Štev. 23. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 3. junija 1927. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsoreijl Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, oa-J eella centro 87. — Urad : via Imbriani 9-IlI.| Odgovorni urednik: dr. h. BERCE. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta fi L.J četrt leta8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto ‘24 L. pol leta 12 L., četrt leta 5 L. MALI Li TEDNIK ZA NOVICEilN POUK Leto V. GEWA OGLASOV UT OBJAV r J ■ ' L. LJUBLJANA (JUGOSLAVI, VliUu«.— VELIKIMI CRKAmi ou « oglašanju primeren popust. J Mali koledar. Petek, 3 junija: Klotilda; Oliva; Pavla. — Sobota, 4: vigilija; Kvirin. — Nedelja, 5.: Binkošti. — Ponedeljek, 6.: b in k o š t n i pon.; Norbert. — Torek, 7.: Robert. — Sreda, 8.: kvatre; Medard; Maksim. — četrtek, 9.: Primož in Felicijan. — Petek, tO.: kvatre; Marjeta; Bogomil. MALE NOVICE. Vati umetniki. Na binkoštno nedeljo, 5 junija, ob 9. uri se otvori umetniška razstava pri Sv. Ivanu št. 701 (Pošta). Pri razstavi sodelujejo: Bambič, Gorše, Sirk in Šešek. Razstava bo odprta vsak dan od 9. dopoldne do 7. zvečer do nedelje 12. junija. Katalog razstavljenih del se bo prodajal pri vhodu. Na to razstavo opozarjamo občinstvo, ki naj z obilnim obiskom pokaže umetnikom svojo naklonjenost. Bomanje. Škofijski odbor tržaško koperske škofije za proslavo frančiškanskega leta priredi pod častnim vodstvom tržaškega škofa dr. Fogarja romanje v Asisi-Rim in Bolonjo. Vsi stroški: vožnja 3. razreda, hrana in prenočišče 2. razreda , znašajo 450 L. Čas za priglasitev je do konca julija na naslov: Ivan Omersa, kaplan Trieste via dellTstria 10. II. Planinska gora. Običajni letni shod na Planinski gori bo na binkoštni ponedeljek. Služba božja bo ob 6. in ob 10. Spovedovati se bo začelo od 5. zjutraj. Naročnikom. Kakor že javljeno, smo ustavili pošiljanje Malega lista tistim, ki so ostali na dolgu naročnino. Nekateri od teh so zamujeno popravili ter se jim list zopet pošilja. Nekateri so zamerili; tu seveda ne gre za osebne zamere, ker uprava ne more pri velikem številu naročnikov upoštevati posebnih okoliščin posameznika; to bi vzelo preveč časa, čas pa je denar tudi pri upravah listov. Odločili smo se vpeljati strogo to, kar je načelo pri večini listov: da se namreč zahteva naročnina vedno naprej. Tako sc najiažje izognemo nepotrebnim zameram. Poslali bomo položnice v dveh letnih obrokih: tistim, katerim poteče naročnina s koncem koledarskega leta, jih pošljemo v novembru; tistim, katerim poteče junija, pa v maju. Tako se tudi nam olajšal delo. Kdor se torej želi znova naročiti, naj tekom tega meseca pošlje 10 lir na naslov: Mali list, Trieste casella centro 37. Za pošiljatev denarja se lahko poslu-žite tudi položnic tekočega računa. Kdor nima naše (rdeče tiskane) položnice, lahko dobi na pošti črno tiskane obrazce, na katere pa je treba pri besedilu dostaviti s črnilom številko našega tek. računa. Ta številka je 11-1443; pripiše se tudi naslov: «Mali list, Trieste«. Na položnico oz- poštno nakaznico napiši točen naslov, kamor naj se list pošilja. Kdor se nanovo naroči, naj pripiše, da je nov naročnik. Naročiš se na Mali list lahko tudi tako, da pišeš dopisnico: aNaročim se nanovo na Mali list. Pošiljajte ga na ta in ta naslov«. Po prejemu dopisnice pošljemo prvo številko lista in v njej položnico. Ko prejmemo naročnino* začnemo list redno pošiljati. Uprava. Franooakl komunisti. Zadnji čas so drzni postali. V neki kavarni v Charoles so se stepli z vojaki. V mestu Voiron so imeli sprevod in peli svoje himne pod oknom policijskega komisarja. Ko jih je prišel dol kregat, so ga nabili. Velik pravnik« Premalo se zavedamo velikega pomena binkoštnega praznika. Preveč smo izgubili Uvi stik z vero, ki jo še «svojo» na-zivamo. Le prerodi tudi obvisimo z očmi na vnanji paradi in se ne potrudimo prodreti v notranjo, duhovno, tako veličastno zgradbo katoliške vere in Cerkve. Zato tudi Binkošti gredo mimo nas brez vtisa, brez nove plodne .brazde v njivo naše duševnosti. * *• * Binkošti so velik zgodovinski spomin, spomin na slovesmo otvoritev največjega podjetja v zgodovini človeštva, tem večjega, ker je bilo tako neznatno v svojem zametku: spomin na ustanovitev tega, kar imenujemo Kotoliško cerkev. Neštetokrat jo psujemo, ne da bi jo poznali, neštetokrat jo priznavamo, ne da bi jo poslušali, kolikokrat jo celo poveličujemo, ne da bi jo ljubili. Ona pa stoji med nami mirna, veličastna, neporušna «v padec in vstajenje mnogimn za vsa tisočletja. Tudi med našim narodom se jih mnogo spotakne ob ta vogelni kamen. Iz ljudi, ki nočejo po veri živeti, se rekrutira armada zaničevalcev, ki javno ali tajno izpodkopuje v narodu vero v najvišjo realnost življenja. So taki, ki bi hoteli vsako verstvo iztrebiti. So drugi, ki bi jo hoteli izgnati iz javnega življenja v zasebne kote. Pa so spet taki, ki bi hoteli imeti vero in Cerkev za priprego kakršnekoli brezverske politike. Vse to je zlo, zlo za posameznike, zlo za narod. Narod