Zapiski OB ALPININEM PRAZNIKU To leto mineva 30 let od ustanovitve državnega podjetja z imenom Tovarne športnih čevljev Ziri, ki se je kasneje preimenovala v tovarno čevljev Aipina. DasLravno je bilo to leto veliko povedane ga in napisanega o naši tovarni (izdela li smo celo posebno publikacijo), je prav. da se tudi bralcem Loških razgledov na kratko predstavijo prizadevanja ter me sto in vloga Alpine tako v obutveni in dustriji SR Slovenije kot v gospodarstvu kraja in občine. V tem letu je v DO Alpina zaposlenih nad 1600 delavcev, ki delajo v temeljnih organizacijah združenega dela Obutev Zi ri. Obutev Gorenja vas, Plastika Ziri, Pro daja Ziri ter v delovni skupnosti skupnih služb Alpina. Pot do družbenega bogast va, s katerim danes upravljajo delavci Alpine, je bila strma in vijugasta. V času uresničevanja določil ustave in zakona o združenem delu, ki je naravnano k na daljnji krepitvi vloge delavcev, zlasti ne posrednih proizvajalcev, bodo podatki o fizični rasti proizvodnje obutve za bralca gotovo zanimivi: Leto St. parov Leto St. parov Leto St. parov Leto St. parov Leto 1947 68.040 1953 131.254 1959 284.000 1965 668.000 1971 1948 136.910 1954 145.250 1960 382.000 1966 667.000 1972 1949 186.700 1955 179.000 1961 442.000 1967 704.000 1973 1950 170.940 1956 181.000 1962 458.000 1968 864.000 1974 1951 123.320 1957 218.000 1963 513.000 1969 921000 1975 1952 116730 1958 246.000 1964 560000 1970 878.000 1976 St. parov 1,005.470 1.048.931 1,052.777 1,074.765 1,106799 1.064.371 V teh podatkih se zrcali celotna prob lematika Alpine v teh 30 letih. Za boljše razumevanje kaže na kratko omeniti ne kaj poglavitnih dejstev v zvezi s skorajda permanentno rastjo proizvodnje. Opozo riti velja, da je bila prvotna stavba gra jena za ročno izdelavo obutve. Ob pomoči skromnega strojnega parka predvojnih obrtnikov naj bi 280 delavcev, kolikor jih je bilo zaposlenih v prvem letu, izdelalo 600 čevljev dnevno. Z odpravo planskega gospodarstva nastanejo v proizvodnji in prodaji hude motnje. Prej se je delalo iz ključno za državne ustanove, poslej pa je bilo potrebno prodajo realizirati pre ko prodajne mreže Triglav, ki je kasneje pripadla v celoti tovarni Peko iz Tržiča. Prišlo je celo do zmanjšanja števila zapo slenih, tako da je bilo leta 1954 okrog 150 delavcev manj zaposlenih kot pred petimi leti. Zirovski čevljarji so našli rešitev v ko reniti spremembi proizvodnih programov. Močno poraste delež modne obutve, dela pa se tudi na razvoju športne smučarske obutve, kar je temeljna orientacija tudi danes. Prej pretežno ročna proizvodnja se začne počasi umikati strojni, kar ima za posledico nadaljnjo količinsko rast proizvodnje ter večjo konkurenčnost na tržišču. Prostorska stiska ter uvedba ma sovne proizvodnje na tekočih trakovih 173 (leta 1960 je stekel v Alpini prvi tekoči trak) privede do dvoizmenskega dela. Le ta 1962 je bil zgTajen nov objekt, s kate rim so bili delno rešeni najbolj žgoči pro blemi proizvodnje, skladišča in upravnih prostorov. Pokaže se. da kapacitete montaže pre segajo možnosti domače priprave dela. zato že leta 1964 najdemo prve koope rante, leta 1965 se priključi Alpini Cev- liarna iz Gorenje vasi, v ietu 1974 pa se odprejo proizvodnji prostori na Colu. Nova proizvodna hala leta 1970 povzroči popolno reorganizacijo montažnih oddel kov, v letošnjem letu pa so bili z novo proizvodno--skladiščno halo rešeni najbolj akutni problemi TOZD Plastika ter skla diščenja. Znano je, da sta izdelava modne ženske obutve in smučarskih čevljev zelo podvTŽeni modnim zahtevam ter da se temu primerno naglo menja tudi tehno logija. Po letu 1967 se uveljavimo kot izdelo valci kvalitetnih smučarskih čevljev in že leta 