CKLJE, 17. AVGUSTA 1972 — STEVTT.KA 33 — T RTO XXVI — CENA 1 I>IN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Svet osmih občin ZA ZAČETEK - DOBRO . Ob koncu minulega leta je 'začel z delom svet osmih ob- čin širšega celjskega območ- ja. Začetek samoupravne in- tegracije, boljšega povezova- nja in sodelovanja osmih ob- čin celjskega območja, spo- znanje o nujnosti prediranja lokalne zaprtosti in ustvarja- nja družbene celote, ki bo kot lokomotiva potegnila za seboj samoupravno in tehnološko povezovanje znotraj te celote in mnogo bolj prožnejše na- stopanje tudi navzven — to je, ob rušenju tradicionalnih preprek preteklosti, pomeni- 'la ustanovitev sveta osmih občin. Svet naj bi, v prvi vr- sti, poenotil prizadevanja celjske, laške, mozirske, ko- injiške, šentjurske, šmarske, [velenjske in žalske občine v odločanju in razmišljanju o Istvareh, pomembnih za ce- ilotno območje, ki ga izpal- pjuje 220.000 prebivalcev, so- irazmerna nerazvitost in ven- fcrle tudi močna ekonomska ibaza. Baza, ki naravnost po- Sva k tehnološkemu povezo- vanju zontraj občin, a še jnmogo bolj navzven na ob- jinočju, v republiki in še da- Gospodarstvo celjskega območja premore sedaj samo Inega večjega gibalca sodob- ne tehnologije in nosilca ekonomske moči, pa še ta je v povezovanju območja bolj malo prisoten. če bi nadrobneje predstavi- li ali razčlenili začetne kora- ke v oblikovanju integracij- i5ke celote, mišljene seveda itako, da dolgoročna napoved razrv-oja zahteva združevanje in povezovanje razdrobljenih gospodarskih in družbenih je- ter, tedaj bi pač morali za celjsko območje ugotoviti, da pomeni delo sveta osmih ob- lahko dober začetek teh- nološke in diTižberie integra- cije. Zakaj je poudarek na be- •edicah — lahko in začetek? O tem govorijo misli, ki jih ie o prvih šestmesečnih pri ^devanjih sveta povedal nje- lov prvi predsednik, inženir fTanjo Tepej, predsednik ko- njiške občine. Vprašanje: Svet osmih ob ^ je z vašim mandatom sklenil prvo rundo v tem ugodnem procesu notranjega povezovanja in boljšega so- delovanja znotraj celjske!? območja. Kaj so pokaz.ile dosedanje izkušnje v delu sveta? Kakšne bistvene pre- mike ugotavljate in kaj je svet uspel rešiti v tem krat- kem časovnem obdobju? Franjo Tepej: za uvod mo- ram najprej izreči ugotovi- tev, ki bo povedala nekaj tu- di- o pomenu in potrebnosti dela sveta: predolgo smo od- lašali z ustanovitvijo, pozjio smo se začeli povezovati. Na dnevnem redu nas je že lani čakal cel kup vprašanj, zato jih svet vseh niti obravnavati ni mogel. Toda — na začet- ku smo in to je važno. Konč- no le poskušamo enotno re ševati probleme, pomembne za naše območje. Poglejte! Odločili smo za enak pristop do davčne politike v kmetij- stvu in obrti. Dogovor je dal koristrve rezultate. Zavzeli smo se, da v vseh upravah ob- činskih skupščin in v družbe- nih službah zagotovimo oseb- ne dohodke v višini 95 od- stotkov družbenega dogovora. Na end izmed prihodnjih sej bomo pregledali, koliko smo ta sklep uresničili. O položaju v srednjem šolstvu smo že trikrat razpravljali. Prišli smo do prvega celovitejšega in dokumentiranega načrta razvoja srednjega in višjega šolstva na območju. Mislim, da smo vsi predstavniki ob- čin spoznali, kako bo vendar treba seči v žepe. Ne glede na to, da pričakujemo sistemsko rešitev položaja srednjega šolstva. In na koncu — tudi analiza gospodarskih gibanj na območju zahteva evidenco in komentar, pa tudi smotrno razmišljanje o možnostih več- jega povezovanja posamez- nih dejavnosti. Vprašanje: Kaj pa težave? Kaj po vašern mnenju ovira še uspešnejše delo sveta? Franjo Tepej: Zdi se mi, da naše območje sodi med naj- bolj neposrečene podobne tvorbe. Interesi občin so raz- lični, gospodarska struktura slaba, stopnja razvitosti ne enaka, povrh pa smo imeli v povezovanju malo izkušenj, Toda že to, da se v' vsaki mandatni dobi zberemo več- krat v drugi občini in se po- bliže spoznamo, si ogledamo gospodarske organizacije In podobno, že to je nekaj. Kar primerjajte teh zadnjih šest mesecev s prejšnjimi leti! Ali ni led prebit? Možnosti so nakazane, v večini občin pa se je pokazala zvrhana mera pripravljenosti za sodelova- nje. Vprašanje: Kakšno mesto pripisujete konjiški občini v seilanjem medobčinskem po- vezovanju? Franjo Tepej; Konjiška ob čina ima v regiji poseben po ložaj, ker se geografsko bolj približuje vzho^dnemu štajer- skemu območju. Zaradi bliži- ne središča, pa je normalno, da smo prisotni v celjskem dbmočju. Seveda pa se bomo povezovali