mora imeti velike ideale, če hoče kot narod dostojno živeti. Noben ideal pa ne zadostuje, ako ne more prevzeti in prežeti vsega naroda, ako ne more zajeti vseh globin človeškega srca. Nekateri narodi so si za najvišji ideal postavili narodno državo, ničesar višjega, vzornejšega, popolnejšega, plemenitejšega. Bilo je premalo, zapadli so v duševno topost in sužnost. Mi pa hočemo svobode, zraka in soln-čnih višin. «In to svobodo nam je dal Kristus». Te svobode trdujava je katoliška cerkev. V njenem zavetju je naš narod prestal stoletne viharje', ona mu je bila gojiteljica kulture, zaščitnica jezika, varhinja nravnosti, steber odpornosti. Nji gre hvaležnost za velike duhovne dobrine, po katerih vkljub svoji maloštevil-nosti stojimo v vrsti kulturnih narodov. Ona ima svojo moč iz Kristusa, ki jo nevidno vlada in vodi po Ijudeh-služa- bnikih. Nje slabosti so slabosti nas ljudi, ki jo sestavljamo, nje prednosti so delo in milost Jezusa Kristusa. Naša je krivda, če se njegovi milosti odtegujemo, če svobodo o/tok božjih prodajamo za nizke užitke kakor Ezav prvenstvo za skledo leče. * * * Binkošti so praznik svetega Duha; Duha, ki je iz četice bojazlivcev ustvaril najslavnejši štab v zgodovini. Duh božji jih je prestvaril, prekvasil, prenaredil tako, da niso bili skoro več podobni prejšnim učencem. Postali so bojevniki, knezi, oznanjevalci, priče Kristusove v življenju in smrti. Cerkev je prenovila milijone ljudi, prenovila obličje zemlje. Duh božji je deloval po nji, listi Duh, ki je prenovil apostole. In vedno še kliče in prosi Cerkev: uPridi, sveti Duh, pošlji iz neba žar svoje lučih Kako potrebni smo te luči od zgoraj posamezniki in ljudstva v današnjih dneh. V temi tavamo in breznu se bližamo, breznu greha, pokvarjenosti, barbarstva iti sužnosti. Učenjaki nam hočejo svetili z leščerbo «raziskovanja», a tema se vedno bolj gosti. Kako potrebni smo velike in jasne luči od zgoraj; luči, ki prežene vso meglo, vso grozo noči in teme, ves strah negotovosti; solnca, ki nam razsvetli pot življenja, ki nam ogreje srca, da zopet ozelenijo trate svobode in zacvetijo rože lepote in veselja. MIHEC Vohunstvo v Albaniji. Kaj ve poročati „Giornale tl’ It«liti “• Poročilo, čegar vsebino tu podajamo, prinesel je rimski dnevnik, o katerem že vemo, da se posebno peča z jugoslovanskimi rečmi. On je dobil poročilo iz Tirane, glavnega mesta Albanije. Vsebina je pa ta: V Draču, albanskem obmorskem mestu, je policija zaprla nekega orožnika, ker je imela nanj sum, da se peča z vohunstvom. V zaporu so ga opazovali in spazili, da je napisal listek za nekega Džuraškoviča, ki je tolmač pri jugoslovanskem poslaništvu. Z lista je bilo razvidno, da sta oba v nekaki zvezi med seboj. Policija je naredila preiskavo na orožnikovem domu, a Džuraškoviča je zaprla ter tudi pri njem naredila preiskavo. Našli so neke papirje, a kaj je bilo v njih, niso objavili. Zaprli so tudi dva javna šoferja pod sumom, da sta sodelovala pri vohunski organizaciji. Poročilo pravi dalje, da je jugoslovansko poslaništvo vložilo pri albanski vladi protest, češ da je Džuraškovič član poslaništva in zato ni podvržen albanski policiji. Vlada je-pa odgovorila, da je Džuraškovič albanski državljan in da ni bil pri zunanjem ministrstvu prijavljen kot član poslaniškega osobja. V zvezi s poročilom o teh aretacijah trdi rimski dnevnik, da imajo Jugoslovani po celi Albaniji svoje zaupnike ter nekako organizirano vohunsko službo. Koliko je na tem domnevanju resnice, ni mogoče dognati. Angleike težave. Egipčani se večkrat kaj razgibljejo in začno gospodarjem sitnosti napravljati. Od 1. 1922. ima Egipt navidezno neodvisnost, toda Angleži drže v rokah vse, kar kaj nese. V egiptovskem parlamentu pa je 85% nacionalistov, ki bi radi Angleže napodili. Sedaj so glasovali proti kreditom za armado, zato ker egiptovski armadi načeluje angleški general z na- |a«auaiiiueuiNSMi | Pijt eiiiiiBiMiiaiitiieiieaeiietieaaiit Pijte kakao De Jongs! AuaiiaiiaiiaMaiiaiiaiiiiiaiiaiiaaBuaiiaiiiuaiiaiiaiiauauaaaii slovom «sirdar». Nacionalisti bi hoteli vreči sedanjo vlado, vzeti oblast v roke in spoditi sirdarja. Zaglul paša ne ve, kako bi si pomagal v stiski. Angleži pa so poslali v egiptovska mesta bojne ladje za »opomin«. Lisjak je zvit. Mesar Lisjak je postal znan po Trstu, odkar je prodajal oslovjo pečenko. Izvohali so ga, pa se je skril. Obsojen je bil tam decembra meseca v kontumaciji na 1 mesec in 200 lir. Po svojem zastopniku je rekuriral, a sedaj je tudi deželno sodišče potrdilo prvo razsodbo, zopet v kontumaciji. Lisjak se skriva neznano v kakšnem brlogu. MIHEC: Kako da Je vse veselje preč? JAKEC : Zato, ker Je veselištva preveč. Morai. V Vidmu je fašistovsko vodstvo poslalo hišnim gospodarjem opomin, naj znižajo najemnino vsaj za 10%. Če kdo ne bo hotel, se najemniki lahko pritožijo pri posebni komisiji. De Plnedo. Letalec De Pinedo je dospel na Azorske otoke s pomočjo italijanskega parnika »Superga«. Sporočil je javnosti, da ga je megla prisilila parkrat leteti zelo