1973 nas uvrščajo med največje pro izvajalce smučarske obutve na svetu. Z izdelavo smučarskih čevljev iz poliure tanskih in termoplastičnih mas ter poliu retanskih podplatov raste hkrati današ nja TOZD Plastika z orodjarno kovin skih in nekovinskih form. S proizvodnjo ženske modne obutve, tekaških čevljev, pancerjev, izdelkov iz poliuretana in ter- moplasta za potrebe čevljarske industri je ter planinskih čevljev sodi danes Ai- pina tako po kvaliteti kot po količini v sam vrh domačih in tujih proizvajalcem obutve te vrste. Ob že ugotovljenem dejstvu, da se v Alpini letno izdela nad milijon parov obutve, naj povem, da trenutno teče pro daja po vseh treh kanalih: lastna trgov ska mreža, prodaja na debelo, izvoz. Za radi velikih težav, ki smo jih imeli s prodajo v petdesetih letih, smo bili pri siljeni v izgradnjo lastne trgovske mre že, preko katere danes prodamo količin sko nekaj manj kot polovico lastne pro izvodnje. Kako smo iz leta v leto uspevali odpirati trgovine po Jugoslaviji, kaž? spodnja tabela: Leto 1965 1967 1968 1969 1970 Leto št. odprtih prodajaln Leto 1953 1954 1957 1958 1959 1 13 2 2 2 1960 1981 1962 1963 1964 Št. odprtih prodajaln Leto 1971 1972 1973 1975 Št. odprtih prodajaln 1 : 3 Ob tem. da so bile tri trgovine iz naj različnejših razlogov razformirane, ima Alpina danes 59 lastnih trgovin. Povedati velja, da že samo vzdrževanje lastne mreže velja veliko, ob tem pa srno pri siljeni v vedno nove nakupe poslovnih prostorov, kar nam ob sicer nizki aku- mulativnosti povzroča nemalo težav. Iz tega in še iz nekaterih drugih razlogov posvečamo v zadnjem času veliko pozor nosti prodaji na veliko. Kapacitete jugoslovanske obutvene in dustrije znatno presegajo potrebe doma čega trga, zato smo že zgodaj bili prisi ljeni iskati kupce naših proizvodov na tu jih tržiščih. Kot zanimivost naj povem, da smo leta 1975 Jugoslovani izvozili 18.3 milijonov parov, pri tem pa je bil delež Alpine okroglo 2 °'o. In še to: v letu 1975 prednjači pri slovenskih izvoznikih izvoz ženske obutve z 61 %>, sledi pa športna obutev s 27.2 °/o. Trenutno je Alpina na petem mestu med izvozniki obutve v Ju goslaviji, ter krije 40 "/o potreb severno ameriškega tržišča s smučarsko tekaško obutvijo. Z uspešnim izvozom pa smo si hkrati zagotovili tudi potrebna finančna sredstva za uvoz tistega reprodukcijske ga materiala, ki ga ni moč kupiti na ju goslovanskem trgu. Še posebno veliko de viznih sredstev pa smo porabili za nakup potrebne strojne opreme. Za bralce bo gotovo zanimiva spodnja tabela, ki kaže absolutno in relativno rast izvoza: Leto Število parov % proizvodnje št. odprtih prodajaln 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 544 393 790 837 576 4645 14702 24020 53944 70806 48173 66981 112927 126362 0.59 °/o 0.59 V« 1.30 °/o 1,40 °/o 0.80 °/o 7,7 °/o 17,1 % 20.5 °/o 14.6 »/o 17,2 °/o 14.5 °/o 29.0 °/o 36.0 °/o 33,0 °/o 174 Leto 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 Število parov 130892 170430 274099 336606 295939 258740 354506 386714 368248 454143 485793 528767 "!<> proizvodnj 34,0 °/o 37,0 °/o 45,0 °/o 44,0 °/o 36,0 °/o 36,0 °/o 34,0 "/o 40.0 °, o 34,0 ». 