je rodil in kje je bil krščen. To bo naša poizvedovanja zelo olajšalo. Morda bi njegovi starši in sorodniki lahko povedali, kje se mudi, kaj je poleg umorov njegov običajni poklic, ali pa če niso umori morda njegov glavni posel. Kakor rečeno, to bo naša poizvedovanja olajšalo in nas privedlo do cilja. Od vas ne zahtevam torej nič drugega, kakor da izveste, kdo so morilčevi starši in sorodniki in kje je bil morilec rojen.« Detektivi so se priklonili in dmg ra drugim zahtevali predujem na račun aretacije morilca m njegovih staršev. Ko je bil najboljši detektiv Danihetka sam v sobi, je še nagilo napisal besedilo objave, ki jo je nato dal natisniti v državni tiskam! in razmnožiti: Pozivam vse sorodnike ali starše morilca, naj takoj javijo svoje ime in naslov na policijsko ravnateljstvo, v roke inšpektorju Danihelki, drugo nadstropje. Ko je v tiskarni opravil in se pravkar hotel vrniti domov, da bi se malce odpočil od težkega in napornega dela, ga ie namah ustavil urednik novinarske borze in pa pričel povpraševati po podrobnostih celotne akcije. Gospod Danihelka ga fe prav priiazno sprejel: >Rečem vam lahko samo to, dragi prijatelj,« je dejal, >da smo morilcu na sledu. Sled vodi na deželo, čeprav ni izključeno, da se morilec skriva v mestu. Morda sploh ni ostavil mesta ali pa je šel samo zato na deželo, da bi nas vlekel za aos. Ml pa smo že utrujeni in take stvari nas prav nič več ne presenečajo. Veseli nas, da javnost zadevi posveča zasluženo pažnjo in bo- mo gospodom novinarjem zelo hvaležni, če bodo publiki sporočili, kako silno se trudimo, da bi morilca ujeli.« III. Sedemnajsti dan po gornjem pogovoru so zahtevali detektivi Hofmann, Borowan, Mar-han, Thom in Honig nov predujem na račun aretacije morilca, njegovih staršev in najdbe krstnega lista. »Stvar sijajno napreduje,« si je mel roke detektiv Marhan, »s Hofmannom sva našla nove sledove, gospod inšpektor, in prijatelji Thom, Borowan in Honig so odkrili, kje je morilec najbrž kupil telovnik. V naslednjih trgovinah so v zadnjem četrtletju kupovali telovnike: pri Balzarju, Eisnerju, Epsteinu. Gabrielu, Gansu, Goldschmidtii. Grafa, Gro-gerju, Giitigu, Horžvicu, Hurichu. Jarolimu. Kalmusu, Guthu, Koštalu, Lengsfeldu. Lieb-nu, Littnu, Maznerju Polaku. Rubinu, Rutte-ju, Thorbergerju, Sdiillerju, Schneiderju, Klimplu, Taušu, Weilu, Hirschu, Vodički, Cinku.« »In pri naslednjih firmah,« je dejal Honig, »sem ugotovil, da so kupovali temna in svetla barvila: pri Brihti, Černem, Demar-tininju, Duhonu. Feiglu. Preundu, Hajeku. Holoubeku, Janoušku. Kordaču, Peroutki Petriku, Prochaski, Srbku, Vitku in Co. Ravno včeraj ie nekdo pri predzadnji firmi kupil barvilo za svetlo brado.« »Kar pa se tiče rojstnega kraja,« le dejal Borowan, »bomo v enem mesecu pregledali vse praške matrike, prosim le, dajte nam v ta namen dovolj časa.« IV. Čez mesec dni 90 prišli detektivi Hofmann. Borowan, Marhan, Thom in Honig t>o tretjim predujem na račun aretacije morilca in ugotovitve njegovega imena v matriki. Prebrskali eo vse matrike od šestdesetih let preteklega stoletja dalje, toda po čudnem naključju niso .našli nič, kar bi jih vsaj približno privedlo na pravo sled. V. Čez štirinajst dni so zahtevali nov predujem. »Na pravi sledi smo,< je zmagoslavno dejal detektiv Marhan, »v matrikah ni prav nič o njem. Po vsem tem sklepamo, da gre za nezakonskega otroka, ki ga ni v matrikah.« In vzeli so predujem na račun nezakonskega otroka. _ VI. Čez teden dni so se vrnili z dobrim sporočilom. Detektiv Borowan je v obcestnem jarku našel par starih nogavic. In »pet so vzeli predujem na račun moža, ki je bil zavrgel nogavice. ^ VII. Od tedaj sta pretekli dve leti. Morilca Se vedno^ niso našli. Vestni detektivi so vzeli že nešteto predujmov na račun morilca, nogavic, oblek in drugih lepih reči. ki nai bi bile morilčeve. Toda kljub temu niso obupali. Pravijo, da je vse v najlepšem redu. Tudi javnost še ni obupala. Videti fe. da je ves potek preiskave zamišljen tako, da se bo zares častno končala. Ves policijski aparat je na nošah in vedno na svojem mestu. Načrt je izdelan. Najboljši detektivi nene-boma vodijo vso zadevo. Poslednja beseda, k: sem jo ob tej -»riliki slišal od inšpektorja Danihelke. je bila: »Preden bo minilo pet let bomo »meli morilca v rokah!« Kako izvrstna metoda! Morilec se bo medtem postaral in se ne bo mogel več tako dobro »Vrivati. Morda bo vsaj na smrtni postelji priznal. (B. Z.) PRESENETLJIVA ZMAGA MARIBORA Včeraj je I SSK Maribor po boljši Igri zasluženo zmagal nad zagrebškim Gradjansklm s 3:0 In se še bolj sigurno usidral na tretjem mestu — Možnost vstopa v ožje tekme nI izključena — Trenutno ima 8 točk In razliko golov 15:11 Ljubljana, 28. avgusta. Za klube v območju LNP se je letošnje državno prvenstvo v nogometu zasukalo tako, da sta ljubljanska predstavnika — Primorje in Ilirija — že precej pred koncem definitivno zasedla zadnja mesta in so se zaključne tekme ljubljanskih udeležencev odigrale le še v znamenju prestiža, kvalitete, vplivov poletne vročine itd. Tretji zastopnik LNP, ISSK Maribor, se je ves čas krčevito in precej tesno držal obeh zagrebških nasprotnikov — Viktorije in Gradjanskega — in do zadnjega ohranili vsaj teo-tično možnost, da si izsili pot v prve vrste. Najvažnejša odločitev v tem stremljenju je čakala naše Mariborčane danes v sreča nju z Gradjanskim, ki se je važnosti te tekme dobro zavedal in poslal v Maribor tudi precej močno deputacijo svojih pristašev v civilu. Vse to in najmočnejša postava Gradjanskega ni moglo preprečiti senzacije, ki jo je I SSK Maribor pripravil svojim prijateljem in ljubljanskemu nogometnemu podsavezu. Kot edinemu med vsemi nasprotniki mu je danes uspelo odnesti »pur-gariem« dve dragoceni točki, ki bi v danih okoliščinah lahko povzročili med najboljšimi v naši skupini velike zmede. Pri teh računih hodi nekoliko navzkriž zadnja zmaga Gradjanskega nad Primorjem, s katero so si »modri« zasigurali tako visoko razliko golov, da jim bo — če bi v preostalih tekmah naše skupine zmagala Viktorija in Maribor — težko priti do živega. Brez ozira na to pa nam je Maribor storil z današnjo zmago nad Zagrebom veliko uslugo in še enkrat dokazal, da trenutno na območju LNP nima enakovrednega nasprotnika. Druga tekma v naši skupini je spadala v domači repertoir Ljubljane, ki je letos v državnem prvenstvu nesrečno in žalostno na zadnjih mestih. Ker moštvi s to tekmo nista imeli ničesar izgubiti, še manj pa pridobiti, je prav za prav najbolj pravično, da sta si po bratsko razdelili razpoložljivi točki. Ilirija je pri tem nekoliko na boljšem, ker ie dobila