visoko v nasprotnem vetru. Tako mu je pošel bencin, predno je mogel doseči Azore. Zato se je spustil na morje. Vihar mu ni več dopustil, da bi se dvignil in v tem položaju mu je na pomoč prihitela portugalska jadrnica, kmalu potem pa «Superga». — V ponedeljek 6. t. m. bo z Azorpv zletel proti Lizboni. Streljanje na irnogonki meji. Iz Skadra poročajo,? da je 27. maja neka oborožena četa napadla albansko stražo pri Merduri. Z obeh strani so streljali, dokler se ni zasvital dan. Potem so se četaši umaknili. Na albanski strani sta bila dva ranjena, pripeljali so ju v skadrsko bolnišnico. ZANIMIVOSTI. Čar mumij. Nekateri ljudje verujejo vsako pripovedko o mumijah in ko so odkrili Tutan-khamenovo grobnico, so nezgode, katere niso bile v nikaki zvezi s tem, pripisovali odkritju grobnice. Carter je sedaj izdal že drugo knjigo o Tutankhamenu, v kateri zasmehuje praznoverje, da bi se mumije maščevale nad onim, ki si drzne prestopiti prag njih počivališča. Ta ideja je že stara in je bila povod že marsikateremu napetemu romanu. O svetovno-znani mumiji v britanskem muzeju je splošno mnenje, da prinese nesrečo vsakomur, kdor ima z njo opravka. Toda tudi to je ali pretirano, ali pa so okoliščine slučajno nanesle, tako da se je bila vera v maščevanje mumij tembolj ukoreninila. Ko se je potopil parnik Titanic se je širila govorica, da so Angleži skrivaj mumijo prodali Amerikancem ter jo naložili na usodepolni parnik, ki se je ravno radi tega potopil. Vendar pa vse to ni bilo nič res in mumija ne leži na dnu Atlantika, pač pa se še dandanes nahaja v Britanskem muzeju. MllJonarZvozaft. Sin barona de Forest, bivšega angleškega državnega poslanca in milijonarja, je zapustil domačo hišo, zastavil svojo obleko, spal neko noč ob cestnem jarku, iskal po mestu dela, četudi snažilca čevljev in končno dobil posel kot vozač motornega omnibusa pri neki londonski tvrdki. Stanuje v stanovanju z eno samo sobico in je vsak dan v službi od osme zjutraj do večera. Večkrat se primeri, da mora dostavljati zavoje v hiše, v katere je preje zahajal kot gost. Pravi, da še ni bil nikdar tako zadovoljen kot je sedaj, ter da nikogar na svetu tako ne čisla kot svoje sodelavce. Kako je s politiko. Mussolinjev govor. Poslanska zbornica v Rimu se je sestala k sejani 26. maja. Popoldne ob 4. je prišel v zbornico Mussolini in spregovoril k razpravi o proračunu notranjega ministrstva. Govor je važen za spoznanje fašistovskega mišljenja in fašistovskih namenov. Govor je bil zelo dolg in se dotika mnogovrstnih državnih zadev. Zato bomo podali v sledečem le izvleček. Za ljudsko zdravje. Mussolini se obširno peča s stanjem ljudskega zdravja v Italiji in pove, da se nekatere bolezni vedno bolj širijo. Prav huda je tuberkuloza ali jetika. Od vseh dežel Italije prizadeta je po jetiki najhuje ravno Julijska Benečija. Druga bolezen, ki narašča, je alkoholizem, pijanstvo; od alkohola zastrupljenih je umrlo 1. 1922. v celi Italiji 6G4 oseb. 1. 1925. pa že 1315. Tudi v ti reči so naši kraji med prvimi. V celi Italiji je bilo 187 tisoč gostiln. Fa-'šistovska vlada jih je v petih letih zaprla 25 tisoč in jih bo še. «Ker mi», pravi Mussolini, «ne bomo potrebovali volilnih glasov gostilničarjev in njihovih obiskovalcev, si lahko privoščimo to veselje, da zapremo te razpečevalnice pogubne sreče«. Ljudstvo se mora množiti. V letih 1881. do 1885. se je narod v Italiji res hitro množil. Na vsakih 1000 prebivalcev je bilo 38 rojstev na leto. Pozneje pa je začela ta številka padati in sedaj pride na 1000 prebivalcev le še 27 rojstev na leto. Ne more sc torej govoriti, da italijansko prebivalstvo preveč narašča. Naraščanju prebivalstva so zlasti nasprotna veleindustrijska mesta, kakor Turin, Milan itd. Zato Mussolini ne mara, da bi se v Rimu in v njega bližini ustanavljale velike tovarne. «če nas bo vedno manj, gospoda moja, ne bomo naredili carstva; postali bomo kolonija. Govorimo ji)sno. Kaj pomeni 40 milijonov Italijanov proti 90 milijonom Nemcev in 200 milijonom Slovanov? Obrnimo se na zapad: Kaj je 40 milio-nov Italijanov proti 40 milijonom Francozov z 90 milijoni prebivalcev v kolonijah, ali pa proli 46. milijonom Angležev s 460 milijoni prebivalcev v kolonijah?« Provlooije. Mussolini je nato omenil, da so se ustanovile nekatere nove provincije ali prefekture. Razlog je bil tudi la, da se bolje porazdeli gostota prebivalstva, da ne bi vse sililo v velika mesta, «kjer so vse tiste prijetnosti in prismodarije, ki očarajo neizkušene priseljence«. Ustanovile so se tudi obmejne prefekture, sedaj «ko so izginili vzroki, vsled katerih jih nismo hoteli ustanoviti 4 leta prej, prefekture, ki sc ne dajo primerjati druga drugi. Aosta nima nič opraviti z Bolcanom. Čas je, da izrečemo, da se je Bočen mnogo stoletij nazival Bolgiano; čas je povedati, da je bil Bolcan vsekdar čisto italijansko (italianissima) mesto. Čas je povedati, da se je ponemčenje Bolcana izvršilo v zadnjem polstoletju, in sicer prav od takrat, ko je Avstrija izgubila Benetke ter potem sklenila