tudi z Mariborča- ni (turizem, vodna skup- nost). Moram pa še pridati, da se je dosedanje delo sveta osmih občin ugodno odraziilo v delu skupščinskih organov v naši občini. Vprašanje: Kaj čaka svet osmih občin v prihodnji šest- mesečni mandatni dobi? Franjo Tepej: Prerešetati bomo morali program sred- njeročnega raavoja SRS in poiskati mesto regije v njem. Izpeljati moramo referendum o združitvi zdravstvenega kmečkega in delavskega za- varovanja v prepričanju, da je to korak k eni različni skupnosti v Sloveniji. Dokon- čno se moramo dogovoriti o mreži srednjega šolstva na območju. Zaradi strahotnega kadrovskega deficita, zlasti pri strokovnih kadrih, pa mora svet nekaj reči o spre- jemanju družbenih dogovorov o enotnih osnovah kadrovsxe politike. Pri svetu osmih od- čin bomo morali napraviti iorak naprej v načinu dela. Ob svetu bi lahko ustanovili lekaj komisij (na primer za gospodarsko povezovanje itd.) in se dogovorili za enot- lejši nastop naših poslan- cev, delegatov in predstavni- kov v republiki. J. VOLFAND Sonce, zrak in voda, to je balzam poletja, le da je v letošnjem avgustu vse troje pretirano toplo. Celjanka, ki smo jo ujeli v objektiv na kopališču v okolici Celja, utrjuje na morju pridobljeno bronasto barvo. Foto: J. Krašovec ŠENTJUR: ZELENA LUČ Izjava ACIJA SVETINE, predsednika občinske skupsčine Šentjur ob občinskem prazniku 18. avgustu Za Šentjur v letu 1972 ve- lja osnovna ugotovitev - stalno gibanje in spreminjanje Naj- bolj pomembno za to občino je, da kljub nerazvitosti ne stagnira, ampak stalno na- preduje in to na vseh področ- jih. To pa je mogoče pred- vsem zaradi velike volje lju- di in izredne prizadevnosti vseh, da se njihov kraj dvig- ne iz nerazvitosti. Jutri praznujejo Šentjur- čani svoj občinski praznik, 18. avgust. Ob tej priložno- sti smo za kratko izjavo ACI- JA SVETINO: »Menim, da se je tudi za Šentjur prižgala zelena luč. kakor je nedavno tega dejal generalni direktor Ljubljan- ske banke, Nike Kavčič in je s tem mislil na vse nerazvite občine. To zeleno luč vidim pred- vsem v izredni dejavnosti na investicijskem področju, ki smo ji priča v Šetjurju. TA INVESTICIJSICA DEJAV- NOST PRODIRA V VSE PO- RE DRUŽBENEGA ŽIVLJE- NJA IN SMO LAHKO OB NJEJ NA MOC OPTIMISTIČ- NI. Pri gospodarskih investi- cijah velja najprej omeniti dejstvo, da smo kočno le na šli sami sebe in da se ne bomo več zanašali na tujo pomoč. Mimogrede rečeno, postavili smo se na realna tla in ne iščemo več pomoči od kogarsibodi. Tu mislim pred- vsem pa uspehe Alposa. To- varne lahke obutve, LIP-a in še na mnoge druge. Reči je treba, da smo tudi na področ.}u gospodarstva iz- redno hitro napredovali tako v šolstvu in v zdravstvu, ne- koliko manj pa pri cestah. Dokazi so tu, v Šentjurju se gradi, kolikor že dolgo ne in kaj bi bilo potrebno še reči?« Jutri praznujejo v Šentjurju občinski praznik. Zato smo na več mestih namenili vam, dragi bralci v Šentjurju, več prostora. Pre- berite si malo anketo, v kateri pet šentjurskih občanov iskreno go- vori o navezanosti na ta majhni, a res simpatični kraj. In — naše čestitke ob prazniku! Oto Pestner je v zadnjih dneh požel nekaj lepih uspehov. Ker živi tu, med nami, smo se odločili, da na celostranski reportaži z njim pokramljamo o šoli, petju in ljubezni. Rubrika Ali poznate svoj kraj je doživela lep sprejem. Fotogra- ji-amaterji, javite se! Nekaj lepih fotografij smo v uredništvo že dobili. Za rubriko Bralci pišejo se mnogi odločite. Kaj pa vprašanja javnim delavcem? Se vam to ne zdi zo.nimiva oblika pogovarjanja z ljudmi, ki mnogokrat odločajo o pomembnih rečeh — v našem nu? Pogum velja! VAS UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK St. 33 — 17. avgust 19rj prometne nesreče SMRT JE PRIŠLA NASPROTI STJEPAN MEDBNJAK, 28, z 2alca, je vozil z osebnim avtomobilom itz Prebolda proti Latkovi vasi, ko mu je pripeljal nasproti z osebnim avtJinobilcm tuje registra- cije BEANKO HERMAN, 25, iz Liboj. Herman je vozil po sredini ceste, tako da sta vozili trčili na njegovi levi strani. Trčenje je bilo tako silovito, da je Medenjakov fiat 750 obrnilo za 180 stopinj in vrglo na njivo. Herma- nov taunus je drsel jx) cesti še 36 metrov. Zaradi hudih pK>škodb je voznik Medenjak fned prevozom v bolnišnico umrl. Herman in njegov sopotnik JOŽE GLINšEK iz Ka- saz sta dobila lažje poškodbe. ZADEL JO JE V NOGO FRANC R02EJ, 24, iz Topolščice, je vozil z motorjem Iz Šoštanja proti Zavodnji brez vozniškega izpita. Dohitel je pešakinji ALOJZIJO STROPNIK in njeno desetletno hčerko, obe iz Topolščice, ki sta hodili po skrajni desni strani ceste. Motorist je med prehitevanijem zadel Strop- nikovo v levo no^o. Oba sta padla, Stropnikova se je pri tem laže poškodovala. V KAMEN IN NA CESTO VINCENC ŠKORC, 55, s Kristan vrha, se je peljal z mopedom iz Mestinja proti Pristavi. Na levem ovinku v Grličah ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo v obcest- ni kamen, nato pa je padel po cesti. Dobil je pretres možganov in obležal nezavesten. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. OBSTAL OB DREVESU ANTON ANTOLIC, 38, iz Dobriše vasi, se je peljal z osebnim avtomobilom pjroti Rogatcu. Zaradi prevelike hitaxxsti ga je med prehitevanjem na ovinku zazneslo v levo, kjer je zadel kamen in obstal ob drevesu. Zaradi težjih poškodb so ga odpeljali v celjsko, bolnišnico. NEVAREN PREHOD VLADIMIR GUGRINA, iz Zagreba, je vozil skozi Ro- gaško Slatino, ko je pred avtomobilom prečkal cestišče pešec ANTON BELIČ, 54, doma iz Rogaške Slatine. Belič se nd prepričal o varnem prehodu. Vo^znik ga je kljub za- viranju zadel. Zaradi hudih poškodb so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. RDEČA LUČ IZIDOR KORBER, 26, iz Orle vasi, je pripeljal po Čo- povi ulici v Celje na semaforizirano križišče v trenutku, ko je gorela zelena luč. Po ljubljanski cesti je pripeljala 12-letna IRENA FIRST iz Celja, ki je obstala pri sema- forju zaradi rdeče luči, takoj zatem pa zapeljala naprej. Pri trčenju si je deklica zlomila nogo in dobila druge pošikodbe. HITROST V OVINKU ALOJZ MRAMOR, 33, iz Prožinske vasi, je peljal z osebnim avtomobilom iz Celja proti Ljubečni, ko ga je pričelo na ostrem desnem ovinku v Tmovljah zanašati zaradi neprimerne hitrosti. Zapeljal je na travnik in se zaletel v drevo. Voznik je pri tem dobil težje poškodbe. Laže pa so bili poškodovani ANTON MRAMOR, JAKOB RABUZA, ANTON RABUZA in VLADO BOGDANOVIČ PREHITEVANJE FRANC KRAJNC, 25, iz Velenja, je vozil z osebnim aivtomobilom po Kidričevi cesti v Velenju in na križišču s c^to bratov Mravljakov zavijal na levo, kar je nakazal s smerokazalcem. Za njim je pripeljal z neregistriranim motorjem JOŽE FIDERŠEK, 26, iz Šaleka, s sopotnikom ALOJZEM PSENIČNIKOM, 18, iz Velenja. Pideršek je prehiteval avtomobil po levi strani in se tako zaletel vanj. Motorist in sopotnik sta se pri padcu teže poškodovala. NOVO - NOVO - NOVO ZA GRADITELJE IN GRADBENIKE # Edini proizvajalec »SCHIEDEL« dimni- kov v Jugoslaviji — GRADNJA Žalec in kakšne so prednosti? 0 Dimnikar z odgovornostjo priporoča # Gospodarno misleč gradbenik želi 0 Strokovnjak za kurjave predvideva # Arhitekt projektira # GRADITELJ ZAHTEVA »SCHIEDEL« dimniki so do sedaj edini uza- konjeni dimniki v Evropi, ki v celoti odgo- varjajo vsem zahtevam kurjenja s plinom ali naftnimi derivati. PO NEMŠKI LICENCI PROIZVAJA, PRODAJA IN MONTIRA Splošno gradbeno podjetje GRADNJA ŽALEC telefon 71740-41 CEUE Poročilo se je 21 parov, od teh: J02;E MLAKAR, Store in EVA HORJAK, Pečovje; IVAN KARO in MARJANA KOLENC, oba iz Celja; BO- GOMIR KOŠIR in TATJANA JAZBEC, oba iz Cfelja; DANI- JEL PIRH in ANA U2MAH, oba iz Celja; JOŽEF VENKO HANT, Celje in VANJA VOM- BEK, Ogeče; STANKO TUR- SCAK IN HELENA KUK, oba iz Celja; J02E VENKO in CVETKA IRŠIC, oba iz Prankolovega; ROMAN ER- JAVEC in SILVA ŠULIGOJ, oba iz Šentjurja; FRANC KRESNIK, Cerovec in JOŽI- CA INKRET, Tomaž nad Voj- nikom; JOŽEF MLAKAR in MARIE ASPLUND, oba iz Švedske; ANDREJ EISEN- BACHER in IRENA VODONC- NIK, oba iz Zadobrove; SRE- ČKO DANCIČ in DANIJELA BAŠKOVC, oba iz Novega mesta; BOGDAN UDOVC in JOŽICA KOPUSAR, oba ia Celja; FRANC ŠELIGO, Pet- rovče in MARIJA JANCIC, Celje ter JOŽEF PIPINIC, Lažiše in RADOJKA JOVA- NOVIČ, Celje. SLOVENSKE KONJICE RUDOLF KEBLie,20, Slov. Koixjice in LJUDMILA RA- KOVNIK, 18, Sp. Preloge; SREČKO VODOVNIK, 24, Re- snik in VIDA PUKŠIC, 17, Bezina; IVAN HLASTEC, 22, Prevrt in ANA PLEŠNIK, 22, Slov. Konjice; JURIJ LAPAR- ŠEK, 22, Stranice in OLGA KRAČUN, 25, Bezenškovo Bu- kovi je. ŠENTJUR PRI CELJU FRANC KRANJC, 26, us- lužbenec, Planina in KARLA KRAGL, 21, študentka, Go- lobinjek. ŽALEC RUDOLF UDRIH, 25, Sp. Grušovlje in NIKOLAJA SERDONER, 23, Parižlje; FRANC DROLC, 25, Vransko in FRANČIŠKA KRALJ, 20, Prapreče; JOŽEF JEZERNIK, 2^, Ponikva pri Žalcu in MA- RIJA KOS, 23, Studence; RU- DOLF VETERŠEK, 26, Mik- lavž in MARJANA KOBAL. 