z njo — mimogrede rečeno zasluženo — svojo edino točko v letošnjih drža, vno-prvenstvenih tekmah in se rešila neprijetnega slovesa, da je v letošnji sezoni odšla z bojišča — po 8 tekmah — prav brez točke. Sicer pa je tudi ta uteha precej skromna; najbolj zgovoren dokaz, da se nanjo ni veselilo niti občinstvo, ki je sicer rado prihajalo na ljubljanski »derby«, je današnji poset, ki ni bi1 vreden niti srečanja med drugorazrednimi moštvi. Po današnjih tekmah je stanje tabele naslednje: Viktorija 7 6 1 0 17:7 13 Gradjanski 7 4 2 1 28:10 10 Maribor 7 4 0 3 15:12 8 Primorje 7 1 2 4 10:25 4 Ilirija 8 0 1 7 9:25 1 Kakor je razvidno iz tabele, se morata v naši skupini odigrati še tekmi med Gradjanskim in Viktorijo ter Mariborom in Primorjem. Prognoze so pri igrah z žogo nesi-gurne, toda če (!) bi Viktorija zmagala nad Gradjanskim, Maribor pa nad Primorjem — oba seveda izdatno — bi morda Maribor lahko rešil čast slovenskega nogometa. Maribor : Gradjanski 3:0 Maribor, 2S. avgusta. Odveč bi bilo povdariti, da je današnje prvenstvena srečanje med Gradjanskim in Mariborom razgibalo v.se privržence nogometa. Gradjanski je še vodno ime, čigar tradicija in sedanja vloga v nogometu naše države pomeni privlačnost, s katero se ne more pri nas ponašati nobena izmed vodilnih enajstoric. In tako je pač povsem razumljivo, da je bil obišik današnje tekme kljub lepemu vremenu izredno do-bar. Uspešna reklama, pojačena z živahnostjo navijačev iz Zagreba, ki so že opoldne trenirali svoja grla po ulicah, je imela popoJar. uspeh, tako da se je dalo že med mladintko tekmo sklepati, da v glavnem boju ne bo manjkalo živahnosti. Stave, ki so včeraj dosegle število preko 400, 90 nagibale v prid gostov. Zadnji uspehi be-lo-m-odrih niso dopuščali, da bi pristaši igrali hazard v korist domačih. Res je sicer, da je v letošnjem prvenstvenem tekmovanju edino Maribor dostojno reprezentiral sl.^vesnski nogomet, ali proti današnjemu nasprotniku, ki je še v nedeljo odipravil Primorje z 10:0 in sredi tedna prvaka Beograda z 2:1, pač ni bilo mogoče biti najbolj navdušen optimist. Današnji uspeh Maribora pomeni popolno rehabilitacijo slovenskega nogometa za kitero zasluži nedeljemo pohvalo slovenske športne javnosti. Maribor jim. : Gradjanski hm. 3:3 (2:1). V predtekmi so se srečali juniorji Gradjanskega z domačimi juniorji. V zad- njem srečanju so zmagali Zagrebčani, danes pa so domači z dostojnim uvodom k glavni tekmi dokazali, da tudi mladina ne zaostaja za sivojimi starejšimi mojstri. Po poteku igre 90 celo zaslužili zmago 3:1 in le izredna narvoza domačega vratarja je kriva, da so gostje izenačili, kar pa nikakor ne zmanjšuje uspeha domačih. Glavna tekma. Tečno ob 17. nastopijo gostje z reno-m rano enajstorico: Petrovič, Bivec, Raj-kcvič, Gumhalter, Hiigl, Sinkovic, Urban-ke, Staroveški, Koprivnjak, Stankovič, Kokotovič. Takoj za njimi pritečejo na igrače domači v postavi: Koren, Bertoncelj, Savo, Kanič, Kirbiž, Kokot, Miro, Priveršek, Bertoncelj II, Na j žar, Zcmljič. Sodnik g. Dcržaj iz Ljubljane. Po izvršenih uvodnih formalnostih in pozdravu gostov po domačem načelniku dr. Planinšku in izmenjavi medsebojnih daril se prične težko pričakovana glavna borba. Ni pretirano če takoj uvodoma postavimo trditev, da je moštvo Maribora zaigralo danes kot doslej še nobeno slovensko moštvo. Kakšni so biti domači Ne kloniti, to je bila deviza domačega moštva. Požrtvovalnost, elan in volja, ki so jo pokazali vsi deli moštva, so presegale vsa pričakovanja. Krivično bi bilo hvaliti posameznika, kajti anajstorica je delovala kot en mož od prve minute do končnega piska. Zavest, da se borijo za prestiž slovenskega nogometa, je dvignila enajstorico do višine, ki je morala presu-niti vsakogar. Obrambna trojica nasprotnemu napadu sploh ni dala dihati, pri čemer jo je odlično podpirala izredno razpoložena krilska vrsta, ki je stalno pošiljala v napad lepo uporabljive žoge. Napadalni kvintet se je danes pokazal v formi, kakor ga nima nobena enajstorica v območju ljubljanskega podsaveea. In gostje Z vso to hvalo pa nikakor nočemo omalovaževati znanja in elana Zagrebčanov. Tudi pri njih je preclnjačila obramba, in sicer zlasti vratar Petrovič, ki je danes gotovo že vsaj enakovreden velikemu Mi- helčiču. Krilci imajo odličen smisel za kritje, predlagajo tečno in startajo dobro, Edino napad ni mogel doseči običajne višine, tako da sta Urbanke in Kokotovič na krilih zaman zalagala z lepimi centri nerazpoloženo trojico v sredini. Goli Gole so zabili v 6. minuti Zemljič, v 36. min. Priveršek m v 40. minuti Bertoncelj II. Vsi trije so bili neubranljivi. V 26. mia. drugega polčasa je sicer vtzoren potek igre prav po nepotrebnem motS Kokotovič z namernim fondom na Ber-tonclju, kar je povzročilo 2 minuti prekinitve in izključitev Kokotoviča. Sodnik g. Deržaj je imel zaradi izrednega tempa zelo težko nalogo, pa jo je vendar rešil zadovoljivo. Prognoze Upoštevajoč okolnost, da upravičeni protest Maribora proti tekmi z Viktorijo šc ni rešen, ima Maribor po današnji zmagi možnost, da doseže 10 točk, med tem ko bi imela Viktoria po razveljavijenju omenjene tekme le 11 točk, kar bi dalo možnost da bi si Maribor po ponovni tekmi z Viktorijo priboril vstop v končno ligo do česar bi imel po današnji zmagi nad Gradjanskim polno pravico. Želeti bi bilo. da navdušenje, ki je vladalo po tekmi med občinstvom — saj je neslo igralce na ramah v garderobo — ne bi o- *alo samo za danes, temveč da bi vsa mariborska športna javnost podprla delo-anje domačega prvaka, ki )e danes znova dokazal, da je te podpore vreden. Kastner & Oehler (Gradec) : Rapid 7:1 (2:0). Dopoldne sta se na igrišču Maribora srečala gornja nasprotnika, ki sta pred-vedla mlačno in začetniško igro, pri kateri je z'as t i odpovedal Rapid zaradi nediscipline nekaterih igralcev. Prireditve te vrste naj bi se v bodoče rajši opustile, ker so samo v kvar slovesu mariborskega nogometa Tekmo je dobro sodil g. Ves-naver. je bil včerajšnji prvenstveni „derby" med Primorjem In Ilirijo, ki se je ob maloštevilnem občinstvu končal s pri' fafelfsko delitvijo točk — Sodnik ni bil boljši od moštev Poslednja letošnja Ligaška tekma na ljubljanskih tleh, v kateri sta si lokalna rr-vala razdelila točki. Uvertura je bila skoro porazna: toliko občinstva, kolikor ga je bilo ob petih na igrišču, je v stanju privabiti vsaka naša drugorazredna tekma. Pozneje so ljudje začeli prihajati — s Save, im ob koncu ie bilo igrišče vsaj toliko zasedeno, da je bil na zunaj rešen deko-rurrt. Sicer pa tekma ni bila posebno važna. Ilirija je bila dokončno obsojena na zadnje mesto, in tudii Primorje je imelo nade na poboLjšanie svojega položaja edino pod pogojem, da zmaga na Ilirijo in da bi Maribor izgubil obe preostali tekmi. Boljših šans ni imelo niti eno niti drugo moštvo, o-dtod je razumljivo bolj šibko zanimanje. Sama rivaiiteta med kuboma je bila prešibka v borbi s soncem in vodo! Primorje : Ilirija 2:2 (1:1) S četrturno zamudo — preveliko, ker se je potem konec tekme vršil že v mraku — sta moštvi nastopali tako: Ilirija : Jakšič-Jančic, Bergdez-Jože, Varčič, Miikič-Ice, Lah, Svetic, Žitnik, Pfeifer. Primorje: Mika-Svetic, Vtoko-šdnfro-vec, Sočan, Pišek H.