ponemčiti Južno Tirolsko, da bi zabila klin med dve italijanski pokrajini«. «Vse to pa nima nič opraviti z mejo na Brennerju. Tudi če bi slučajno bilo na Tirolskem na stotisoče Nemcev, vendar je meja na Brennerju sveta in nedotakljiva. In branili jo bomo, če potreba, tudi z vojsko, magari jutri«. «Tatn gori pa je le manjšina Italijanov, ki govore nemški dialekt kot rabni jezik in šele pol stoletja sem. Sicer pa se manjšinski problem sploh ne da rešiti. Obrne se narobe, a reši se ne«. Nato govornik navaja dokumente, da se je nekdaj tam gori rabil italijanski jezik, ter zaključi: «Slabo so zadeli tisti, ki so mislili, da se je prefektura v Bol-canu ustanovila zato, da se nekaj prijenja ali nekak dar pokloni nemškemu ljudstvu.... Nič takega: bolcanska provincija se je ustanovila v ta namen, da se bolj hitro poitalijanči tista dežela. Nobena drugačna politika ni mogoča«. Fodeštatl. Od provincij pride govornik na pode-štatc, nastavljene po občinah. «Pode-štatom moram zaklicati s lega mesta: Počasi z občinskimi stroški. Razumem, da prvi podeštat povsod želi nekaj napraviti, kar bi se kazalo: to je Kolosej (smeh v zbornici), to je vodnjak, to je šola itd. Toda počasi! treba je, da bo vse to v skladu z vladno politiko, drugače se vse pretegne in občine pridejo v dolgove. Dolgov ne bodo mogle plačati, pa bodo nastavljale nove davke. Zatekale se bodo za pomoč k vladi in tudi vlada bo nastavljala nove davke, kajti fašistovska država noče denarja tiskati. Počasi z občinskimi podjetji... Počasi s ceremonijami, banketi in slavnostmi, karmoč tudi z govori!« (smeh v zbornici). nDevettisoč občin v Italiji je preveč. Dobe se občine z 200, 300, 400 prebivalci. Ne morejo ostati, izginiti morajo in se združiti z večjimi središči«. Policija. Nato govori Mussolini o uredbi policijske službe. «V Italiji imamo 60.000 ka-rabinerjev, 15.000 policijskih agentov, 5000 policajev, 10.000 miličnikov v policijskih službah (na železnici, v pristaniščih, po cestah, poštah itd.).... Računam, da ima vlada v celoti okrog 100 tisoč mož policije... Policija razpolaga .s 774 avtomobili, 290 kamjoni, 198 motocikli, 48 čolni in 12.000 kolesi. Nato našteva Mussolini, kaj se je storilo na zator zločinstva, zlasti organiziranega banditstva, ki je znano južno od Rima pod imenom «mazzoni», na Siciliji pa pod imenom «maffia», V teh bojih je bilo ubitih 10 orožnikov, 350 močneje ranjenih, mnogo orožnikov tudi odlikovanih za zvesto službovanje. Število hudodelstev je v tistih krajih močno padlo. Nato govori Mussolini, kako je po atentatu v Bolonji sam prevzel notranje ministrstvo in odredil takoj sledeče ukrepe proti opoziciji: «Vsi potni listi se odvzamejo in pregledajo. Brez opomina se strelja na tiste, ki bi hoteli tajno prekoračiti mejo. Zatro se vsi protifašistovski listi. Razpuste se vse organizacije in skupine, ki so proti fašizmu ali se to o njih sami. Deportirajo se vse osebe, ki so proti fašizmu ali delujejo kakorkoli proti faš. revoluciji, ter vsi, ki po zlorabi nosijo črno srajco. Napravi se povsod nova po- sebna policija, uradi za osledovanje ter posebno sodišče. Za navadne zločine je bilo deportiranih (konfiniranih) 1527 oseb. Od političnih nasprotnikor jih je 698 na otokih. Politični konfinatje dobivajo po 10 lir na dan za življenje in bivajo ločeno od navadnih zločincev. Za pomiloščenje so prosili vsi, a pred 1. 1932. ne bo pomilostitve. Nato Mussolini fašistovsko revolucijo primerja z veliko francosko revolucijo, katera je na tisoče ljudi pobila. Na Mag-dalenskem trgu v Parizu je bilo dnevno okrog 20 ljudi obglavljenih. * * • Vsled pomonjkanja prostora odložimo prihodnjo številko en del govora. na Kaj nam z dežele pišejo UBELJSKO. Ker deseti brat to pot ni mogel sam na Ubeljsko, je poslal pa mene kot zastopnika. V nedeljo 22. maja popoldne je bila na Ubeljskem slovesnost ustanovitve Marijine družbe in jaz sem moral pogledat, kako se bodo dekleta in drugi ljudje takrat zadržali. Tam o pustu so neki fantiči pravili desetemu bratu nič kaj lepe reči o teh dekletih, zato je hotel sedaj vedeti kako je s to družbo. Pa sem jo mahnil skozi Senožeče proti Razdrtemu, čeprav se je nebo zmeraj bolj grdo držalo. Na Razdrtem, kjer je ob cesti gostilna pri gostilni, sem se spomnil, da sem žejen, pa sem stopil kar v tisto gostilno, kjer se korjera ustavlja. Pri kvartinčku sem zvedel, da je neki gospod doktor iz Gorice med potjo na Ubeljsko pridigal po maši na Razdrtem in par potrebnih povedal. Na Ubeljskem da so pa po noči neki fantiči žaganja natresli po vasi in več hiš okrasili s šmirom in grdimi napisi v čast dekletom Marijine družbe. No, to so pa čudne reči, sem rekel, in čudni ti ljudje. K sreči mi je natakarica povedala, da se prične slovesnost ob poludveh in ne ob dveh, kakor sem jaz mislil, pa sem jo hitro mahnil po slabi poti na Ubeljsko. Prišel sem ravno še, ko se je že začel sprevod deklet od farovža po vasi v cerkev, najprej, kakor sem pozvedel, Marijina družba iz Hre-riovic, potem pa iz Slavine, vsaka s svojo zastavo, za