26.0 ° o 37,0 °'o 49,8 °/o Povedati velja, da bo letošnji Alpinin izvoz znašal nad 7.000.000 S, kar je uvr šča na prvo mesto med izvozniki v obči ni. Kako huda je konkurenca na zuna njih tržiščih, pove podatek, da se samo v deželah EGS izdela letno nad 1 milijardo čevljev ter da dnevno rastejo proizvod ne kapacitete, potrošnja pa raste letno le s stopnjo 3 °/o. Ob tem, da je za našo branžo karak teristična velika intenzivnost dela, ali drugače povedano, da v obutveni indu striji ustvari več delavcev relativno manjši dohodek kot v nekaterih drugih industrijskih panogah, se na kratko po- mudimo še pri kadrovski problematiki. Leta 1951 je bilo v Alpini poprečno zapo slenih 555 delavcev, od tega 46 uslužben cev; med zaposlenimi je bilo moških dvakrat več kot žensk. V letu 1955 kaže jo podatki, da je bilo zaposlenih popreč no 578 delavcev, 32 uslužbencev ter že 203 delavke. Pet let kasneje je bilo v Al pini skupno zaposlenih 729 delavcev, mo ških 411 in 388 delavk, torej smo priča nagli rasti zaposlovanja žensk. Le leto kasneje, torej leta 1961. je bilo v Alpini prvič zaposlenih več žensk kot moških Leta 1975 pa najdemo med 1582 zaposle nimi kar 1032 delavk. Ti podatki kažejo, da se čevljarska industrija na žirovskem femenizira. Razlogov za to je več, a jih v tem zapisu ne bom navajal. Za proučevanje narave dela ter spre- minjevalnih pogojev gospodarjenja so zanimivi tudi naslednji podatki. Eviden ca kaže, da leta 1950 ni bilo v Alpini nobenega delavca z visoko, višjo ali sred njo izobrazbo ter da nihče ni imel visoke kvalifikacije. V tem letu pa je bilo pop rečno 254 kvalificiranih delavcev ter 200 nekvalificiranih (dopuščam možnost na pačnega razvrščanja delavcev glede na kvalifikacijo.) Deset let kasneje je bilo v obratu v Zireh 12 delavcev z visoko ali višjo izobrazbo 124 visoko kvalificiranih ter 449 nekvalificiranih delavcev. Omeniti velja, da v Alpini ta čas vla gamo velika faninčna sredstva v izobra ževanje, h kateremu smo načrtneje pri stopili po šestdesetih letih (že od 1949 leta pa deluje v Zireh šola za delavce v čevljarski stroki), tako da smo imeli le ta 1972 kar 94 štipendistov. Ugotavljamo pa. da še vedno primanjkuje ljudi naj različnejših poklicev tako v osnovni pro izvodnji kot v strokovnih službah. Kot primer naj navedem, da je delež delav cev v industriji usnja in obutve med vse mi zaposlenimi v SR Sloveniji okrog 4,5 °;o in da ustvarijo letno okrog 4 °/o do hodka slovenske industrije. Se podatek: v EGS je v obutveni industriji skupaj s strojarji zaposlenih okrog 400.000 ljudi. Pogosto je slišati, kako tesno je Alpina povezana s krajem. V podkrepitev te mi sli navajam: Alpina ima lasten pihalni orkester in pevski zbor, sofinancira de javnost judoistov in smučarjev, ki nosijo njeno ime, hkrati pa po svojih močeh po maga društvom in organizacijam v kraju in zunaj njega. Omenil bi, da s svojimi specialnimi izdelki zalaga slovenske alpi niste, ki osvajajo najvišje gore sveta, z našimi čevlji pa smučajo mnogi znani mojstri belega športa. Delavci Alpine pa so bili vedno tudi pripravljeni z delom svojega dohodka sofinancirati izgradnjo prepotrebnih komunalnih in šolskih ob jektov. Tako so leta 1974 prispevali za te namene 448.050.— din, v letu 1975 so prispevali 1.278.690.— din in v letu 1976 kar 2,422.580.— din. Povedano kaže na uspehe in težave v minulih tridesetih letih, ki so sad povoj nega razvoja naše družbe in posebej čev ljarske industrije. Vidi se, da je bilo v preteklosti veliko odrekanja in smotrno sti pri vlaganju težko zasluženega de narja. Ravno to pa je tisto, kar obvezu je tudi zdajšnjo generacijo delavcev Al pine k še večjemu in boljšemu delu. Nujno pa bo, da tudi v prihodnje še in tenzivneje kot kdajkoli vpnemo svoje sile v reševanje problemov kraja, da bo mi^ nulo delo rojevalo sadove tudi jutrišnjim generacijam. Viri: 1. Zbornik ob 30-letnici Alpine. Ziri 1977, — 2. Razvoj obutvene industrije v SFRJ. ITEO pri Gospodarski zbornici Slovenije, Ljubljana. — 3. Analiza trgov obutve v državah Evropske gospodarske skupnosti, Sovjetski zvezi ter v nekate rih pomembnejših državah v razvoju. ITEO pri gospodarski zbornici Slovenije, Ljubljana. — 4. Delovna sila podjetja od 1951 dalje. Arhiv DO Alpina Ziri. Viktor Zokelj 175