18, Marija Reka; SILVESTER CUKJATI, 24, Ločica pri Vranskem in MARIJA JE- LEN, 19, Polzela ter ANTON CIZEJ, 22, Polzela in MAJDA HRUŠOVAR, Breg pri PolaeU. CEIvJE 32 dečkov in 28 deklic SLOVENSKE KONJICE 3 dečki im. 2 deklici ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček CELJE MILENA CERNEJ, 66, Ce- lje; ADAM KOŽUH, 55, Tr- novlje; KATARINA MIRNIK 68, Celje; FRANC OREL, 60, Celje; MILICA KOSANOVIC, 68T Ogulin; JOSIPA GRILEC, 39, Druškovec gora; VINKO SPLEJT, 6, Tmovlje; VIN- CENC ŠPLEJT, 35, Trrx>vlje; GABRIJELA ŠPLEJT, 26, Trnovlje; MARIJA NUNCIC, 80, Sodna vas; EMA ŽLEN- DER, 80, Rečica; JOŽEF ŠA- LEJ 50, Polzela; MIHAEL ULRIH, 72, Pongrac; AN- TON MAK, 73, Celje; FRANC DRAKSLER, 65, Tremarje; ALOJZIJA SAMEC, 68, Selce; MARIJA KRULEČ, 60, Pre- korje; FRANC KRANJC, 70, Brstnik; FRANC MÄVC, 68, Velenje in NEŽA VIDEČ, 86, Celje. GORNJI GRAD FRANC PAHOVNIK, 93, upokojenec. Gornji grad in PIKL, roj. Golob, 70, gospo- dinja, Šmiklavž. SLOVENSKE KONJICE MIRKO SADAR, 82, SI. Ko- njice; FRANC ROMIH, 68 Vi- tanje in ANA HREN, 63, Zre- če. ŠENTJUR PRI CELJU MARIJA KRANJC, 68, upo- kojerJca, Podgorje. ŠMARJE PRI JELŠAH HELENA ŠTURBEJ, roj. ^Caharijaz, 70, Zagorje. ŽALEC ANTON RAMŠAK 81, kmet, Letuš; DARKO TOPOLOVEC, 7, otrok, Gotovlje; FRANC BOKAL, 62, kmet Orni vrh; MILENKO KOVACEVIC, 19, delavec. Gornja Snjegotina. KINO UNION: 17. 8. še špansko-angleški barvni film SEDEM HRA- BRIH ŽENA, od 18. do 21. 8. ameriški barvni film VI- TEZI RULETE, od 22. av- gusta dalje danski barvni film ODKRITJE LJUBEZ- NI. KINO METROPOL: 17. avgusta še francoski barvni film PRVA IZKUŠ- NJA; od 18. do 21. avgusta angreški barvni film LOV NA PRIČO; od 22. avgusta dalje italijanski barvni film VIDIM GOLO. KINO DOM IN LETNI: 17. avgusta še froncosko- italijanski barvni film ZA AGENTA OSS 117 NI ROŽ; od 18. do 20. avgusta špan- sko-,nemški barvni film LAS VEGAS; od 21. do 22. avgusta francoski barvni film NE VPELJI ME V SKUŠNJAVO; od 23. avgu- sta dalje italijar.ski barvni film TEPEPA. Predstave so v kinu Union vsak * dan ob 16„ 18. in 20. uri, v Metropolm ob 16.30, 18.30 in 20.30, v kinu Dom ob 16. in 18. uri, v Letnem kinu pa ob 20. uri. NESREČA V GORAH V nedeljo popoldne je bil oddelek milice v Solčavi ob- veščen, da se je nad Klemen- škovo planino zgodila gorska nesreča. Zjutraj se je večja skupina izletnikov odpravila iz Logar- ske doline na izlet. Ko so se vračali, je 33-letm DANICI GERŠAK iz Maribora spodr- snilo. Padla je po pobočju 50 metrov globoko. Gorski reševalci so jo spravili v dolino. Zaradi tež- kih poškodb so jo odpeljali v bolnišnico. VEC GOSTOV KOT LANI Po podatkih celjske turi- stične zveze je bilo v sredini prejšnjega tedna na širšem celjskem območju 3.770 go- stov ali za 1 odstotek več kot v istem času lani. SLOVO OD MARIJE ŠERDONER v ponedeljek smo po- spremili na zadnji poti eno najstarejših Celjank, 91-letno šerdoner Marijo, Šerdoner Marija je bila rojena v Arji vasi pri Pe. trovčah Nekaj otroških in dekliških let je preživela sicer v Ljubljani, na kar se je ponovno vrnila v svoj rojstni kraj, od leta 1919 pa je vseskozi živela v Celju. Svoje življenjsko poslanstvo je našla v ma- terinstvu, v delu in vzgo- ji številne rodbine. Rodila je 8 otrok, od katerih jih še danes živi šest. Svoja najboljša leta je preživela v trdem delu. Več deset- letij je dnevno prehodila po 14 km iz Celja do Pi- rešice in nazaj, kjer je na skromnem posestvecu s pokojnim možem poskrbe- la za boljši kruh svojim otrokom. Vzorno je vzgo- jila vse svoje otroke in poskrbela za njihov po- klic. Ne glede na to teža- ško delo pa je bila izred- na ljubiteljica branja le- poslovnih knjig naših in tujih avtorjev. Dnevno je posvetila branju po nekaj ur, zadnji dve desetletji pa domala ves dnevni čas. Bila je najbolj zvesta iz- posojevalka knjig v Ljud- ski knjižnici v Celju. "V svojem dolgem življenju je prebrala več tisoč knjig! Z največjim zanimanjem je prav do smrti prebirala tudi dnevni tisk in sprem- ljala celoten televizijski program. Ob tolikšnem čr- panju "informacij in du- hovni bogatitvi iz knjižne zakladnice, je bila izredno razgledana žena. V pozni jeseni svojega dolgega živ- ljenja pa je bila najbolj srečna v Krogu svoje ožje rodbine, ko je spremljala življenjsko rast in razvoj svojih 15-tih vnukov in 17-tih pravnukov. življenj- ska sreča številnih potom- r^ev je tudi njej vlivala v pozni starosti občutek ra- dosti in zadovoljstva, saj je ob tem doumela vso veličino svojega bogatega dela, ki je rodilo tako žlahtne plodove. Danes si malo pobliže oglejmo poklic VARILCA. Kljub temu, da je v in- dustriji ta poklic zelo po- treben in