njimi pa 24 .belo oblečenih deklet z venci na glavi. Prav lep prizor! čudno se mi je zdelo, ko sem pogledal okoli sebe in videl nad potjo na vrtu sedeti nekaj deklet, češ kaj je pa tem, da ne gredo v cerkev. Za sprevodom in ženskami, ki so se rinile v cerkev, sem vendar dobil postor za vrati, da sem lahko vse vidci. Mogočno in ognjevito j pridigo je imel gospod iz Gorice, včasih | resno, včasih smešno, tako da so se ljudje po cerkvi malo jokali, malo smejali. Dve mladi punci sta se ves čas prav nelepo ozirali po cerkvi gori in doli, gotovo nista še v Marijini družbi. Po pridigi je bilo sprejetih v novo ustanovljeno Marijino družbo 24 deklet, od teh menda 4 iz Razdrtega. Nekaj novega je bilo tudi za Ubeljsko, tako ini je pozneje prijatelj povedal, da so litanije peli 4 duhovniki. Po slovesnosti sem se za kratek čas oglasil v hiši mojega prijatelja, kjer so mi rekli, da tako iepo okrašene cerkve in tako ginljive slovesnosti še ni bilo na Ubeljskem. Dekleta v družbi so trdna in neustrašna, čeprav so se veliko norčevali iz njih in jih blatili, tudi tisti fantiči so lagali, ko so o pustu slabo o njih govorili. Bog daj vsem prave pameti, dekletom v Marijini družbi pa zraven še stanovitnosti. Ker je začel ze rositi dež, sem hitel na Razdrto h korijeri, in ravno prav. kajti še nisem bil doma, ko me je že dobro dež ošlatal. Prijatelj desetega brata. SPODNJA TREBUŠA. Pri nas najbolj čitamo »Mali list« in »Goriško Stražo«. O drugih sosednih vaseh se zmerom čita kak dopis, o nas pa nič. Hočem pa jaz napisati par vrstic. Seve dobrega nimam kaj pisati, ker je zmerom dosti slabega. Lansko leto smo imeli po Hotenjski dolini vse njive v lepem redu obdelane, pa smo tožili, da je slabo: kaj pa letos, ko je po njivah sam pesek in kamenje; sejati ni kam, žeti tudi ne* bo kje. Dela kaže dosti, zaslužka pa nič. živež je treba kupovati; po trgovinah je vse drago; skrbi nas, kaj bo v bodočnosti. — Pri nas so neki gospodje. Pred leti so vozilr drva in les po hotenjski cesti in se bahali, da bodo napravili cesto tako, da bo vozil avto. Ko je pa lani cesto voda odnesla, so pa hoteli naj se dela na robolo, češ da pozimi imajo ljudje čas. Saveda imajo ljudje čas, a treba je tudi jesti, potrebna je obutev in obleka. Če hočejo gospodje imeti široko cesto, naj si jo pa napravijo, saj bodo oni spravljali dobiček. Pevsko društvo nam prepeva eno leto dni. Daj Bog, da bi še mnogo let, ker človeka najbolj veseli petje v čast božjo. Le tako naprej fantje in dekleta. Iz BREGA. Listi so že pisali o našem občinskem gospodarstvu in konstatirali, da bi se z večjo varčnostjo na naši občini lahko prihranili težki tisočaki. Ta reč nam večkrat gre po glavi, ker je denarna stiska vedno večja med ljudstvom in slaba majska vremena so nam lep del pridelkov pokončala. Omeniti pa moramo tudi to, da nikdar ni konec izterjevanja starih davkov za 3 do 4 leta nazaj. Iztirjevalec pride v hišo, zahteva toliko denarja ali pa pobotnico. Kdor ima pobotnico še kje shranjeno in jo lahko pokaže, je prost; kdor je pokazali ne more, je prisiljen plačati. Ali nimajo iztirje-valci nobenega knjigovodstva doma? Ali res ni nobenih drugih dokumentov o izvršenih plačilih, kakor tiste pobotnici'? Ljudje! spravljajte vse pobotnice kakor gotove tisočake! Nekemu kmetu so petkrat hoteli vzeti kravo iz hleva: petkrat jo je rešil s pobotnico brez lir. Tako tudi vi napravite! PODLISTEK. J in dri c h Š. Baar 8 (Prevedel Grušenjka) Mrliška žena. Resničnost nevolje se je kmalu tudi uradno pokazala: nekega dne je izginil orel nad n jenim okencem in priletel na prodajalno trgovčevo... Novo leto se je bližalo, Kotejška hi morala plačati obresti, pa jih ni plačala. Hišnik je računal dohodke in čakal en teden, Štiri-.najst dni, naposled je babico terjal. «Dva goldinarja pravite?« je dvignila k .njemu solzne oči, «kje. Uaj jaz nesrečnica vzamem toliko denarju? Imam veliko razu-panega med ljudmi; ko bi mi vrnili, prav rada bi vam plačala«. «Pa jih tožite!« «Ne, tega ne storim, četudi se prostovoljno ne priglase, se ne bom tožarila ž njimi. Nič pisanega nimam, spomin me je zapustil poši- in lahko bi se mogla pomotiti. 'Pišite otrokom, naj vam pošljejo!« 'Niso mi ničesar dolžni! Čemu bi ljnli?>. (Saj ste jih vendar vzgojila«. «To je bila moja dolžnost«. «Ali jaz vas tu zastonj ne morem imeti; morate sc izseliti!« «Kam naj se selim? štirideset let sem že I ukaj; ne morem drugam«. Hišnik je pustil Kotejško in šel k starešini. (»Gospod starešina, kaj naj se zgodi z mrliško ženo?« je vprašal ostro. «Tega jaz ne vem«, je prijazno odvrnil glavt»r občine. «Iz stanovanja noče iti in plačati ga ne more. Skoraj od lakote umira, a njenih lastnih otrok ni blizo«. «To ni naša stvar. Veste kaj; pošljemo jo v domovinsko občino njenega moža«. ((To bi bilo zares najbolje. Ima nekaj službene oprave, katero vzamem jaz za zapadle obresti«. Grozna tema se je širila nad sivo glavo starkino, a ona je sedela mirna, kakor da bi se je .ta nevarnost niti ne tikala. Brala je iz mašnih bukvic in molila rožni venec.. Za zadnji krajcar si je kupila danes poslednji požirek mleka in si ga skuhala pri poslednjem polenu. Skozi duri in okno je silil občinski čuvaj. ((Kotejška, pripravite se na pot! Odpeljem vas jutri v Kostelce«. «V Kostelce? kaj pa naj tam počnem?