Dosedaj so v letu 1930 prejeli izplačano zavarovalnino 1000 Din brez vsakega odbitka sledeči celoletni naročniki »Slov. Gospodarja«: 1. Dne 2. IV. 1930: Franc Kopše, delavec-najemnik, Ormož. 2. Dne 23. IV. 1930: Franc Dobnik, kmet, Sladka gora št. 12, p. Šmarje pri Jelšah. 3. Dne 25. IV. 1930: Jožef Pihlar, pogestijik, Čerrneljenšak, p. Št. Lenart v Siov. goficall. 4. Dne 2. V. 1930: Plavčak Igndc, pgsestnik, Tlake 11, p. Rogatec. 5. Dne 18. VI. 1930: Zemljič Francposestnik, Sv. Tomaž pri Ormožu. 6. Dne 27. VI. 1930: Baloh Miha, posestnik, Založe 41, p. Polzela. 7. Dne 8. VII. 1930: Marija Gominjšek, posestnica, Mcgojnice, p. Griže pri Celju. 8. Dne 14. VII. 1930: Simon Bračič, posestnik, Vrhloga pri Slov. Bistrici. 9. Dne 19. VIII. 1930: Jože Munda, posestnik, Sv. Tomaž pri Ormožu. 10. Dnc 27. VIII. 1930: Jožef Elbl, posestnik, Osek št. 123, p. Sv. Trojica v Slov. goricah. 11. Dne 10. IX. 1930: Alojz Heric, posestnik, Staranovavas, p. Križevci pri Ljutomeru. 12. Dne 1. X. 1930: Franc Mohorko, po- sestnik, Stogovci št. gora. 40, p. Ptujska 13. Dne 4. X. 1930: Anton Marliat, posestnik, Gornji Dolič- r>. Mislinje. 14. Dne 14. X. 1930: Žnider Vinko, posestnik, Gavci, p. Šmartno ob Paki. 15. Stramec Anton, Orlica št. 10, pošta Ribnica na Pohorju. Do tega dne, ko to pižemo, jih je torej 15 onih nesrečnih, ki jim je v preteklem letu pogorela stanovanjska hiša, a so kot celoletni naročniki prejeli podporo 1000 Din. Ako kdo še zdaj ne veruje, naj jih vpraša, navedli smo natančen naslov. Eaj boste storiii? Pred vsem, sami bodite celoleten naročnik. Od zgoraj naštetih so bili Ncvega bana smo dsbiii. Dravska banovina je dobila novega bana v osebi dr. Dragotina Marušiea, odvetnika v Ljubljani, ki je bil vodilna osebnost bivše Pucljeve samostojne kmečke stranke. Novi ban je rodom Goričan in star 46 let. V postelji so ga našli mrtvega. Dnc 1. decembra je na Slemenu ob Dravi hlapoc Jožef Malek natolkel z bičnikom po glavi tovariša Pretola. Brez vidnih poškodb na glavi so našli Pretola v postelji mrtvega. Malek se je že sam javil orožnikorn. Za Di.aško knhinjo in marifearsko bogcslovja je daroval p. Janez Sterbak za vsako po 100 Din. Bog plačaj! Vloniilci ca deln. Drzni vlomilci so udrli v noči v trafiko Josipa Weingerl pri Sv. Lenartu v Slov. gor. in odnesli: 4 pare čevljev, 7 sukenj, 800 Din in še drugo v skupni vrednosti 5000 Din. Vlom. Neznani vlomilci so vlomili v všr)n?T3dniško bišo g. dr. Sclrvvarza v Gresovčaku pri Ljutomeru. Odnesli so posteljnino, obleko ter cigarete. — Škoda znaša nekaj tisočakov. Grobnico celjskih grofov v Marijini cerkvi v Celju so odprli. Hiša zgorela. V noči od 29. na 30. m.. m. je zgorela v Št. Ilju pri Velenju na Ložnici hiša, katero so imenovali ljudje »vila Verko«. Hiša je bila zacasno prazna in požar je nastal iz doslej ncpojasnjenega vzroka. Smrt najstarejšega incža ŠaJeške doline. Pondeljek dne 24. novembra smo položili v Šmartnem pri Velenju v črno zemljo Lovrenca Miklava ali NcmCevega očeta, ki je nas v 93. letu svoje starosti kar nenadoma zapustil. Zadnja leta je bil slep, pa z molitvijo si je krajšal čas in vse trpljenje vdano prenašal. Bil je v svoji mladosti šmarski mežnar in cerkveni ključar. Mir njegovi duši! Sairtaa kosa. V pondeljek dne 1. decembra je umrl v mariborski bolnici v obee spoštovani in priljubljeni gospod Alojzij Dvoršak, sodarski