-Mičo, Erman, Lute, ženica, Uršič. Pred začetkom se je g. Betetto v knenu Ilirije zahvalil Jakšiču za sodelovanje r klarbn in se od njega poslovil. Predal mu je šopek rož. potem sta se obe moštvi poslovili od simpatičnega športnika s krepkimi »zdravo!« Tek I. polčasa Hi rija je imela začetni udarec in je igrala s soncem v ozadju Ze v prvi minuti ima Mika priliko, da poseže vmes, potem preide P. v napade in izsili kot Do 8. min. je P. stalen gost v iiirijairski polovi- ci, toda obramba I. zaustavila vse. V 8. min. napad I., žogo dobi Pfeifer, ki angažira svojega haifa in oba branilca, zato je njegov center »čist« in Lah ga z 2 metrov pretvori, 1:0 za I. Igra malo oživi. V 12. mm. ima Svetic lepo šanso, toda Mika se mu pogumno vrže pred noge in sname. V naslednjih min. je I. močno v napadu. Potem presledek odprte igre. V 21. min. zakrivi Jože kot, Ženica ga lepo strelja ln Erman porine z glavo v kot na prečko — za par cm zgrešen cfnj! V 29. min. dobi Mico lep pas, ki ga skoro pokvari, v zadregi poda nazaj Ermanu, ki lepo podaljša Jezu. Njegovo bombo Jakšič sicer odbije, toda Jež jo v zaletu prestriže v neposredni bližini in izenači, 1:1. I. takoj re-postira, Žitnik ima prelepo priliko, pa pošlje čez. Sledi premoč IM ki skuša ponovno doseči izgubljeno prednost Iliriji se nudijo ponovne šanse, v 35. min. pa izsili Uršič v borbi z Jožetom tretji kot za P. Zopet odprta igra, ki traja par minut, v 39. min. ima L zrelo šanso, potem napadi P., kjer Jakšič z drzno parado reši položaj, sam pa obleži. Nastane presledek par minut da se vratar L vrne k sebi, potem nekaj odprte igre in v 47. mia konec. Uirrja Je imela v prvem po&asu najmočnejšo oporo r dobri obrambi. HaKi niso bili na višini, edino Jože je skrbno čuval Uršrča. Napad nI imel posebnih stficov z ozadjem, zelo prodoren je bil Pfeifer, Lah dober v polj« tn nevaren streJec, Svetic tehničar, sicer premehak vodUa. Prhnonje }e imelo močnejši napad. Predvsem dobri obe krili in Ženica v levi zvezi Jež zelo neroden, Erman prekamoden za tako igro. HaJfi precej šibki, na mestu edino Pišek. Branilca pod običajno formo, zelo nezanesljiva. Mika dober. V drugem polčasa je bfla igra spočetka mlačna. Prve minute pripadajo Iliriji, v 7. mrin. ima Erman čist položaj, pa se ne zave, potem lep čas povsem nezanimive igre, polne začetniških pogrešk. V 16. min. pošltje Erman Mičota naprej, njegov center tolče Jež iz neposredne bližine, toda žoga se odbije od prečke in Uršič jo s prsmi porine v mrežo, 2:1 za P., bila je velika gneča pred golom I. m vse je bilo bliskovito izvedeno. To je bil hkrati poslednji resnejši podvig P., odslej I. krepko pritisne na izenačenje. Med 18. m 23. min. trije koti za L par opasnih stvari pred golom P., toda nekaj opravi sreča, drugo Mika. Igra postaja zelo ostra, I. je stalno v napadu, sodmik vidno šibak. V 27. min. kot za P„ ki ga Jakšič odbije, v naslednjih dveh minutah dva kota za L poslednjega strelja Pfeifer, Pišek odbije z glavo. Lah pa pošlje z 18 m krasno bombo na gol in izenači, 2:2. Premoč I. je čedaRe večja, z lepimi kombinacijami prihaja stalno v nasprotno polne, z druge strani se P. obupno brani, toda obramba ne spravi žoge ven, če pa katera zaide do polovice, je napad ne drži. Tudi pregrupaciia napada ne pomaga, moštvo je v pravem razsulu. šele v 42. min. se posreči P. napad, ki ga obramba I. drža, še eno minuto in sodnik odpiska zaradi mraka nekaj predčasno. Ilirijansko moštvo je bilo v drugem polčasu močnejše od Primorja. Predvsem v startu in vztrajnosti. Po tej igri bi bilo moštvo moralo doseči zmago, tembolj ker se je obramba P. zrušila. Bila je precejšnja smola napada, da se mu ni posrečil zmagonostvi gol. V tem delu igre so bili pač vsi igrači na mestu, morda bi se dalo oporekati taktiki: v bolj odprti igri bi se bilo dalo kaj več doseči. Pri moštvu Primorja se je opažak) pomanjkanje kondiciie. £o je bilo moštvo Iliriji v prvem polčasu nadimočno v tehničnem pogledu, dočim je Ilirija parirala to prednost z bolijšim startom, je P. v drugi polovici odpovedalo na vseh linijah. Neodločen rezultat je za moštvo prav srečen zaključek precej šibke borbe. Sodil je g. Wiiler iz Zagreba precej ležerno in površno. Druga kvalifikacijska tekma SSK Celja Celje : Atletiki S:2 (1:1) Celje, 28. avgusta. Na igrišču pri »Skalni kleti« se je vršila danes odločilna kvalifikacijska tekma za vstop v podsavezno ligo med SSK Celjem in SK Atletiki, ki jo je SSK Celje v podaljšku igre s 3:2 (1:1) zasluženo odločil v svojo korist. Večji del igre je bilo moštvo Celja v premoči in je nudilo v splošnem lepo igro. Atletiki so igrali zelo sirovo in tik pred koncem tekme je neki igralec Atleti-kov namenoma brcnil svojega nasprotnika ter ga težko poškodoval, zaradi česar je pozneje posredovala tudi policija. Tekmo je vodil sodnik g. Vidic iz Ljubljane, ki ni obvladal igre in so njegove odločitve izzvale med občinstvom — na igrišču je bilo okoli 800 gledalcev — viharne proteste. Pri nekaterih prilikah ni manjkalo mnogo, da razburjena publika ni vdrla na igrišče. Ostale drž. prvenstvene tekme Zagreb: Concordia : Hašk 2:0 (1:0), S000 gledalcev, sodnik Goranič iz Beograda, živahna igra ob še živahnejšem »navijanju« pristašev obeh klubov. Gola sta padla v 30. minuti po Miki Babiču z glavo in Vukoviču iz enajstmetrovke. S to zmago si je Concordia osvojila vstop v ožje tekme za državno prvenstvo. Beograd: Jugoslavija : Slavija (Sarajevo) 4:0 (1:0), 5000 gledalcev. Sodnik Po-dubsky iz Zagreba ni bil povsem objektiven, vendar njegove odločitve niso bistveno vplivale na potek igre. Slavija je igrala zelo požrtvovalno, vendar proti premoči Jugoslavije, ki je bila posebno v formi v napadu, ni mogla priti do veljave. Gole so zabili Kesič, Zečevič in Miloševič (2.). Bask : Mačva (šabac) 8:0 (3:). Sarajevo: Gradjanski (Skoplje) : Sašk 1 (1:1). Split: Hajduk : Slavija (Osijek) 2:0 (2:0) Proti koncu drugega polčasa se je zlila nad igriščem silna nevihta, tako da so se delegati obeh klubov odločili za predčasno zaki jučitev tekme s končnoveljavnim rezultatom, ki je bil dosežen do tega časa. Skoplje: BSK (Beograd) : Sportklub 9:2 (7:1).