« se je vprašala nedoižno starka. «Tja pristajate,. tamkajšnja občina mora skrbeti za vas«. «Odkar sam živa nisem bila tam, nikogar nimam tam, in ludi ne vem, ali me kdo tam pozna«. «Se pa spoznale. Le podvizajte, odidemo prav zgodaj«, i" j<’ vnovič opomnil čuvaj in hotel oditi, ko je med tem pod oknom zaškripala in obstala kočija. Iz nje je skočil zdravnik in raven in v kožuh zavit stopil v sobico. Prišel je ravno prav. (Konec prihodnjič) «MALIlist» 3 brat Kozjanah. V nedeljo po sv. Florjanu je bilo. Zjutraj sem sel zgodaj zdoma novice lovit. V misli zatopljen primaham jo na Barko. Na vasi vzrem starega znanca. Ta mi odzdravi in hitro vpraša: «Kam pa ti, desetnik? gotovo greš oči past na kozlevsko opasilo!» Jaz se začudim: «Kako? saj opasilo imajo o Vseh svetih,« «Ne», mi zatrjuje Barčan, «danes ga imajo«. Vesel se poslovim in jo udarim po bližnjici čez Fratovec na Vatovlje, v Padež in počasi prikrevsam na Kozjane. Napotim se proti cerkvi. Tam pri nekem kupu gnoja vidim položenih nekaj desk 7. Iojtrami ograjenih, Zraven voz za 'vzglavnik ena dilja: kakor bi bilo na pravljeno za po listje. Blizu stoječega moža vprašam, kaj to pomeni, pa »ogleda: «Kaj ne veste, da je opasilo* ^les bo, pa inaša». Čakam tudi jaz, pojdem k maši, le duhovnika ni od Kozjanci hodijo srditi me da nikoder. Kozjanci hodijo srditi sem in tja in zabavljajo. Zvedel sem, da je bila maša oznanjena po navadi, pa Kozjanci so zahtevali na tak velik dan kar dve maši. Z vatovskim duhovnikom so se pričkali, da mu ne bodo plače dali, če ne pride ta dan maševat. On je pa molčal in poročal o stvari na škofijo. Ko smo o teh rečeh tako semintja govorili, prišli so Sloparji z muziko. Par so jih urezali v gostilni, potem so se pa spravili na tisti voz in začeli drgniti valcer in polko. 'Deklet se je nasulo naokrog. Ena je imela ■lase čez ušesa, kakor da bi preveč slišala, druga čez oči, kakor plašljiv konj; tretja se je'lepo nabarvala, pa je reva pozabila, se z robcem obrisala in postala marogasta; četrta je vtaknila glavo v moko. Kar v glavi se mi je zvrtelo, ko sem pomislil, koliko priprave, orodja in snovi je treba za toliko lepote. Med možaki sem vprašal, zakaj so neki opasilo preložili. «Ej zato, ker je za Vse svete premajhen dan, pa dež in mraz Veiiko smo študirali, kako bi prenare-dili, Sklenili smo obhajati opasilo v nedeljo po sv. Jakobu in eno leto smo res tako naredili. Pa koj smo sprevideli pomoto; takrat smo vsi utrujeni od dela in vročine, tako da ob nedeljah jte zadremljemo, samo da zagledamo cerkvena vrata. Spet smo si glave sivili in šli k župniku v Brezovico, naj nam opasilo prepiše na nedeljo po sv. Florjanu. Jezil se je, kaj mu te sitnosti delamo, pa opasilo smo le dobili«. Jaz bi Kozjancem povedal še primernejši čas za opasilo, pa sem so bal, da bi za slabo vzeli in bi se reklo: De seti brat je začel intrigo. Ko sem šel : 1''°zjan, sem ves dišal po parfumu; goto v° ,ie katera kozlovskih deklet mojo ka-iiiižolo z njim potrosila, Bog ji daj dobro! Iz BOLJUNCA. Smrt je začela l>ri nas. Dne 28. incin, hčerka pok. IV Sv, kar zaporedoma kositi maja je umrla Dragica bivšega dolinskega tajnika Antona Pavla Sancin, v 24. letu življenja. Bolehala je dolgo časa na su-sici. Pokopali so jo v nedeljo, 29. maja ob veliki vdclcžbi ljudstva. Drugi dan, 30. maja so pa pokopali Ka-i>?.„ i ar,os> dobro znano mlinarico na du v 53. |(.tu starosti. Tudi ona je dolgo časa bolehala na hudi bolezni, J .P Ponašala s krščansko potrpežljivostjo. Kako j,, bUn pokojnica1*,,.,, na in priljubljena, je pii^aIa „nravnost uhkanska udeležba pri po^.elju. Toliko pa J(. bilo čudno videti, do katere »ejc sega sovraštvo nekaterih, ki niti 00 mrtvaškem odru nočejo odpustiti Pozabiti. Pokojnica je bila prava kruž niati revežem, ki jo bodo težko šali. Pokojnima želimo večni in sna Pogre-mir, a njunim družinam izVekamo sožalje. ^krbtia mati daje svojim otrokom kakao DE JONG S 100 švicarskih fr. 348.— » » 100 nemških mark 424.50 » » 100 avstr, šilingov 245.— » » 1 dolar 17.80 » » 1 angleški funt 87.70 < MALI OGLASI DOBER SVET je zlata vreden. Proti slabosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, zaprtju, uživajte «Gastrin». — Izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim, influenci, težkemu dihanju je Prsni sirup. — Proti oslovskemu kašlju je preizkušeno sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, »roti bolečinam in trganju v plečih, v križu, v glavi je «Reninazanv> lcot tekočina, a vLiniment L.nnomentob> kot mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom — ŠcntjurjevoD mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, odr-tine; prepreči prisad, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU — Bistrica. Ivjudje se varajo ker mislijo, da so na dobičku, ako kupujejo cene makarone. Varčna Gospodinja kupuje le uPekateten ker se zelo nakuhajo in ker so redilne. — Zanesljivo prave v V2 kg. originalnih zavojih. ^liiiiitiiuiiiiuiuiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiviiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiHieiiiiiiiiiHn Zobozdravnik Idr. Sardoč D. 1 ordinira g v Trstu | vialM.R.Imbriani 16III (Prej via S. Giovanni) - od 9-12 in od 3-7. S ^ll»IIIIHIIilillllllllllllHIII1ll!!l!!l!!ril!!i;il]IIII|[||I»!lllllll)llllllllllilllililll!lltllllin ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■« ZDRAVNIK Dr. IGOR FH9NH0 GLYKOL CASTELLANOVICH. Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemu oslabljenju nerodnosti L. 8.50. Za nic. Cena liani, 42. teka in za ženske v slučajih v čiščenju. Cena steklenici popolno zdravljenje (i stekle-L. 45.50, Trst, Via dei Giu- ACOUA DELL’ ALABARDA. proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po (5 lir '— se dobiva v lekarni Ca-stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. absolvent dunajske klinike, ordinira odslej samo v IL. BISTRICI vsak dan od 10-12 in od 15-17 h. ■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■ VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonio 5. LOVCEM postojnskega okraja dajem na znanje da imam zalogo vseh vrst smodnika, šiher ter sploh vseh lovskih potrebščin, kakor tudi potrebno za mine, po najnižjih cenah. Ivan Bizjak, urar v Postojni. Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo št. 5 Najlepša prilika za nakup birmanskih daril! Andrej Puric TRST Via Media št. 6 Kovaški — mojster IZVRŠUJE vsakovrstna stavbena dela, železne ograje in omrežja - Takojšnja Izvršitev - Štedilniki vseh vrst - Izdeluje tudi železne rolettes. Poprave spopolnitve Kdor se nanovo naroči na „Mali list“ do 1. julija, dobi v dar knjižico povesti. po- Kmečko tajništvo. Rekvizicije. Odgovor na vprašanja glede onih vojnoodškodninskih prošenj, ki jih je stavila’ finančna intendanca med rekvizicije, bomo zamogli dati šele v eni izmed prihodnjih številk «Malega lista«, ker gre z rekvizicijami bolj časi. K. Kn. Vaša pravica obstoji na podlagi servitute, torej je ni treba prijaviti kot «jus». Poklar Vincenc Pod najhujšem porastu je prišla do 30; a zadnje mesece je obstala pri 18. Razmerje med 24 in 18 je kakor med 4 in 3. To se pravi, da sedaj stane dolar le tri četrtine prejšnje srednje cene. V enakem razmerju je padla cena za Valuto vseh drugih držav, če jo kupujemo z lirami. Jasno je tedaj, da se tudi vsako blago, ki ga dobivamo iz drugih držav, kupi sedaj za 3/4 prejšnje cehe. Kar je prej stalo 100 lir, se dobi zdaj za 75 lir (25% manj). Kaj kupujemo. Iz tujine dobiva Italija vso železno rudo, oziroma železne izdelke, ves premog za kurjavo, večino lesa za stavbe in pohištvo ter industrijske potrebe. Dobiva pa tudi velik del vsakoletne potrebe na živežu, zlasti pšenice, koruze, sladkorja, kave itd., močnih krmil za živino, tovar niških gnojil in še to in ono. Trgovci, ki vse to naročajo iz tujine, plačajo torej 25% ceneje. Vsakomur je umljivo, da bi nujno morali tudi ceneje prodajati. Vendar ne 'moremo zahtevati kar naenkrat, da se zniža za vseh 25% tudi prodaja na drobno. Zniževati pa se mora polagoma, dokler se cene se izenačijo. Zak&J ne takoj. Vpoštevati moramo, da ima vsaka trgovina poleg izdatkov in prejemkov za blago samo še takoimenovane upravne stroške, ki se tudi krijejo iz prejemkov za prodano blago. To so zlasti železniški in sploh prevozni stroški, plače uslužbencev, najemnina za prostore itd. Predno more biti blago v drobni prodaji za 25% ceneje, morajo se znižati docela vsi upravni stroški tudi za 25%. Le tam, kjer so bili že dozdaj preveliki dobički, sme se z vso pravico zahtevati, da se trgovci odpovedo čezmernim dobičkom ter izvrše zniženje takoj brez čakanja. Državna uprava. Med upravne stroške vsakega zasebnega gospodarstva v državi spadajo tudi vse dajatve državi. To so davki, pristojbine, koleki, cene monopolnega blaga in sploh cene državnih podjetij, n. pr. železniške 'in poštne tarife. S temi dohodki vlada krije izdatke za uradništvo, diplomacijo, vojsko in mornarico, šolstvo itd. Predno se morejo tedaj izenačiti cene in v celoti znižati za 25%, potrebno je da se ves državni proračun v prejemkih in izdatkih zniža za 25%. Vlada je že nekaj storila s tem, da je odvzela svojim uslužbencem del draginjskih doklad in bo polagoma vse doklade vzela. Obljubila je tudi znižati železniške in poštne tarife. Davki se bodo počasi sami ob sebi znižali, ker se bodo znižali prejemki davkoplačevalcev. Pritisk na oene. Trgovci se kajpada neradi udajo, Če se govori o znižanju cen. Za zvišanje so veliko bolj tankih ušes. Zato je dolžnost vlade dati svojim besedam potreben poudarek in kakorkoli prisiliti ljudi k znižanju. Če je državni uslužbenec prisiljen k manjši mesečni plači, jasno je, da mora tudi ceneje kupovati, kar mu je sproti k življenju potrebno. Tržaški sklep. Tržaška deželna zveza trgovcev je za enkrat