tudi pogost, pa je marsikomu še vedno dokaj nejasen opis posa- mezaiih opravil, pa tudi pot do usposobitve za po- klic varilca. Povsod, kjer se dela s kovinami, pa naj gre za sestavo drob- nih naprav ali za montažo ogromnega mostu, sreča- mo varilce. I>va ali več kovinskih deiov lahko združimo na več načinov: z vijaki, z zakovicami — (»neti«), s spajkanjem in z varjenjem. Vsakega tak- šnega združevanja kovin seveda ne moremo opravi, ti na katerikoh način. Do- stikrat spojimo posamez- ne dele kovin lahko le z varjenjem Poznamo raz- lične tehnike varjenja. Najpogosteje uporabljamo dva načina, in sicer: avto- geno ali plinsko varjenje in električno obločno var- jenje. Pri avtogenem var- jenju ujjorabljamo za do- seganje topilne temperatu- re na varilnem mestu mo- čan usmerjen plamen, ki Je mešanica kisika in go- rilnega plina. Kot gorilni plin se največkrat upora- blja acetilen. Poleg njega so v rabi še butan, me- tan, propan in drugi pli- ni. Kisik in gorilni plin imamo v posebnih jeklen- kah. Pri električnem ob- ločnem varjenju nastane žarilni lok električnega to- ka velike moči in v nje- govi vročini se topijo ro- bovi kovin, ki jih je tre- ba zvariti. Pri obeh po- stopkih varjenja pride do vezave kovinskih delov s pomočjo posebne varilne žice, ki se topi in spaja z razžarjenimi kovinskimi robovi. Plamen varilnega aparata pa nam ne služi samo za spajanje, ampak lahko z niim režemo tudi debele kovinske plošče hi- treje in lažje kot z naj- boljšimi strojnimi žagami. Delo varilca poteka v gro- bem nekako takole: pro- uči konstrukcijski načrt; točno premeri in označi vsa Tnesta spajanja; pri- pravi spajalne površine; pripravi varilni aparat; iz- bere primemo varilno ži- co; pri avtogenem varje- nju uravnava velikost pla- mena; vari; kontrolira pravilnost varjenja in na koncu nbnisi na brusil- nem stroju ali ročno zvar- jena mesta. Poleg povsem varilskih del pa mora va- rilec obvladati tudi osnov- na kovinska opravila, o katerih pa je bilo v naši rubriki že govor. Varilec mora imeti spretne in mirne roke. Biti mora na- tančen, imeti mora po- prečno prostorsko pred- stavljivost in nekaj teh- ničnega smisla. Posebno pomembno je, da ima dobre in zdrave oči. Varilci, ki delajo pri velikih konstrukcijah, kot so mostovi, ladje itd., mo- rajo biti tudi telesno zelo odporni, močni in brez vrtoglavice. Toda mnogo več delovnih mest za va- rilce je pri lažjih delih. Niso redka tudi varilska dela, ki jih opravljajo se- de. Zato je poklic varilca v takem primeru prime- ren tudi za invalide z okvarjenimi nogami, tudi za ženske — prav za žen- ske pa je tudi značilno, da so veliko bolj natanč- ne in potrpežljive kot mo- ški in prav te lastnosti mora imeti dober varilec. Posebni pogoji dela zahte- vajo tudi še dobro pozna- vqnip vamc^-n'h ukrepov; uporaba zaščitnih očal, po- sebnega ščita, zaščitne ob- leke, rokavic in podobno. Že iz tega kratkega opisa nekaterih opravil varilca lahko vidimo, da je poklic zelo iskan v vseh podjet- jih kovinske industrije. Prav tako pa potrebuje varilce tudi obrt. Prav v naši republiki zelo pri- manjkuje varilcev, zato so tudi možnosti za zaposli- tev zelo ugodne. Vedeti moramo tudi to, da bo to pomanjkanje z razvojem industrije in tehnike vse večje, še posebej bomo potreboval varilce, ki bo- do imeli veselje do izpo polnjevanja v tem pokli- cu, kajti varilna tehnika se nenehno izpopolnjuje z novimi tehničnimi dogna- nji, tehnikami in napra vami. Šolanje za varilca traja tri leta; v Ljubljani obstaja tudi tehniška va- rilska šola, ki traja štiri leta in usposablja varil- ske tehnike. V poklicnih šolah so najvažnejši stro- kovni predmeti: strojno risanje in strojni elemen- ti, strojeslovje, tehnologi- ja materiala in obdelave, varilna tehnika, mehanika in eipktrntehniVa. $t. 33 — 17. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 3 ANONIMNO PISMO IZ CESTNEGA PODJETJA K(»l (»dniev nu č-Iunck I'ri- ^er f:estn(» podjetje sem pre jfl hudo in obtožujoče anoni- „jiio pismo. In čeprav pravi- loma nepodpisanih pisanj ne objavljamo, vseeno na kratko pov/.eiiiain glavne očitke ne- ^fpa tovariša i/. Clestneija podjetja, ki se je skril za podpis — ogorčeni delavci cestnega po«l,jctja Celje. Anoiiimnenm piscu ne gre- lta v račun šesti In sedmi odstavek članka, v katerih je podana tale misel: »Naša sa- moupravna praksa zahteva odgovorno samoupravljanje, Ce v teh odnosih prihaja do p<»niatijkljivosti, prekrškov in nesanioupravnih določitev »Ii do česarkoli drugega, mora biti zlasti