___ Olimpijski desetoboj SK Ilirije TRrija Je prired&la v soboto popoldne in včeraj dopoldne Lahkoatletsfci olimpirjski desetoboj. Dasi je bila to prva prireditev take VT®t© v Ljubljani, lahso trdimo, da je uspela nad vse pričakovanje dobro. Pičlo Stervllo nastopajočih tekmovalcev — biil so samo šttrtfe in sicer trije Mri j and tn en Primorjaš _(fe dokaz, kaj zahteva ta najtežja olimpijska disciplina od vsakega tekmovalca. Pe?!n: PuM in plavalno prvenstvo Pubi ima poleti svoj raj. Ta raj je Ilirija. Ta raj Ilirija ie kriv, da se je papa Pubiju zameril. Koma odloži Pubi žlico, že se začne presedati po stolu: »Mama, ali greva? Mama, kdaj srreva?« »Kam? Že ?pet na Ilirijo?« se mrei papa. »Da!« pravi mamica kratko. r,Di*ese verfluchte Ilirija!« se krega papa. >Ali res ni drugje vode?! Kolezija — a? Pa »špir-a« — a? To seve ni nobel — to ie vse pregrnajn! — Noblesa! — Ilirija!« — -Ne bodi vendar otročji!« se obrecne mamica »Ali naj po »špici« letam za otrokom'. — Sla I i že plava... Kaj ne, Pubica, da že znaš tempo?« »Mhm!« se odreže Pubi- Gospod Miro je reku, de bom kmal prvak!« »Kakšen, Miro?« zategne papa. »G?pud Strgarjev Miro, špecjalist u sko-keh s turna U razloži Pubi. >A — so! Ein neuer Stern!« se obrne zaničljivo papa k mamici. »Specialist — bab t Tha! No — ia! Bog vam požegnaj Ilirijo in >Mirota« in vse skupaj!« In vstane od mize in zaloputne vrata za seboj. „ _ Pubi maje z glavo. Kaj je papanu? Cenm se jezi na Ilirijo? In pa na gospoda »Miro-ta«H Ha-ha — če bi papa vedel, kako neumen je ta gospod Miro — sicer pa: Pubi-ja uči plavati z besno vztrajnostjo. Pubi že ve, zakaj! — torej — dTŽimo ga! — Mamiea kliče. Pubi zagrabi kopalke m zdrvi pred njo po stopnicah! Raj — pravi pravcati raj na zemlji! Pubi skače. Pubi se greje. Pubi divja. Gospod Strgar zabava mamico fk>d senčnikom pri bifeju, plačuje Pubiju m aH novce. Pubi čofota po vodi za verigo v oddelku za runake njegove vrste in stare nerodneže-Gospod Strgar ga drži za pas in poučuje z atlantsko vzdržnostjo: Tako! Ena — d"e, tri! Počasi, Pubi! Tako je dobro! Ena, dve, tri! Pa spet: ena, dve, tri! Sijajno, Pubi! Bra-vo! Saj že gre! Sedaj te izpustim! En?. — dve — bravo! Zivio. Pubi! Se obrne k mamici: Milostiva — ste videli? Dva takti — brezhibno! Pubi le izrazit plavalni talent! Pubi pljuje vodo in misli: šema! Sai sera bil takoj z nogami pri tleh! Pubi ie svojevrsten učenec. Naveliča se kmalu. Gospod Strgar še sili — Pubiju se ne ljubi več. Nacraja. Nalašč meša tempo, brca učitelja v trebuh in mu puli kocine po bedrih. Uaitelj to prenaša in se slaboumno reži. A Pubi ve, da ga boli in da ne opa ziniti! Kako je to hecno! Oni dan »e ie Pubi odločil in Slo je: zaplaval je sam! Glorija! Mamica ga je tjubčkala v pričo vseh (kakšna nežnost — ta, ta, ta! —) in gospod Miro mu je prav resno in ofi-cijelno čestital — pomislite! Pubi pozna vse plava če, skakače; plavači-ee. skakačiee. Pubi *e, kaj je salto, kaj vijak. Ve, kaj le erawL, štafeta in vaterpolo. Pubi ve, kal Je prvenstvo in kaj je Petrinovičev pokal. Petrinovičev pokal! Tega si bo zanocnnil. Pubi je bil — po pravici rečeno — vse stvari fe precej sit: kamor ee Je obrnil na Iliriji, kjerkoli ie prisluhnil — sam pokal, pokal, pokal! Ko |e zvedel, kaj Je prav za prav to, se je precej razočaral; zaradi ene vaze, pa tak dirfndaf! Doma imaio kar dve vazi, o katerih trdi mamica, da sta '.z čistega srebra! Pa to ni taka reč! Papa je le nekajkrat treščil eno ali drugo ob tla, ko Je bil jezen- Ne ubijeta se — to Je pa tad? vse! Zdaj pa tak balo! če le goenod Miro goni venomer mamief na uho to viio o pokalu — naj že bo, saj Je reveS in Speeijalist! Ne pa kar vsi od reda! Nu — sta Sla z mamino k zmagoslavnemu sprejemu. Pred Emono Jih Je čakal neizogibni Mir«. Vse je bilo t redu. Prišli eo na kolodvor. Lepo je bilo! Lampijončki in bojni klic. Na peronu gneča. Prišel »e vlak. Hura! Pubi se je navdušil, ko je videl, kako sta navdušena mamica in gospod Miro in vsi skupaj. Kričal je: živio in slava! Naenkrat se ie znašel v navdušeni Dovorki, kar pozabil je na mamico in vse, zagrabila ga je psihoza mase... Ko se je prav zavedel, da je sam brez mamice, je bilo že pozno. Toda Pubi je junak! Kaj bi tisto' — — Ko je prišel pred domačo hišo, ga je pa le malo zaskrbelo... Pred veznimi vrati so stali papa, mamisa in Ančka. Papa je nekaj sikal med zobmi, mamica je jokala, Ančka je stegovala vrat. Prva ga je ugledala: »Pubi gre!« Mamica je planila k njemu vsa v solzah: »Pubi, moj Pubi!« Papa ie zakašljal: >Khm, m. mi* Prijadrali 60 v stanovanie. Mamica se le skrila v salon. Paoa se Je razkoračil pred malim: »Kje si bil — a?' Pubi je malo plašno pojasnil: »Pr demonstracij za Petrinoviču pokal!« »Ja* ti bom dal demonstracijo!« je povzel papa. Sledila je izvršba grožnje. Potem Se razgovor v salonu, ki ga Pubi ni slišal. O, _ Petrinovicevega pokala ne bo pozabil! Treniranem« in dobro pripravljenemu Neliju Zupančiču ("Ilirida) se je pridružil sedaj v desejtoboju mnogo obetajoči Pri-morjaš Putinja in doseženi rezultat obeh je zelo dober. NeLija Zupančiča je spremljala izrazita smola. Rezultat v prvih petih disciplinah prvega dne (tek 100 m, skok v daljavo, met krogle, skok v višino in teg 400 m), 3483.22 točke je pričal, da mu bo gladko uspelo popraviti državni rekord, kd ga hr*-ni Zagrebčan Kailav (Marathon) s 6274.835 točkami; toda v svooi najsšgurnejši disoi-pdini v skoku ob palici, kjer skače stalno okoli 3.20 m je dosegel samo 2.80 m, kjer je izgubil preko 200 točk; tudi v metu kopja, ki ga meče stalno okoli 44 m, ni prekoračil meje 40 m. Prekosil je samega sebe v metu krogle, 13.03 m, in kot prvj slovenski atlet prekosil znamko 13 m, v teku 400 m s 53 sekundami; rezultat, ki ga po Valtriču več let ni dosegel noben Slovenec. Njegovo izenačenost dokazujejo še dobri rezultati v teku na 100 m: 11.6 sek., metu diska 35.24 m in 1.65 m v višino. Končni rezultat 6026.435 naj ga vzpodbuja v rednem treningu in nov.i državni rekord bo brez divoma njegov. Primo-rjaš Putinja, dasi se dosegel lep rezultat 5434.305 točk, je dokazal zelo mnogo talenta za desetoboo, toda neizena-č en ost, ki je 'donaz zelo pomanjkljive priprave za to pretežko panogo. Iznenadil je v teku na 100 m z 11.8 sek., teku na 400 m z rezultatom 55.8 sek., v metu kopja 43.05 m iin skoku ob palici z 2.80 m. Gb smot-renem treningu bo vsekakor v prihodnji sezoni lahko dosegel 6000 točk, kajti nje gova postava, nadarjenost in volja so pogoji za