fl SVKHIL M|>2s>"X Hitlerjevci proti cerkvi in papežu. Avstrij.ski hitloijevci mislijo, d"a hc bo Avstrija proj godna za hitl.nzch), doklci* 11. bodo vsi Avstrijci iz.topili iz katoliško cerkvc. Ko se bo to zgoililo, 110 1)0 vcč nobone oviro zoper prikljut-itcv Avstrije Ncmčiji. V to svrbo so izkopali staro Scbonnorcrj. vo in \Volfovo gosln: »Los von Rom (proč od Rima), ki sc je zadnji dv. dosetletji prod svotovno vojno strastno divjo razlcgalo po raznih dolih ?\arv Avstrije. S tem goslom agitiiajo .odaj narodno-socia- listični piiganjači po mestih in industrijskiH krajih. Na tiaoče in tisoče letakov so raztrosili med Ijudi v krajih, kjer upajo dobiti nekaj kalinov na svo}Ą iimanice. Ti letaki so docela p;iošinjcni starega poganskega germanskega (nomškega) duha. Hitlerjovri so z vsem sovraštvom zaganjajo proti kat. cerkvi, "pbzivajor svoje somišljonike, naj takoj izstopijo iz cerkvo, čoš, da dobcr narodni socialist ne more biti ob enem dobev katoličan, saj sta narodni .socializem in katolicizem drug drugomu sovražna tcr sc mod seboj izkljnčujota. Z npsramno drzno. tjo napadajo sv. Očeta, oPitajoč mu, da jo napol-židovski ali celotno-židovski papež. Da l.ii d-ok ¦"-*-'• v:i'1"i'amno lažnjivost av- strijskih hitlerjeveev, se je katoliški list v Lincu (Zgon.je-Avstrijsk.) obruil na rojstm-k-raj sedanjega papeža z imcnom Dosio ter povprašal zlasti o izvoru papežcvc matero, ker hitlerjevci trdijo, da je židinja iz Holandske z imeliom Lippmann. List (»Linzer Volksblatt«) je dobil od župnijs-kega urada v Desiu uradon posnetek iz matrik, da jc papeževa mati bila rojena ne v Holandiji, marveč v trgu Saronno blizu ililana, da je prava Italijanka z imenom Terezija Galli tor da nikdar ni imela židovskih prcdnikov. Rojena je bila v Saronnu 14. aprila 1833 ter se je 8. septembra 1851 v Saronnu poročila s Francem Ratti, očetom sedanjega papeža. Starši Terezije Galli, papeževe matere, so se pisali Jakob Galli in Regina, rojena Cosa. Jakob Galli je bil rojen 17. julija 1788 blizu Milana. Prvikrat se jc poročil z Blanko Membroni, I)c. ujcnl smrti pa z Regino Cosa 14. julija 1823 v SoinB-a-Lombardo. Preselil _e je potem v Savonno, kjer je bil gostilničar in kjer so mu je rodila hčerka Teiezija Galli, poznejša papeževa mati. Stariši staršev Terczijc Galli so se pisali Jožof Galli in Tcrczija, rojena Anzaghi. Jožcf Galli jc bil rojen 4. novembra 1751 v Baggiu tcr se je tam poročil s Terezijo Anzaghi. Starši Jožefa Galli — torej praded.in prababica papeževe matere — so sc pisali Pavel Galli ter Marcelina, rojona Pessina. Pavel Galli •j"e bil rojen 20. julija 1726 v Baggiu. Iz župnijskih matrik župnij Saronno, Somma-Lombardo in Baggio je jasno ko beli dan, da vsi prodniki Terezije Galli, matore papeža Pija XI., izhajajo iz milanskoga okrožja v Italiji, nobeden ¦ o "o iz Holandijc, ter da so vsi bili ka¦«e navedbe hitlerjevcev zo-.;ovo mater so nesramne laži . ¦ podlo obrokovanje. Hitlerjevci pa si boJo v borbi zoper cerkev in papeža kmalu izmislili kakšno drugo laž. Saj je laž tista brana, s katero pitajo svoje uboge, zaslepljeno pristaše. Delavski kaplan zaprt. To je kaplan v mestu Koln dr. Klinkhammer. Je delavskega vodu ter je sam v svojih mladib letih delal kot nidar. S p-omočjo dobrotnikov zlasti iz duh-ovskega stanu je šel študirat tev sam postal duhovrjik. Njegov delokrog je zlasti dušeskrbje mcd delavci. S svojim vztrajnim delom na področju delavske strokovne, prosvctnc in verskc organizacije je dosegel velike'uspelie ter mnogoterega delavca, ki