ZK toliko močna, da kritično in preu dariio jiolitično oceni take pojav?. ne v prvi vrsti ZK *unaj organizacije združene- ga dela. Pač pa komunisti, iti so znotraj podjetja, saj bodo ti znali najpravičneje odtehlati ^ vse «lobro in slabo v odločitvah in delu posamez- nikov ali pa skupin « Še flanes mislim, da je ta- lio edino prav. Zakaj pa ima- mo samoupravne organe, ZK in druge politične organizaci- je v podjetjih? Ali ni ena iz- med osnovnih nalog zaposle- nih- da onemogočajo nepra- vilnosti. malverzacije in oko- riščanja — na samoupravni način? Pisec anonimnež z ob- tožbo razmer v podjetju kri- tizira v resnici sebe, celotno organizacijo ZK in vse člane sanKuipravnih organov,. Jaz sem pa še vseeno prepri- čan. da je Z K v Cestnem podjetju sposobna sama od- meriti moralnopolitično od- fovornost vodilnih komuni- stov. Vidite, spoštovani anoni- mne/. to je bila glavna pobu- da za članek Primer Cestno pod jet .je. Na.sa slal)a navada .je. da pustimo, naj se .jed kuha. Ko' je že skuhana, pa želimo n.je- nim kuharjem, znotraj in zu- naj podjetja, začiniti njihovo delo za nekaj let na/aj. Na pomoč kličemo I'J V in SliK, sami, samoupravl.javci in ko munisti, pa^ stojimo ob stra- ni ali pa poskušamo celotno zadevo še bolj zaplesti. Pa čeprav smo bili prej zvesti sodelavci osumi,jenih. .\ii ni tutii tako z vami, pisec ano- nimnega pisma? V Clelju pre- radi in prehitro storimo so- delavcu ali sočloveku levjo uslugo. Ne trudimo se dosti, di< bi spoznali pr^uo vrednost govoric, da bi pribli.'^ali re- snici. Raje gremo po drugi poti, ki se ji p<» domače re- če — »udri po člov.eku«. Da se bomo prav razumeli — vodilni delavci Cestnega podjetja morajo /a vse pre- krške in pomanjkljivosti, ki jih bo sodišče ugotovilo, od- govarjati. ZK pa bi morala oceniti njihovo moralnopoli- tično odgovornost. Kaj — ali ni to dovolj? Ali hočemo v svoji ljudski nestrpnosti še kaj več? Vidite, pisec ano- nimnega pisma, ta nestrpnost in Iiudobno obtoževanje, to me motil V nadaljevanju pisma ano- nimnež tudi občinslcemu ko- miteju ZK v Celju očita mlač- nost pri presoji celotne zade- V'2. Kolikor sem obveščen, je komite že imel razgovore s predstavniki političnih orga- nizacij in je že juni,ja pobudil ustanovitev komisije ZK v Cestnem podjetju z nalogo, da politično oceni ugotovitev SDK in ÜJV. Komite pa bo zavzel jasno stališče do pri- mera Cestno podjetje na prvi prihodnji seji, ])o tem, ko bo notranja komisija ZK v iiod- jetju do 25. avgusta klavljamo o- timiznuwn dvigal m<»ralo g«» dbenikom. Skratka, bil si za vzgled vsem godbenikom, najbolj pa najmlajšim. Zi tvoje dolgoletno požrtvovalno delo pri godbi ti je dala pri- znanje tudi družba s ijudelit- vijo zlate (iallusove značke. S tresočo roko, s solzami v očeh si jo sprejenial, mi pa smo bili ponosni nate, sa.j smo v tebi videli neprecen- ljiv vzor skromnega človek i, s srcem vedno pri udarni ko- račnici ali melanholični žaJo- stinki. Težko delo v nulni- ku, kjer si trdo delal, da si si ustvaril .sredstva za prežlv- ljan.je svoje družine, ti je na- čelo zdrav.je, kar je tudi vzrok tvoje pre rane smrti. Ko stojimo potrti ob tvojem odprtem grobu, ko se poslav- ljamo od tebe, ne najdeimo besed, s katerimi bi se ti do- volj zgovorno zahvalili za tvo- je nadvse plodno, nesebično delo pri godbi, (iodba na pihala DU Zabiikofvica IZLETNIKOVE TEŽAVE Minuli teden je bila v pro- storih restavracije Kladivar v Celju seja sindikalne organi- zacije avtoturističnsga pod- jetja Izletnik Celje. Pred- vsem so obravnavali stanje podjetja po vseh dosedanjih podražitvah in ugotovili, da bodo cene njiliovih storitev nujno morala porasti; saj se je podražilo več artiklov, po- trebnih za vzdrževanje vozil. Obravnavali so tudi turistič- ni center Golte in razčistili nekatere nepravilnosti. Izre- čeno je bilo mnenje, da je bil kredit za Golte dobljen pod izredno težkimi pogoji, gotovo pa se bo položaj pod- jetja izboljšal, če se jim bo posrečilo podaljšati dobo od- plačevanja kredita na dvajset let. Močno neugodno je tudi dejstvo, da se vodilno oseb- je na Golteh vse prevečkrat menja, kar je posledica ne toliko nesposobnosti kot oko- liščin, saj na Golteh ni sta- novanj in se morajo uslužben- ci voziti v dolino. Zaradi vse- ga tega je težko dobiti stalne- ga človeka. Na seji so razpravljali tudi o hotelu Celeia in ugotovili, da bo finančni položaj hotela po vsej verjetnosti v letošnji sezoni zadovoljiv, kar pome- ni, da bodo dosegli in cftlo presegli plan, narejen za to sezono. Celotni