to. — Stepišnik in Leisa nista de-setobojca; uporabila sta pa to tekmovanje kot dober trening in sta prišla do ve ljave, Stepišnik v mestu diska, krogle in skokih, Lejka pa v čeku 1.5 km. Rezultati so naslednji (naijboljši rezultat v posamezni disciplini je tiskan pol-debelo): Zupančič Neti (SK Ilirija): prvi dan 3483.22 točk; 100 m: 11.6 sek., 762 toSk; skok v daloavo z zaletom: 5.66 m, točk 524.70, met krogle: 13.03 m, 769.00 točk! skok v višino z zaletom: 1.65 m, točk 608.00; tek 400 m: 53 sek., 819.52 točk; drugi dan 2543.215 točk; tek 110 m z za-prekami: 19.3 sek., 591.50 točk, met diska: 35.24 m, 621.14 točk; skok ob ; 2-80 m, 379.00 točk; met kopja: 39.37 m, točk 405.175 točik; tek 1500 m: 5.12 in dre petini, 546.40 točk; vkufpno točk 6026.435. Putinja Herman (ASK Primorje); tek 100 m: 11.8 sek., 714.40 točk; skok v daljavo z zaletom: 5.87 m, točk 576.15; met krogle: 10.5=6 m, 522.00 točk; skok v višino z zaletom: 1.55 m, 468.00 točk; tek 400 m: 55.8 sek., 714.24 točk; prvi dan 515 t; 110 m z zapr: 19.6 sek., točk 563.00; met diska: 26.84 m, točk 301.94; skok ob palici: 2.90 m, točk 433.00; met kopja: 43.05 m, točk 506.375, tek 1500 m: 4:57.6 min, točk 635.20; vkupno točk: 5OK.305. Stepišnik Milan (SK Ilirija); tek 100 m: 12.3 sek; točk 595.40; skok v daljavo z zaletom: 5.95 m, 595.75 točk; met. krogle: 11.23 m, točk 589.00; skok v višino z zaletom: 1.C0 m, točk 538.00; tek 400 m: 60.8 sek, točk 526.24; prvi dan vkupno 2344.39 točik; drugi dan 2124.76 točk; tek 110 m z zaprekami: 20.5 sek., točk 477.50; mat diska: 34.13 m, točk 578.96; skok ob palici 2.80 m, točk 379.00; met kopja: 38.08 m, točk 369.70; tek 1500 m: 5:49.8 min.; toč/k 319.60; vkupno točk: 4969.15. Lejka Franjo (SK Ilirija); prvi dan vkupno 2443.08 točk; tek 100 m: 12.6 sek., 524.00 točk; skok v daljavo z zaletom: 5.40 m, 461.00 točk; met krogle: 9.40 m, točk 406.00; skok v višino z zaletom: 1.50 m, točk: 398.00, tek 400 m: 57.4 sek., 654.08 točk; drugi dan 1917-445 točk; tek 110 m z zaprekami: 21.3 sek., 401.50 točs; met diska: 25.25 m, točk 241.52; skok ob palioi: 2.40 m, točk 163.00; meit kopja: 36.63 m, točk 329.825; tek 1500 m: 4 : 33 in ena petina, točk 781.60; vkupno točk 4360.525. Dva dogodka iz podnartske okolice Podnart, 27. avgusta. V Ljubnem pri Podnartu je bilo že 7. t. m. vlomljeno pri posestniku SkoreiČJ. Vlomilec je iz spalne sobe posestnika odnesel razne dragocenosti in okrog 500 Din gotovine. Med osumljenci tega zločina je bil tudi hlapec Benedikt Fr.ikelj, ki pa je orožnikom dokazal svoj alibi s tem, da so razne priče potrdile, kako se je on z njimi vred istega jutra, ko je bil izvršen vlom, podal k maši. Vestno so potem pe-r-lustrirali še razne druge osumljence, bilo pa je vedno več indicij proti Fraki ju. Naposled so orožniki začeli misliti na to, da mnogo ljudi sicer pride k maši, a se med obredom spet izgube iz cerkve, in tako so še enkrat trdo prijeli osumljenega hlapca, ki je svoje dejanje priznal ter tudi pokazal, kam je skril ukradene ure, prstane in drugo zlatnino. V Kamni gorici si je vzela življenje 361etna Marija Režekova, hčerka stare, onemogle matere, ki je prebivala v občinski tsbožnici. Hčerka je nedavno prišla k svoji materi, ker ji je t*\ pisala, da je popolnoma zapuščena. Prej je dekle služilo v Ljubljani, Tržiču in po nekaterih drugih krajih. Ko se je Marija vrnila k materi, je bila v blagoslovljenem stanju in zaradi tega je prišlo med njo in materjo takoj po svidenju do prepirov. Ko je včeraj dopoldne prišel k Mariji Režekovi orožniški kapilar France Ravljen iz Podnarta po neke informacije, je našel njeno stanovanje zaklenjeno. Pozneje, ko je prišel tudi župan, je Marija stanovanje sicer odprla, bila pa je silno razburjena, govorila o svojem nesrečnem življenju, nihče pa ni mi-sdil, da namerava nekaj obupnega. Dekle se je pozneje spet zaklenilo v svoji sobi in je tudi njena mati našla zaklenjena vrata, skozi okno pa je videla, hčerko ležati na postelji. Ko so vrata na klice matere vlomili, je bilo nesrečno dekle že mrtvo, poleg postelje pa je ležala izpraznjena steklenica liizola. Smrtne obsodbe v Moskvi Moskva, 28. avgusta, ž. Pred tukajšnjim sodiščem je bilo včeraj obsojenih na smrt pet oseb, ker so kradle blago kolektivnih podjetij. Zaradi sličnih prestopkov je bilo drugih 11 kmetov obsojenih na kazni po 2 do 10 let ječe. V Belgifi tibit ItaUfan Bruselj, 28. avgusta AA V Anderchu so nagli truplo Alda Parcaranija. Ubili so ga z revolverjem. Parcarani je prispel v Belgijo iz Bologne. TEDEN DNI FILMA Kdo je Gitta Alpar? Naši filmski publiki je to ime zaenkrat 8e bore malo znano. Gotovo pa jo seveda poznajo pevci in muziki, kajti Gitta Alpar je danes ena najpopularnejših gledaliških zvezd. V vsej Nemčiji je popularna pod imenom »berlinski slavček« in ta svoj priimek tudi v resnici zasluži. Rodila se je v Budimpešti 5. februarja 1904. Njen oče je bil kapelnik in mati si je vedno želela, da bi postala hčerka 6lavna pevka. Dobila je štipendijo, da je mogla posedati konservatorij. Gitta je hotela biti vedno lepo frizirana, manikirana, denarja t>a ni bilo. Kaj je storila? Posečala je redno frizerski salon, namesto plačila pa je poučevala svojo manikirko v petju. Zunanji posnetki za film v južni Franciji in na Španskem so že gotovi. Ateljejska dela se prično še ta mesec in tako pričakujemo, da bo film gotov do decembra- Režijo vodi znani nemški režiser G. W. Pabst. Kakor pričakujemo, se bodo za Božič vršile premiere Šaljapinovega filma po vsem svetu in tudi Ljubljana bo imela tedaj priliko videti in poslušati slavnega ruskega pevca, čigar ime je enako popularno pri nas kakor drugod po okroglem svetu. © 0 0 Tudi na češkem pogrnntajo kakšno pametno Češko ministrstvo trgovine je glede na veliko pomanjkanje filmov odredilo, da mora v Pragi vsak novi film ostati na sporedu premiernesa kina najmanj tri tedne. Število kinematografov, ki smejo donašati filmske premiere, je bilo od 23 znižano na 12: vsi ostali kinematografi smejo igrati le re prize. Če bi ta naredba ne imela zaradi ^voje drakoničnosti prevelikih usodnih posledic, bi se morali takim zakonodaialcem glasno smejati. Lastniki kinematografov naj tor.