mojster v Jadranski ulici 23 v Mariboru. Pokojnik je bil izredno spreten in dober sodarski mojster. V mladosti je delal po raznih državah in je peš prepotoval skoro ce- lo srednjo Evropo ter se vedno izpopolnjeval v svoji stroki. Po raznih. državah je dobil nebroj priznanic, diplom pa tudi zlatih kolajn v priznanje za svoje kmsno in lepo izdelavo. Bil je znan daleč po Slovenskih goricah kot prvovrsten sodar, pa tudi kot človek poln veselja in humorja. Letos je začel bolehati in po celoletnem mukepolnem trpljenju je izdihnil svojo blago dušo, previden s tolažili sv. vere v 60. letu svoje starosti. Zapušfa ženo in štiri otroke, ki so še nepreskrbljeni. Naj mu bo zemljica lahka! — Na tem mestu se tudi rodbina Dvoršakova najlepše zahvaljuja strankam vseh troli občinskih hiš v Jadranski ulici, ki so mu kupile krascn nagrobni venec, kakor tudi vsem za izraze sožalja! VeSik pošar. V noči dne 27. novembra je izbruhnil požar v gospodarskem pcslopju Mihaela Ilerica in Katarine Šijanec v Sovjaku pri Sv. Juriju ob Ščavnici. S poslopjem vred je še zgorela krava, 3 svinje in poljedelsko orodje. Požar se je razširil vsled vetra na sosedna poslopja in je pogorela vinska vlet posestnika Janeza Eocuvana v Sovjaku in stanovanjska hiša Janeza Senčarja. Celotna požarna škoda znaša 40.C00 Din. Požrtvovaini gasiici so požar po trudapolnem delu omejili. Pi-erokoiraBja za letsŠBjo zimo. Iz Pusterske doline na Tirolskem poročajo, da so ustrelili tamkaj letos že drugega belega volka. Pojav belib. vol- kov razlagajo tirolski ]_metje kot znak za izredno mrzlo zimo. Leta 1928 je bil ustreljen v Gossensassu beli orcl. Kakor znano, je bila zima 1928—29 izred__•<_ ostra po celi Evropi. Ali tiči v tej veri priprostega naroda kaj resnice ali ne, dGJstvo pa je, da so zapustili letos volkovi v vseh deželah, kjer se pojavljajo, izredno rano svoja skrivalii.ča in so se približali človeškim bivališčem. Poscbno iz Poljske prihajajo poročila, kako se pojavljajo lotos volkovi v celih gručah in so že napravili med domačimi živalmi mnogo škods. V Bosni ogrožajo volčja krdela bolj sarootne kraje in trgajo kmetom ovce. Ker so se torej te roparske živali, ki se biižajo človeškcmu bivališču le tedaj, če jih prisili k temu glad, tako hitro prikazale, verjame priprosti narod na izredno ostro zimo. Sicer se je izkazal letošnji november z izredno toploto; a tudi pred pasjo zimo 1928-29 je bila mila in lepa jesen. Uscdepolna šala. Med pojedino na gostiji v poljskem kraju Opalin je potegnil eden od gostov iz žepa ročno granato in jo je hotel vreči skozi odpr_o okno med klicom: »Živel novoporoCeni par!« Granata je zadela ob okvir na oknu in se je razletela na sredini med gosti. Metalca granate je raztrgalo na drobne kose, trije drugi povabljeni so bili tako močno ranjeni, da so umrli mcd prevozom v bolnico, 10 oseb je bilo le lažje zadotih. Jajea kot vstopnice. Tudi na Angleškem morajo plačevaf; lastniki kina zelo visoke davke. Plačilu davkov se skušajo Angleži po možnosti izogniti. Posestniki ldnogledališč v Tonbridge Wells so obšli mestno davščino na ta način, da so sprejemali kot plačilo za kinovstopnice jajca. Otrok jo plačal vstopnino z enim jajcem, odrasli na zadnjem prostoru s tremi jajci. Vsak posebni sedež je stal eno jajce več. Z na ta način nabranimi jajci so lastniki kin dobro trgovali in izkupili lepa svote. Oblast je