gostinski sek- tor je do sedaj presegel plan poslo/anja za 24 odstotkov, zasedenost kapacitet pa za 3S odstotkov. Precej^ja ovira je bilo letošnje deževje, saj takrat na primer na Golteh pa tudi na Celjski koči nd bi- lo gostov. Udeleženci sestanka so raz- pravljali med drugimi tudi o temeljnih organizacijah zdru- ženega dela, o čemer pa se bodo v detajlih še odločili, ker so precej razbiti. šoferji so se močno razbu- rili zaradi premij, zaradi ka- terih pa so se potem zmeni- li, da bodo povsem spreme- nili ključ, po katerem te pre mije dele. Precej besed je bi- lo izrečenih tudi o imiior- niah, zaradi katerih naj bi te premije trgali, kar pa je bi- lo na sestanku ovrženo s stra- ni vodstva kolektiva. Celotna seja je potekala v sila napetem vzdušju, ki pa se je poleglo ob interpretaci- ji direktorja podjetja, Leo- polda Perca. čeprav zelo na- elektrena, je seja vendarle odprla sklop problemov, ki jih bodo v podjetju slej ko prej z združenimi močmi re- šili, saj se podjetje širi iz dneva v dan.''Vsi prisotni so bili mnenja, da so takšni se- stanki nujno potrebni, ker lahl^o vsak pove svoje mne- nje, to pa lahko pripomore k uravnavanju skupnih stvan. MST Qostinci govorijo DEZ JE MOTIL J^^lejmo si raje, kako je v ■Oljskih lokalih v teh dneh. Pran C LEBie, Ojstrica: 2 » obiskom smo zelo zado- ^Ijni, le vreme nam je mal- ^ ponagajalo. Sedaj pa je ^^Ije in imamo vedno pol- ^go.stov. Tudi nocitvene ka- ^itete so popolnoma zase- Naša gostilna ima že ugled, ima pa tudi lep, (^^n vrt, ki marsikoga pri- i^e. Nameravali smo ga re- J^^firati, pa ne bomo, ker j'iieravajo naš lokal podre- Vsekakor pa ga bomo še ^Ijševali.« i^^ANica VALANT, Vrtnica: ji^^Prav obratujemo komaj '■fetji mesec, se moramo z obiskom kar pohvaliti, upa- mo pa, da bo še boljši. Lo- kal je lep, nekaj posebnega, marsikdo še ne ve zanj, od- daljen je od mesta, kar marsikomu odgovarja. Ima- mo tudi določene specialite- te, ki jih drugod ne dobite. Mislim, da bi Celje moralo imeti še več tak.šnih lokalov. Tudi vrt je zelo dobro obi- skan in moram reči, da smo na splošno zelo zadovoljni, sploh še, ker šele začenja- mo.« Odšli smo še na Otok III, v Espresso, kjer pa nam za- radi tega, ker ni bilo šefa, niso hoteli odgovarjati. Ne vemo zakaj, menimo pa, da to niso nobene skrivnosti. Zaradi tega smo obiskali še Tiirško mačko, kjer so nam rade volje postregli z odgo- vorom. ERIKA GRABAU; ),Bolj za- dovoljni ne moremo biti, saj je obiska še preveč, vse je nabito polno, vrt je eden najlepših v mestu, gostinske usluge dobre, hrana je po izjavah gostov odlična, go- stilna sama pa ima že star ugled in prav saradi teh stva- ri nam posel cvete, kot mora. Tudi počutje pri nas je do- mače in to so stvari, ki go- sta pritegnejo.« MILENKO STRASEK Zdravstvo v Šmarju NE VEMO ZANJE Zdravstvena služba v šmar- ski občini, še posebej na Kozjanskem, da o socialni ne govorimo, je bila že od nek- daj velik problem zaradi pomanjkanja kadra in sred- stev. Zaradi vsega tega so se pojavili socialni problemi, vzporedno z njimi ' pa še zdravstveni. Priznati je tre- ba, da gre sedaj na boljše. Ob nedavnem bivanju mla- dinske delovne brigade iz Ljubljane, v kateri so bile tu- di medicinske sestre, ki so hodile po terenu, in pa socio- logi, ki so ugotavljali soci- alno stanje Kozjancev, smo prišli do nekaterih spoznanj. Ugotovili so, da je na območ- ju Vetrnika okoli sedemde- • set primerov socialno in adravstveno šibkih ljudi, za katere bi nujno moral nek- do skrbeti. Žalostno je dej- stvo, povedali so ga ti ljudje sami, da večino njih doslej še ni obiskal socialni dela- vec, kaj šele, da bi vedel za- nje. Ti ljudje so več ali manj prepuščeni sami sebi ali pa sosedom, ki pač na rede, ko- likor je v njihovi moči. Pre- cej pozornosti je pokazala dr. Ruža Vreg iz Kozj.ega, ki pa sama tudi ne zmore vse- ga. Zdravstvena postaja v Koz- jem je že nekaj časa nadvse zgleden pruner, kaj se lahko naredi iz golega prizadeva- nja, ki pa počasi, toda vztraj- no kaže nove pwDtrebe, tako po novem L-dravniku, labora- toriju, razširitvi postaje in še čem. Brez tega najbrž tudi s samim prizadevanjem ne bo šlo. Zlasti laboratorij bi bil sila potreben, zakaj da- nes je treba za v.sako naj- manjšo preiskavo iti v Celje, kar p>a tem ljudem ni tako zelo enostavno. Ko smo govorili o prizade- vanju, je potrebno omeniti še dobro voljo kozjanske zdrav- nice, o kateri je bilo že mnogo povedanega. Omejili bi se le na dejstvo, da je vča- sih dovolj že razumevanje do sočloveka, če že ničesar