-»j film. če slučajno občinstvu ne ugaia, predvajajo cele tri tedne — pri prazni hiši! lani napravil film »Trader H o r n<, v glavni ulogi Johnny Weissmuller. »Sin Indijec. Film bajne orijentalske krasote. V glavni ulogi Ram on Novarro. »Helgin padec«. Film po romanu Davida Grahama. V glavni ulogi Greta Garbo. »Prodano ljubezen j. Prvi film v nemškem jeziku z najlepSo Američanko Joano Crawfordovo v glavni ulogi. Da bodo filmi te kvalitete zelo manjkali kinematografom kakor občinstvu, ki bo pogrešalo tudi svoje ljubljence Greto Garbo. Ramona Novarra in druge ameriške umetnike. je pač razaumljivo. V Neubafeelsbergu — v ateljejih Ufe Izpit na konservatoriju je dovršila s sijajnim uspehom in je bila takoj angažirana na operi v Budimpešti. Kmalu pa jo je ravnatelj Kleiber angažiral za državno opero v Berlinu. Največjo popularnost je dosegla v opereti. Z vstopom v gledališče >Metropol< je zasijala zvezda njene slave prav v zenitu. Pela je žensko glavno ulogo v >Dijakn prosjakn«, z Richardom Tauberjem v opereti »Prekrasen je svet« in »Vijolici z Mont-njartra«. njen največji uspeh pa je bila opereta >Dnbarry«. Nepozabna ostane tudi njena kreacija v operi »Traviata«. (Htta poje za gramofonske plošče in slednjič si jo je pridobil tudi zvočni film. Njen filmski prvenec je >Če srce izpregovori«. V Bjem poje Gitta tako lope pesmi, da bodo vsepovsod užigale publiko, ki bo videla in slišala la film. Gittin partner v filmu je njen soprog Gustav Frfjhlich. Poroka se je \ ršila v Berlinu takoj po dovršitvi film* s največjim sijajem. Film >Če srce izpregovo-ri< je bil sprejet vsepovsod z največjim navdušenjem in slava Gittinega imena je šla po vem svetu- Nedavno je prejela ponudbe za angažrna v Ameriko, toda Gitta, ki preživlja prve mesece srečnega zakona, se od svojega možička noče ločiti in je 1askavo ponudbo za enkrat odklonila. Pač oa je sprejela angažma za drogi zvočni film: »Ti «'i nobena". V tem filmu, ki bo kmalu dovršen. poje Gitta med drugim arijo iz opere »Traviate« in nastopa v družbi znanega komornega pevca Maksa Hansena. Gitta Alpar ima krasne svetle lase. zelene oči ter ie vesli ka prijateljica športa. Posebno rada jaha, plava, vozi avto in igra tonis. šaljapin v zvočnem £alnsu Veliki ruski pevec Fjodor Šaljapin je kazal do zadnjega časa neko nezaupanje in ne-razpoloženje do zvočnega filma. Dočim so postali drugi manj slavni pevci še popularne j?i, čim so se prilagodili zvočnemu filmu, je Fjodor Šaljapin dosledno odklanjal visoke in laskave ponudbe bogatih ameriških filmskih producentov. Pod nobenim pogojem ni hotel o filmu kaj slišati. Šele v zadnjem času se je dal pregovoriti in sedaj je v delu njegov prvi in obenem — pravijo — zadnji zvočni velefilm, v katerem bo Šaljapin pel glavno ulogo. To je komična opera »Don Quichotte«, ena največjih in nepozabnih Sa-Fapinovih kreacij. Nobena filmska veličina, noben še tako slaven režiser ali komponist ni v ateljeru deležen takih časti kakor čisto malenkosten, preprost predmet, ki se imenuje mikrofon Kadar ga ne uporabljajo, leži na lični bar-žunasti blazinici, dočim sedita celo Willy Fritsch in Lilian Harwey, najbolj uvaževana igralca, v odmorih na navadnih stolih. Ker me je način tonskega sprejemanja že od nekdaj zelo zanimal, sem se dal predstaviti tonskemu mojstru in se vpletel z njim v naslednji razgovor. Vršilo se je ravno filmanje operete »Sen naših dni< z Liliano Harwey, Willyjem Friischem in Willyjem Forstom. Vodili so me po ozkih, strmih siopniicah v malo kabino či^to gori na podstrešju visokega ateljeja. Tu torei kraljuje mož, čigar zadnja beseda je pri vsakem filmu odločilna. Šele kadar zakTiče v telefon »dobro«, ae lahko nadaljuje s filmanjem drugih prizorov, sicer pa so njegove besede (in to prav pogosto): »Ves prizor še enkrat!« — — Fritz Thiery se imenuje ta goenod — prav prijazno me je sprejel, položil svoji slušalki na mizo in takoj je bil prioravlien dati mi informacije na moja vprašanja. Ker se je doli v ateljeju baš zopet pričelo s filmanjem, sem moral takoj utihniti in gledal sem moža pri delu. Nadel si je svoji slušalki na ušesa, vrtel ob raznih vijakih in kontaktih pri svojem aparatu, da bi na ta način dobil pravilno in enakomerno razdelitev po mikrofonu zajetega glasu, naenkrat pa je pritisnil na gumb, rezek glas zvonca je za-brnel po ateljeju, istočasno pa je telefoniral doli: »Vse skupaj slabo! Gospodična Har-we7 govori preglasno, naj stopi za mal korak v stran od mikrofona!« Pogledal sem skozi okno nierove kabine v atelje in videl, kako so hitro napravili dve novi znamenji 6 kredo na podu elegantnega salona ameriškega generalnega konzula ter označila mesti, kamor se je morala Lilian Harwey sedaj postaviti. Nato je bil ves prizor še enkrat filman in — topot ie bil strogi gospod tonski mojster zadovoljen. Čim so tako končali s filmanjem, so napravili kratek odmor in začela sva Kako je to, da imafo pred mikrofonom strah celo taki igralci, ki imajo vendar veliko odrsko rutino?« »Stvar je čisto enostavna. Mikrofon je mnogo občutljivejši od človeškega ušesa in sprejema zategadelj najrazličnejše naše napake in hibe, katerih pri govoru z našimi ušesi ne čuiemo- Koliko slavnih odrskih veličin sem že videl, kako so bili obupani, ko smo jim predvajali njihov prvi poskusni tonfilmski posnetek!« »Ali je mogoče danes priti navadnemu la-jiku brez odrske prakse k tonfilmu?« »Ta stvar gre zelo težko in sami vidite, da se rekrutirajo danes vsi naši filmski umetniki iz takih odrskih igralcev, ki imajo že na deskah velike prakse v igri, dialogu in petju. Ton in filmanje glasu nas stavila prav pogosto pred največje težkoče. Tgralci morajo biti natančno po predpisih akustike razpostavljeni po ateljeju, pred mikrofonom, upoštevati moramo ton pri gradbj naših kulis, vse mora biti pri režijskih sejah določeno do najmanjših podrobnosti — in kljub temu se nam še dogaja, da imamo pogosto nepredvidene težkoče. Nekoč smo "re in ure vadili neko sceno. Ko smo pa hoteli fil-mati stvar tonsko, sem zaslišal, čim sem si nadel slušalki, tak čuden ropot v ateljeju, kakor da bi tam razsajala najhujša nevihta. Iskali smo ves dan po vzroku, toda vse zaman. Naposled je neki delavec čisto slučajno ugotovil, da so bile deske, na katerih so igralci stali, obite na nekaterih mestih s pločevino in to ie povzročalo pri slehernem koraku igralca šum, k,i je bil podoben grmenju.« »Ali vas motijo nevihte v narav! ali šum v zunanjosti?« — »Niti najmanj ne. Zunaj lahko grmi in treska, cele skupine letal morejo izvajati nad ateljejem svoje vežbe. v ateljeju se to ne čuje, kajti vse 6tene ateljeja so zidane po najnovejših načelih in iz materijala, ki ne prepušča glasu.« »Ali morete že tonsko filmati v naravi?« »Seveda. Pretekli teden smo baš dovršili zunanje posnetke k našemu filmu »Sem naših dni« v Kladovn, na bregu reke Havel. Vreme je bilo ugodno in to je pač pogoj tonskega snemanja v naravi.« Zopet je zapel telefon! Pozor! Poskusno snemanje! Prihodnji prizor! Luč!