stala pred zagonetko, kako bi spremenila kinodavek na jajca. Slednjič se je poravnal spor na ta način, da je mestni davčni urad davek na kino predstave znižal in so tudi pre nehale jajčje kino vstopnice. Hctel imenovaa po veckrainem mo?I!cu. Po celem svetu je znan že bolj priletni Francoz Landru, ki je bil poročen najman osemkrat, a je vse svoje žene zadavil in sežgal. Kot večkratnega živalskega morilca so ga v povojnem času obsodili na srnrt in obglavili. Po obglavljenju Landruja »o drveli ogledovat njegovo vilo v bližini Pariza, v katcri so bili izvršeni zločini, radovedni Amerikanci. V najnovejšem času je prišlo nekemu podjetniku na misel, da je preuredil vilo v hotel »Landru«. In res ta naziv je pripomogel hotelu do najboljšega obiska, ker so sobe že oddane daleč v naprej. Bogatini romajo v to prenočišče, da bi tamkaj prenočevali in okušali potresljaje strahu. V LcadOEu so ztl..v|ali sloni. Običajna sijajna parada, ki je že stoletja in stoletja v navadi pri ustoličenju novega londonskega župana, se je vršila tudi letos, ko je iinel gospod Neal priseči pred nastopom svojega mesta kot župan. Med slavnostnim sprevodom so korakali tudi trije udomačeni sloni, ki so se vedli popolnoma krotko, dokler niso opazili pred se-boj nagačene levove fignre v naravni velikosti, ki so je nosili študenti. Pri pogledu na to figuro, o kateri je menil, da je njegov dedni sovražnik iz džungle, je eden slonov hipoma zdivjal in se zagnal proti mno žici;" druga dva sta mu sledila. Strah je nastal med preplašenim ljudstvom, katerega je bilo do milijona po ulicah; mnogo žensk se je onesvestilo in bile so pohojene od množice. Predno so zamogli podivjane živali ukrotiti, je ž« biio okrog 50 ljudi poškodovanili, meo gi prav resno. Svoboda sMavstva v Rusiji. S paradami, govori, pompom in gledališkiml prcdstavami je obhajala sovjetska Rusija 13. obletnico, odkar je prišel na vlado sovjetski režim. Obenem se je ta dan proslavljala tudi petletnica, odkar sedi na ruskem »prestolu« — diktator Stalin. Da si bo ljudstvo bolj zapomnilo ta znameniti dan, je vlada odredila, da se da vsakemu mestnemu delavcu kot priboljšek k njegovi običajni dnevni porciji živeža še pol funta črnega kruha. A še ncko drugo »darilo« je tinla vlada delavstvu ta dan. Obiavila je namreč v svojern službenem listu: »Izvestia« strog odlok, ki napravlja delavce za nekake državne sužnje. Odlok namreč pravi, da delavec ne sme spreminjati po svoji volji svojega mesta, ampak da mora na vsak način ostati na svojem delu za nadaljnji dve leti. Tistega, ki bi se temu ne pokoril, čaka kazen, da se ga bo poslalo na prisilno delo v kako oddaljeno pokrajino in bo obenem tudi ločen od svoje družine. Delavstvo je zdaj takorekoč militarizirano, pod strogimi predpisi, ki so enaki vojaškim. Tistim, ki so brez dela, ne bo dovoljeno, bivati v mestu, in stal ni naval kmetskega ljudstva v industrijska središča bo strogo kontroliran. Tisti kmetje, ki bodo želeli dobiti delo v industriji, se bodo morali registrirati pri posebnih uradih v svojih mestih ali vaseh, in šele, ko bodo poklicani od osrednjega urada, bodo smeli priti v mesto. Pod omenjeno kontrolo bodo spadale vse vrste delavstva. Izvzeti ne bodo niti inženirji, niti drugo vodilno tehniško osobje. Vsakdo, ki odkloni delo, ki se mu odkaže, smatra se dezerterjem, OpOjroka, ki je bila razcdeta v sanfal: Farmer James Chassen iz severoamcriške države Karolina je napisal 1.1905 oporoko, v kateri je zapustil celo svoje premoženje najljubšemu — tretjemu sinu. Po nekaj letih je Chassen težko obolel in je čital v bolezni iz sv. pisma. Pod vtisom prilik sv. pisma se je stari James skesal, je sklenil, da bo predrugačil oporoko in razdelil svoje imetje na enake dele med tri sinove. Napisal *e nov testament in ga dal med dva lista sv. pisma in ju zalepil. Chassen pa ni zaupal skrivnosti druge oporoke nikomur. Po njegovi smrti so našli prvi testament in na podlagi te?a ,je prešlo njegovo premoženje na tretjega sina. Ookaj let za tem se je prikazal pokojni oče v sanjah enemu izmed razdedjenih sinov. Ta je videl prikazen očeta, ki je potegnila iz žepa na suknji sveto pismo in mu ga izročila molče. Sanje ,vo se ponovile tri noči zapored. Nato je poiskal sin v stari razklopotani omari sv. pismo, ki je bilo očetova last, in je začel listati po knjigi. Po dolgem iskanju je zadel med dvoma zalepljenima listoma na kuverto z napisom: »To je moja zadnja volja. Odpreti pred pričami.« Drugo oporoko je priznalo sodišče in trije bratje so si razdelili očetovo zapuščino na ena'-e dele med seboj. Amerika dobila prvi cklopni bojni aerorlan. Po dolgotrajnem prcizkušanju se je posrečilo v Ameriki dogotoviti boino letalo, ki je obrfano od oklepov, katerim ne morejo škodovati krogle strojnih pušk. Poskušnje vožnje z novim letalom, ki je velika pridobitev za vojne svrhe, so se dobro obnesle. Žfttev v ogenj. Pšenični farmerji Argentine so sklenili, da bodo en del letošnje ošenične žetve sežgali, mesto da bi jo odposlali v mesta. Ta sklep je protest napram izjavi železniških družb, da je znižanje prevoznine po železnicah izključeno. Tri dni se boril z niorjem, Neka ribiška ladja iz Kalifornije v Ameriki je nedavno opazila na odprtem morju plavaioč hlod, ki se ga je oklepalo člo- veško bitje. Ko privozijo zraven, najdejo že napol nagega in napol mrtvega človeka. Povedal je, da mu je ime Greve in da se je nahajal v tem položaju že tri dni, ko se je v viharju potopila njegova ladja, neki tovorni parnik, ki je vozil les. K sreči je tedaj še ujel kos bruna, ki se ga je oklepal skozi tri dni; dasiravno je med tem časom parkrat omedlel, vendar ni izpustil rešilnega bruna. Valovi so skoraj vso ob leko strgali z života, bruno, ki so ga premetavali valovi, pa mu je povzročilo nešteto ran; koža na koncu prstov je bila obdrgnjena skoraj do kosti. A vendar pa je Greve vzdržal kljub svoji starosti; je že namreč stari oče. Najvišje mesio _a zemlji je mesto Potosi v Boliviji v južni Ameriki in sicer 4050 m visoko. Mesto La Paz z 79.000 prebivalci v Boliviji je 3630 m visoko. Cuzco v Peru je 3380 m visoko, mesto Puno v isti državi celo 3860 rn. In Quito, glavno mesto v Ecuador, leži 2850 m visoko. PravI|iJ3i_a palača indijskega maharadže (kEe_a). Indijski maharadža iz Tripure je dal berlinskemu stavbeniku nalog, da mu pozida palačo, ki bo stala 500 milijonov Din in ki bo gotova v osmih letih. Stavba bo opremljena s pravljičnim razkošjem. V notrajnosti palače bosta dve dvorišči z bazeni in razven teh bo še kopalna dvorana. V enem delu stavbe bo nastanjen harem, ki bo obstojal iz 12 oddelkov in vsak od teh bo imel 4 sobe. Vsak oddelek bo služil v stanovanje po eni izmed knezovih žen. Notrajnost gradu bo prevlečena z marmorjem, stene