sklenila odrediti splošno znižanje v sledečih rečeh; 20% na prenočišče v prvih hotelih; 10% na prenočišče v vseh drugih hotelih; 10% na cene po gostilnah in restavracijah; 5% na cene vseh živil razen sladkorja; premog od 45 lir na 40; sladko oglje od 65 na 60; petrolej od 2.50 na 2.40; 5% na vse ostale predmete v drogerijah; 10% na cene v lekarnah. Cena vina ostala je po tem sklepu nedotaknjena, ceno mleka pa so mlekarji znižali že pred tisto sejo. Glede cene oblačil in hišnih potrebščin so določili bolj negotovo znižanje za 5-10%. Podobne sklepe so naredili tudi trgovci po raznih delih države, a nekateri se le z nevoljo udajajo in zato se tudi sklepi ne izvajajo s posebno vnemo. Kaj pa najemnine. Ko je govor o draginjski bitki, ne more se molčati o najemninah za prostore. Prvič, ker pod visoko najemnimo trpe sami trgovci, drugič pa zato, ker mora vsaka družina v svojem gospodinjstvu voditi račun tudi o ceni za stanovanje. Če se pa znižajo plače uradnikom in delavcem, morajo se znižati sorazmerno tudi cene stanovanj, ne samo hrane in obleke. Pa še ni pozabljena bitka proti povišanju stanarine. Poslužujoč se besedila tozadevnega zakona, so hišni gospodarji pridno poviševali najemnino svojim go-stovom. Kaj bo zdaj? Ali obvelja zvišana cena? Če ima vlada moč, da pritisne na trgovce, mora imeti tudi moč pritisniti na hišne gospodarje. Zveza hišnih gospodarjev za celo državo je imela v Rimu neko sejo in pod pritiskom vlade so sklenili: 1) Za majhna in skromna stanovanja ne premožnih najemnikov, ki ne oddajajo prostorov podnajemnikom: A) znižanje v meri od 10 od sto na najemninah, ki ne presegajo petkratne predvojne najemnine; B) 11-do 20-odstotno znižanje najemnin, ki so večje od petkratne predvojne najemnine. 2) Za druga stanovanja se najemnina zniža za 10 od sto; kot najnižja mera najemnine se določi štirikratna predvojna najemnina. 3) Za trgovine se najemnine znižajo od 10 do 25 od sto. Najemnine se ne znižajo pri novih zgradbah in takih hišah, ki so se po 1. 1023 znatno popravile. Isto velja za najemnine, ki od 1. 1924 dalje niso bile zvišane. Znižane najemnine bodo veljale od 1. junija naprej. Kaj ae nadaljnje. Draginjska bitka se torej bije na celi črti. V interesu ubogega ljudstva je le želeli, da bi ta bitka imela popoln uspeh, da bi se cene življenjskih potrebščin znižale tako, da bi bilo vsem olajšano sedanje težko stanje. Za člane Mohorjeve družbe List iz molitvenika „Reši Dušo!“ Predmestne cene. Po tržaških predmestjih velja grda navada po trgovinah in javnih lokalih, da se zahtevajo pri skoro vseh rečeh višje cene kakor so pa sredi mesta. Javna oblast bi morala cene povsod kontrolirati, kajti v največ slučajev ni opravičena višja cena v predmestju nego v mestu. Cena mesa se je v Gorici nekaj znižala. V Trstu se oderuštvo mirno nadaljuje. Dinarji. Papirnate dinarje in poldina-rje (bankovce po 1 Din in po 50 par) bo jugoslov. vlada vzela iz prometa. Veljavni so še do 30. septembra. Naša pošta. Korte. Dopisov o slabih dekletih nam ne manjka; pa te večne lemente postanejo puste, ako ni kake posebne okoliffčine, ii utegne dopis narediti zajemljiv. Zakaj ne poročate kaj drugega? Popravi! V zadnji številki je bilo par tiskovnih napak, ki so nekoliko motile. Iz dopisa štivan-Orehek je pa škrat naredil kar šlivna-Orehek. Ponikve. Dopis o nekih dekletih je preveč oseben. Utegne že vse biti res, ampak v časopisju se to ne more obravnavati. ./. S. Kako je bilo s tistimi dijaki, Vam je gotovo znano. Smatrali smo za primerno, da molčimo. Prebentg. V družinske pravde se mi ne spuščamo. O svojem dušnem pastirju se pa tudi ne smete tako po pijansko izražati; in hočete, da se kaj takega tiska? 9 — O presladko Srce Jezusovo. 0 presladko Srce Jezusovo, po rokah pre-blažene Device Marije darujem molitve, dela in trpljenje današnjega dne tebi v spravo za vse žalitve, ki jih trpiš v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa, s teboj vred pa Bogu Očetu v vse tiste namene, za katere se mu ti sam vsak dan Toko je tiskan molitvenik „Heii Dudo 1“ Molitvenik «Reši dušo« obsega 400 strani, je lično v platno vezan rdeče obrezan in tiskan z velikimi, razločnimi črkami. Obsega tri sv. maše’ in vse druge običajne molitve. Kdor je vpisan v Goriško Mohorjevo družbo, ga prejme za 4.70 lire. Cena za neude 7 lir. Družba bo imela za svoje ude pa še drut/ molitvenik, tudi v platno vezan, a bolj majhen, pripraven za mladino; imenuje sc: «Kam greš?», stane pa 21iri. — Kdor se še ni vpisal v družbo, naj pohiti, ker se v kratkem zakliuči nabiranje pdov! Zglasite si pri g. duhovniku ali pa pošljite članarino 6 'Ur, več znesek za molitvenik naravnost Goriški Mohorjevi družbi. Gorizia via Orzoni 36 A. Kupujte vedno le holandski kakao DE JONG S ki mn gre prvenstvo po pristnosti in kakovosti. Čevljarnica FORCESSIN odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo Trst - Via Caprin 5 pri Sv. Jakobu Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste. Le k Foroesslnu vsi hltč, obujejo močno elegantno