« Pogledal sem spet skozi okno in baš so filmali neko prav »razburljivo« sceno ljubosumja med Forstom in Fritschem in to zaradi lepe Li-liane Harwey, v katero sta v tem filmu oba zaljubljena. Ko sem odhajal irz ateljeja, sem imel edino misel: Če bi naši ljubi Ljubljančani samo enkrat pogledali sem v atelje in videli, koliko truda, napora in najboljše volje vseh od največjega zvezdnika do zadniega delavca, polagajo ti ljudje v sleherni film, ne bi več tko brezobzirno kruto in tolikokrat neupravičeno obsojali filmov, ki ne istrezajo niihovemu okusu- Grajati je lahko ali ustvarjati. — Pr. Žena v sodobnem svetu Privatna namesčenka Tega še ne veste?! Da je v Berlinu nad 8000 igralcev brezposelnih. Pri filmu skušajo poedini dobiti kako manjšo ulogo, za kar prejemajo za vsak dan filmanja 20 mark. Kdor dobi parkrat na me-se tako zaposlitev, je srečen; Da so na Poljskem prepovedali gostovati Mauriceu Chevaiierjn. Sloviti varijetejski pevec in filmski umetnik bi imel nastopiti v Varšavi, za kar bi prejel honorar 2000 dolarjev. Poljska oblastva pa so odklonila slovitemu Francozu vizum za dopotovanje z motivacijo, da je mrogo domačih igralcev brez posla. (Če bodo sedaj ti igralci kaj prej prišli do kruha in zaslužka, je drugo vprašanje.) Da je bila premiera filma »Lepa pustolovščina« v Berlinu velik triumf naše rojakinj? Katice Nagvjeve iz Subotice. Naval občinstva ie bil tako velik, da je morala intervenirati cela četa policije, ki je komaj mogla vzpostaviti red pred berlinskim kinom »Glo-ria Palast«. Da bo otvoril Elitni kino Matica ▼ petek novo sezono s filmsko komedijo »Moja boš« Kakšnih filmov letos ne bomo videli pri nas Med največ;'? filmske družbe, ki zapuste našo dTŽavo zaradi prevelikih kontingentnih bremen, spada ameriška družba Metro Gold-wyn Maver. Filmov te produkcije je prav posebno škoda, ker prinaša ta družba baš letos svoja največja dela; med te spadajo filmi: »Mata ITari«. Film življenja in usode najlepše plesalke in najopasnejše špijonke. V glavnih ulogah Greta Garbo in Ra-mon Novarro. »Napad na oblake«. Največji letalski film sedanjosti s sodelovanjem cele ameriške pomorske in zračne flotilje- V glavnih slogah Wallace Beery in Clark Gable. »Tarzan«. Najnovejši 100%> zvočni film po znanem romanu. Delo istega režiserja, ki je Privatno nameščenstvo je eden poklicev ki se mu oosveča največ žensk. Vzroki so različni. Delno jih vodi v te poklice potreba po čim hitrejšem zaslužku ki je možen vsaj v nekaterih panogah, delno pa, ker strokovna izobrazba za te poklice ne stane toliko. V mnogih Primerih na je opaziti vpliv meščanske miselnosti. Po tej miselnosti je bilo še nedavno za meščansko dekle sramotno, če je snloh kaj delala za plačilo. Ko so se pa gospodarske razmere izoremenile ter vplivale na ženo tudi v duhovnem pogledu, je tudi meščanska žena začela iskati dela za plačilo. Toda to del*~> ie moralo biti njenemu stanu primerno. Zato ni spadalo nobene vrste ročno (manuelno) delo v obseg nie-nih delovnih možnosti, kajti po meščanski cenitvi de'a se smatra ročno delo kot man j vredno. Tej miselnosti podlegajo 5e danes vsa mestna dekleta, pa tudi njih starši. celo taki. katerih poklic je rokodelski. Samo da bo hčerka v pisarni, v trgovini, pa sta sreča in bodočnost zagotovi i en i. Kolikokrat ima dekle več daru za šiviljo, mo-distko toda ta poklic že ni več družabno tisti kakor pisarniški. I.n vendar dekle v pisarni, posebno z nižio izobrazbo, nima niti stališča, niti ho-dočno-sti, dočim ima količkaj spretna šivilja oboje. O gmotnem položaiu naše privatne nameščenke ie zlasti pri današnji krizi hudo govoriti. Po večini so tako slabo plačane, da o kakem eksistenčnem m in i mu ni mogoče govoriti. Mnogokrat tudi one, ki imajo trgovsko akademijo, niso nič r.a boljšem. Najslabše na je zartie to. da nimajo močne organizacije, bodisi lastne, ali pa skupne z mošlcimi. Kakor znano pri nas sicer obstojajo tri organizacije privatnih nameščencev za ženske in za moške, toda imajo razmeroma izelo malo organiziranih ženskih članov. Če bi bile vse ženske stanovsko organizirane, tedaj bi bilo njih stališče povsem drugačno. Danes je sicer hudo glede plač in pogodb, ker kriza dovoljuje delodajalcem čisto proste roke napram nameščencem, zato bi bila tembolj potrebna medsebojna organizirana pomoč v materialnem pogledu in glede preskrbe zaslužka. V Nemčiji na pr. imajo privatne nameščenke zelo močno samostojno stanovsko organizacijo, čeprav so po večini organizirane tudi v skupni organizaciji z moškimi. f^o so se po vojni ženskam odprla vrata na stežaj v vse službe, je najbolj naraščalo število privatnih nameščenk. Tedaj je odbor omenjene organizacije s primerno propagando, zlasti potom lastnega glasila, pritegnil veliko število nameščenk v svoje vrste ter ustvaril naiprej močan reservni sklad, lastno okrevališče, dva počitniška domova, lastno posredovalnico za službe, poklicno posvetovalnico ter poseben odsek za najmlajše, katerim gre organizacija v vsakem pogledu posebno na roko. Ni treba posebej poudarjati, kako prav so jim d?nes vse te ustanove, zlasti pa podporni sklad, ki reši vsaj najpotrebnejše propada. Gotovo bodo vsaj zdaj spoznale vtse nameščenke vrednost skupne organizacije, seveda če je v pravih rokah. A ne le posebna ženska stanovska organizacija, temveč tudi skupna (mešana) strokovna organizacija (Z-en t ral v e-rb and der •Anigestellten) posveča ženskim članom posebno pozornost. To je «a nas še mnogo bolj važno, kajti pomen skupne organizacije je mnogo večje načelne važnosti, ker vzgaja žensko in moškega k zavesti skupne usode, ki mora biti najmočnejša vez pripadnikov istega stanu ali ra-zreda. S tem se tudi moški in ženska posredno najbolje vzgajata k smislu za enakopravnost. Seveda se mora vodstvo organizacije vsega tega zavedati in po tem tudi usmeriti svoje ravnanje, sicer je skupna orga- nizacija zlasti za ženske brez vrednost! in pomena. Kako se omenjena organizacija nameščencev v Nemčiji zaveda te svoje naloge, priča brošura »Die weibliche Ange-stellten«, ki je izšla lansko leto v Berlinu. Da bi vodstvo moglo sistematično delati v smislu načela »Za enako delo enako plačilo«, je razposlalo med svoje ženske or-ganizirance vnrašalne pole. na podlagi katerih ie dobilo celoten vpogled v položaj nameščenke. Izsledki so zbran' v omenjeni knjižici ter nudijo zanimivo sliko o življenju. delu, socijalnem položaju nameščenk. Podan je statističen pregled v posameznih nanogah nameščenk, od prodajalk preko kontoristk in steuotinistk do samostojnih vodilnih moči. Veliko varnost posveča io natančnim podatkom o izobrazbi posameznih, ker je pomanjkljiva izobrazba često