ga jo sociaHstično ali komunistično hujskanje odtrgalo od cerkve, zopet pripoljal v rerkev ter ga vrnil živi vcri. Narodnim socialistom pa je ta odločni in -delavni duhovnik trn v poti. Čakali so samo na prilrko, da se nad njim maš.ujejo. Ta prilika se je Llala, ko jo kanck-i1 Adolf Hitler obha- jal svoj 44. rojstni dan. Narodno-socialistični napadalni oddelki so tem povodom najeli sv. mašo ter hkratu prosili dr. Klinkhammerja, naj ob enem spregovori nekaj besed. Naprošeni je to storil ter med drugim baje tudi rekel to-le: »Če se gospodu državnemu kanclerju Hitlerju ne posreči, da kmalu pripravi ljudstvu dela in kruha, bodo rjavosrajčniki (pri tem je pokazal na navzoče narodne socialiste) orožje, ki so ga dobili od voditeljev, obrnili zoper voditelja ter ga ustrelili z lastnimi pištolami.« Tako so kaplanove besede slišali narodno-socialistični tožitelji. Dr. Klinkhammer pa je pri preiskavi izjavil, da je tako govoril: »Vsi moramo našemu državnemu kanclerju Hitlerju brezpogojno pomagati, da morc izvršiti svoj vladni program ter pripraviti Ijudstvu dela ter kruha. Drugače se bojim, da boste orožje, ki ga sedaj nosite v njegovo obrambo, enkrat obrnili, prisiljcni od glada in stiske, proti njemu.« Ou CO pi:*Ł j- .camo 7 izpovedalo zoper .-3 •-_ T_"* 1 J *^. 1 * "L, _* »^a «^a A «* ^ a _'¦* _-s --,-_ _x ¦_-_ /-_%_. ¦ ¦ __ I I li — dr. Klinkhammerja obremen. toženi kaplan je omenjal v svojo obram bo svojo vztrajno in uspešno borbo zoper komunizem, s katero je tudi državi mnogo koristil. Narodno-socialistični mladiči pa so proti njemu vzklikali, da je »največji hujskač Porurja«. Sodišče je obsodilo dr. Klinkhammerja na pol leta ječe. Obsodba vrlega delavskega kaplana je vzbudila nevoljo in ogorčenje. Vrnil se je v katoliško cerkev. Nagibi za odpad od katoliške cerkve so različni. Največkrat so ti nagibi zgolj oseb nega značaja: teženje po ločitvi zakona, grešna ljubezen, špekulacija po osebni koristi, užaljena častihlepnost, s strastjo podžgana maščevalnost itd. Prav mnogokrat prevladujejo politični nagibi: pretirana nacionalnost, ki v svoji slepoti in gluhosti ne pozna pravega bistva in namena za vse narcde določene cerkve ter ne sliši njenih zveličavnih opominov, demonstracija zoper vladujočo politično stranko itd. So pa tudi merodajni včasih umski razlogi, ki kajpada niso stvarni, ker izvirajo iz strasti ali pa se opirajo na predsodLe. V to vrsto odpadnikov spadajo tisti, ki se imenujejo svobodomislece. Svoboda mišljonja: to je geslo, ki je mn-ogoterega odtrgalo od cerkve, češ, da je v njej svobodna misel ogrožena, da, celo onem.gočena. Med take odpadnike iz nagiba svobodne misli spada tudi avstrijski pisatelj Anton Krenn. Tako se je bil zaril v takozvano svobodoumje, da je bil eden najglasnejšib agitatorjev za izstop iz katoliške cerkve. Zato je bil visoko v čislih zlasti pri avstrijskih s.cialnih demokratih, ki so leta 1927 začeli z divjo politično gonjo proti katoliški cerkvi. Anton Krenn pa je spregledal ter uvidel svojo zmoto, zaprosil je za sprejem v katoliško cerkev, ki se mu je dovolil. Z izrecnim odobrenjem dunajskega nadškofa kardinala dr. Innitzerja je spisal in izdal knjigo z na«lovom: »Vrnitev v cerkev. Izpovedi bivšcga SVO^.i-omisleca.« Krenn h-oče s to knjigo tiste, ki jih je s sV-__I_,i prejšnjimi spisi zapeljal v zm-oto, v sovraštvo zoper katoliško cerkev in v verski odpad, poučiti, posvariti ter jim z zgledom in iskreno besedo pokazati pot nazaj v katoliško cerkev, ki je edina zaščitnica svobode in resnice.