s svilo. Ta bajno bogati indijski mabaradža je star komaj 24 let. Kaiiiele bcdo nasGsile materijal za zgradbo bctela. V oazi v afriški puščavi Sabara gradijo baš sedaj hotel. Vse kovinaste dele nove stavbe, okna, vrata, pohištvo in opremo b^do prinesle kamele. Vsaka kamela nese na hrbtu 100 kg. In vsaka karavana bo na potu 25 dni. Le opeko bodo nar»ravili v puščavi. Istotako bodo prinašale kamele celo prehrano, ker je vsako drugo dovozno sredstvo izkljuceno. Pa|čevina je korisina. Na jesen ne žanjemo in ne zbiramo sarao poljskih pridelkov, ampak tudi pajčevino. Fini mehaniki, ki izdelujejo občutljive inštrumente za znanstveno merjenje, se namreč na jesen preskrbe s pajčevino. Pajke ulove in jih zapro za 3 do 4 dni v prazne škatljice od vžigalic. Nato te škatljice odpro in pristavijo k škatljici svinčnik ali kaj podobnega kot lestvico, po kateri pajk prav hitro splcza do vrha. Če pa se hoče spustiti na tla, mora začeti presti svojo nit, ko pa začne presti, ovija delavec nit hitro na mal žičnat okvir. Včasih naprede eden sam pajk toliko niti, da 3'o delavec labko navije na 20 okvirjev, skupaj do 100 in dolžine. Potem pajka izpustijo. Na ta način puste Drcsti kakih 10—12 pajkov svoje niti, potem ima pa mehanik zopet dovolj blaga za eno leto. Paj čevino rabijo za mikroakope, za daljno glede in za geometersko orodje, zato, ker nobena druga nit kakor pajčevina ni tako neobčutljiva za vročino, mraz ali za pasno. Pajčevina ostane vedno, kakor je in zato je najbolj pripravna za najbolj natan.no merjenje. Popravilo. V 47. številki »Slovenskega Gospodarja« je bilo pomotoma napisano: Dr. Janko Leskovar, pravilno pa je: Dr. Jank-o Leskovec, je otvoril pisarno v Rogatcu. Najnovejše resti o sijajaih priznanjih, katere so hvaležni kupci poslali tovarniški hiši ur H. Suttner v Ljubljani št. 992, zopet dokazujejo, kako koristno je zahtevati veliki ilustrirani letni cenik, predno se kupi ure, zlatnino in srebrnino. Tudi naši bralci dobe ta lepi cenik popolnoma brezplačno, ako ga zahtevajo od tt. Stuttner. Tvrdka pošilja žepne ure že od 44 Din naprej, budilnike od 49 Din in ure zapestnice od 98 Din itd. vsa takorekoč po originalnih tovarniških cenah. Našc žene in deklcta se vedno iznova prepričajo, da je za njihovo zdravje vendar najboljše, če uporabljajo za nego tclesa in lepote higijensko čiste in temeljito delujoče Elsa proizvode lekarnarja Fellera. Za kožo: Fellerjevo pomado za zaščito lica in kože »Elsa-krema«, 1 lonček 12 Din. Za lase: Fellerjcvo Elza Tannochina pomado za rast las, 1 lonček 12 Din. Za naprej poslanih 40 D se dobi 2 lončka pomade brez vseh daljnih stroškov. Fellerjeva Elza mila zdravja in lepote in sicer: liliiino-mlečno milo, lilijino kreme milo, rumenjakovo, glicerinsko, boraksovo in katranovo milo ter milo za britje, 5 kosov v poljubni izberi 52 Din, če se denar naprej pošlje, sicer 62 Din s povzetjem pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Bonja, Elsairg 341, Savska banovina. trije, ki so se lani prvokrat naročili na »Slov. Gospodarja«. Nekateri pa so že od nekdaj bili stalni naročniki. Važno pa je tudi to, da one, ki niso še naiočeni, pri.dol.ite za to, da se naročijo; Opozorite jih na ugodnosti, ki jih nudi »Slov. Gospodar«, ki je poleg tega najcenejši tednik. Naj res ne bo hiše, kamor ne bi zahajal »Slov. Gospodar«! Prijatelji našega lista — na delo!