povod za slabšo plačo ter pokaže organizaciji. kje naj priskoči na pomoč «vojim članicam s primernimi tečaji v svrho izpopolnitve strokovne izobrazbe. Posebno važna za vpogled v žensko delo sta tudi meniava služb ter vztrajanje na enem mestu. Zanimivo je poglavje o delovnem času. ki priča, da skoro nolovica nameščenk dela nad normalno veljavnim delovnim časom. V tem pogledu se ženska izkorišča mnogo bolj kakor moški. In vendar ie malo žen, ki bi bile po dokončanem službenem času nroste. posebno poročene. V? morajo delati včasih še pozno v noč. To delo se navadno podcenjuje, a vendar črpa ženski moči zdravje in telesno svežost — vse, kar potrebuje za izvrševanje svojega poklica. Kljub vztraini borbi za enake plače z moškimi se dohodki celo v Nemčiji še vedno odmerjajo po snolu. Povprečno se ceni žensko delo za 10 —- 15 odstotkov manj kakor moško. Zato je povsem razumljivo, da podjetnik rajši sprejme cenejšo žensko moč, a is to ta k o je umeven odpor moških napram konkurentkam. ki snlošno stališče na delovnem trgu slabšajo. Zato se je treba boriti za enako plačilo iz dvornega vzroka. Ni krivično samo. da se delo ne ceni po vrednosti, temveč po spolu, ni samo socialna potreba, da se dohodki ženskih moči ne pritiskajo pod eksistenčni minimumi moškega, temveč je enako stališče v vsakem pogfledu nujno potrebno tudi za borbo, ki zahteva enotno fronto moških in ženskih nameščencev. Gotovo je v današnjih časih splošne stiske boj za dosego enakih pilač silno otežkočen. Zato pa so tudi plače pri večini zlasti mlajših moči tako nizke, da skoro vse izjavljajo: »Če ne bi bila pri starših, bi ne mogla živeti.« Kjer pa so še starši brezp-osefni, se odgr-ne slika res strašne bede. Toda takih sl_rk je danes dosti po vsem svetu tudi pri nas. Žena se gospodarsko osamosvaja, tcda to ji v mnogih primerih ne prinaša sreče, marveč jo še bolj zasužnjuje. Da bo ženi emancipacija prinesla resničen blagoslov lepšega življenja, je treba predvsem, da se družabni red preosnuje v smislu obča socijalne pravičnosti, na podlagi katere se bo preoblikovalo življenje posameznika in skupnosti. Zato je potrebno, da se žena, ki dela, pridruži osvobodilni borbi proti načelu izkoriščanja in premoči. Mina Carterjeva. Nemški delovni svet, a tudi nemške feministke so praznovale dne 3. avgtisia lOletnico smrti voditeljice radikalnega ženskega gibanja Mine Cauer-jeve. »Pogumna žena, dob roti jfv človek, izvrsten tovariš«, je zapisal o njej tovariš ■v delu Pavel Oestrcich. Zapeka. Številni zdravniki uporabljajo naravno »Franz Josefovo« greneico tudi pri vrenju in razkrajanju najvišje stopnje v želodčnem črevesnem kanalu z ugodnim uspehom. MALI Službo dobi V«aka beeeda C0 p»r: n (UJmie nas)««« ah m iifro pa S Din. (1) Zobotehnik prrrm-sten v zlatu ln kavčuku, popolnoma samostojen, prost vojaščine, zdrav, pri zobozdravniku zdaj ali pozneje dobi stalno službo. Ponudbe na »Jutro« Maribor, pod »Zobotehnik 155«. 31426-1 Učiteljska abiturijenfka tartmlMiije ▼ Ljubljani im ofroliei. Od ure 7 Din. Po™»iJbe Ba ojrias. o4del«k »Jutra* pod šifro »Vesto* Metru Horicfl«. 30856-4 Dobro kuharico fc opravlja tudi ostale bijce posle, »e sprejme k Ja-tra«. 3295Ž-1 Postrežnico poiteoo, aprejmem. La-vriieva oliea 6. t* Be-iigradom. 320704 Dekle 18 l«t staro, sprejmem v vrrvofcož v Sel-eobnrsrcvi n!;oi 6. 33012-1 šiviljo m bel«> penilo iščem na dom. Naslov v oglasnem odAeiktt »Jtttra«. 33006-1 Sladoledarja dobro i£vH3ba.ne-ga i š 8 e veliko podj-etje za takoj. Pismene po-nudbe pod šifro »Sladoledar« na oglas. i>d-deieik »Jwtra.«. 33130-1 Samostojno kuharico ki opravlja tehdi ostale hiš ne poele, sprejmem takoj »H s 1. septembrom k 2 •seibam im Rianaka e. 18/11. 32529-1 Uradnico ■cSetoico, čedne »ooanjo-io ledo igwvon»o »yrej-»em te Ido j. Ponudbe 1» »glas. oddelek »Jwtra« pod Kro »Prijarara«. 33tčS-l Kuharico sredrcjjh let. — i daljšimi spričevali, sprejmem v zelo odlično hišo. Ponudbe m oglasmi oddHek Jutra pod »Zanesljiva 24f>*. 33108-1 Trgov, vajenca taiko'j sprejme Make Zaff, trgovina i m-ežamim blagom, Slov. Bistri-ca. 32912-44 Vajenca 7» nsnjato gaianterrij-o »ipr p.Tm-fm. Jo«. Slatin ar, Levčeva 8. 32833--M Vzgojiteljica vešča francoščine, ter poučevanja za nižjo gimnazijo se sprejme takoj aH po dogovoru. Cenj. oferte pod značko »Perfektna« na ogl. oddelek »Jutra«. 33150-1 Pomočnika mizarskega, ključavničarskega ali mehanlške-ga sprejmem s kapitalom 20 do 30.000 Din v dobro vpeljano podjetje Ponudbe pod šifro »Stalna služba 76«. 33181-1 Učenca z dvorazredno meščansko šolo. _ sprejme špeceri jslca trgovroa v Ljubljani. Na-pove oglasni oddelek »Jirtra«. 33613-44 Učenca za trgovino % meSaram blagom sprejme « 1. septembrom J. Vidmar. Brežice. 32705-44 Učenke sprejmem v trgwii>» i mešanisni blagom. Araaca MMč. Zaloška eesta 4, Vodmat. 32991-44 Vajenko iS?« »Petovia«. ialoga Sevfjev, Ljubljana. Dunajska o. la. 32931-44 Trgov, vajenca sprejme t-ak-nj v trgovino z mešanim blagom tvrdka L. Petova/r, Ivaojikfivci. 32913-44 Učenca sprejme mannfaktorna tr-arovina v Ljubljani. Naslov pove og1!*«*! oddelek »Jutra«. 33064-44 Vajenca •prejmem v trpovimo mešanega blaga. Naslov pave oglasni oddelek Jutra. 33101-44 Učenko marljivo, kmečkih staršev, najraje štajerko, sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželo. Oskrba v hiši. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dežela«. 33103-44 Vsaka beseda 50 par: za da jen je naslova ali '-a Šifro pa 3 Din. (Ž) Gospodična smoftia, slov., srbo-hrv., nemškega in francoskega jezika, stenografije in strojepisja, išče primemo nameščenje. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Sposobna 25«. 32733-2 Proda Jatka verBfrana v trgovini mešanega blaga, išče kjerkoli službo. Gnj. ponudbe na ogiasn-i oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik«. 32678-2 Gospa prosi za kako službo za časa velesejma. Vzame vsako službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Najrajši v gostilno«. 33138-2 Služkinja pridina ia poštena, ifče siniSbo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Slnčfoa takoj«. 33241-2 Maserka srednjih let, t dolgotrajno prakso,, sprejema na stanovanju dame in gospode, ali pa pride tndi na dom. Ponudbe na oglas, oddelek »J-utra« pod »Maserka«. 33093-2 500 Din nagrade dam onemu, ki ml preskrbi službo za Žagarja ali šoferja ali slično. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vesten, priden fant«. Avto, moto Vsaka beeeda 1 Dia:] x* dajanje naslova ah ' n Šifro pa s Din. (10) i Avto ali motocikl rabljen — najbolj« kupite ali prodaste potom avto-trerdke 0. Žužek, Ljubljana, T«uv