dru- gega. Kozjanska zdravstvena postaja je prav zaradi dr. Vregove prava pravcata bož- ja pot in že zaradi tega bi bi- lo nujno potrebno misliti na razširitev. K boljšim i>ogdjetja ni ovi- ralo, da ne bi ustvarilo kar za 7 odstotkov višje akumu- lacije kot v prvem polletju lanskega leta. Skladi podjet- ja so Za 15 odstotkov nad predvidenimi, prav tako tudi osebni dohodki, ki predvide- ne preraščajo za 12 odstot- kov. Še posebej razveseljivi so podatki, ki kažejo, da se Aero pospešeno prebija na tuji trg, saj je kljub zelo vi- soko zastavljenemu gospo- darskemu načrtu presegel predvidevanja kar aa 18 od- stotkov. Podjetje stoji prav v tem času pred izredno zahtevno nalogo. 2e 14. avgusta se bodo pričeli zbori delovne skupnosti, na katerih bodo razpravljali o novi organiza- ciji podjetja. Ta je nujno po- trebna, saj kljub temu, da že več kot pol leta poslujeta pod skupnim imenom, obe lani združeru organizaciji Aero in Cetis še vedno ne de- lujeta usklajeno in gre v marsičem še vedno za dve pK)djetji s skupnimi org-ani upravljanja. Sredi septembra bo delavski svet sprejel pred- log nove organizacije in po- tem težav zaradi neusklajene- ga pHDslovanja ne bo več. V podjetju si veliko obeta- jo tudi od ureditve obrata ne- skončnega tiska, ki že danes ustvarja dobrih 13 odstotkov celotne akumulacije. Ta obrat je za tovarno ključnega pome- na in od njega v prihodnosti veliko pričakujejo. Tu bodo kmalu pričeli tiskati na ople- menitenih vrstah papirja last- ne proizvodnje, pa tudi bolj- ši izkoristek najsodobnejših strojev že obljubljajo. Nekaj težav v Aeru torej še vedno je, vendar lahko mirno ugotovimo, da so pre- hodnega značaja in jih bo ko- lektiv hitro odpravil. Dosežki v prvem polletju popolnoma opravičujejo lanskoletno inte- gracijo kemične in grafične industrije. V Aeru so nam za- upali, da so sposobni proiz- vesti še dosti več. Zagotovili so nam, da jih polletni uspeh ne bo uspaval. »Veliko je tre- ba še storiti«, nam je v raz- govoru dejal direktor podjet- ja dipl. ing. Miran Mejak in nadaljeval: »Ob boljšem izko- ristku sicer zelo sodobne teh- nologije, ob izterjanih sred- stvili, ki nam jih dolgujejo druga podjetja in ob boljši organizaciji, ki jo ustvarjamo v teh dneh, bo Aero do kon- ca leta dosegel še boljše re- zultate. Sedanji dosežki so le koristni kazalniki, na katerih moramo graditi prihodnje delo.« STAMEJCIC BRANKO V krajevni skupnosti Aljažev hrib: Pred štirinajstimi dnevi je bU v vitrini krajevne skup- nosti Aljažev hrib razstavljen vzorec umazane Voglajne. Kot 'klic na pomoč. V skrajnem brezupu jo je dal na vpo- gled vsem mimoidočim Celjanom tajnik krajevne skup- nosti Franc Stojan — Onečiščena Vogiajna je največji nerešeni problem te, sicer zelo uspešne KS na Aljaževem hribu. Ko so ljudje takoj po voj- ni, v ihti, da ne bi kaj svet- niškega spominjalo na stare čase, izbirali za svoje območ- je novo ime, niso imeli naj- bolj srečne roke. Jožefov hrib so preimenovali v Alja- žev hrib (Aljaž pa je tudi svetnik). Minili so nestrpni časi povojnih let, ime je os- talo v uradnih zapisih, v ljudskem pogovoru pa se še največ rabi prvotni naziv. Stari zapisi pripovedujejo, da je bil celotni Jožefov hrib prvotno i>ašnik, kjer so pasli do leta 1853, naslednje leto pa so p>ašnik pogozdili. Za- sadili so gia s smrekami, ka- sneje pa so poizkusili še s hrasti. Leta 1681 so na vrhu hribčka postavili cerkev sv. Jožefa v zahvalo proti kugi, ki je divjala v mestu. Okoli nje so rastle kmetije, tod so se naseljevali celjski obrtniki in kmetye. Še danes je KS Aljažev hrib razdeljena na vilsko četrt po hribu in kmečko-delavsko ob Veslaj ni. Na Jožef o vem hri- bu, čretu, Podgorju, Sevcah, Skalni kleti in Zavodni pre- biva torej po strukturi meša- no prebivalstvo, ki se ubada tudi z različnimi problemi. Ljudje, ki stanujejo ob ce- sti, ki pelje v Laško, so v stalni življenjski nevarnosti. Neurejen pločnik in pomanj- kanja prostora za pešce je terjalo že nekaj žrtev. Po številu nesreč je ta cesta dru- ga, ki se lahko pohvali, da je vsrkala vase največ člo- veške krvi. Pred njo je fa- vorit samo še Mariborska ce- sta. Žal, stroški, ki bi bili za rekonstrukcijo tega odseka p>otrebni, so tolikšni, da še ni prišel čas, ko bi se ga lahko lotilli. Nesreče pa osta- jajo ... VOGLAJNA ČRNA TEČE In že smo v jedru proble- ma. Pri Voglajni, ki v svo- jem toku nosi s seboj tja do Save umazanijo iz štor, Cin käme in tovarne EMO. Prav slednja tovarna je v onečišče- vanju najmočnejša. Baje pa je pokojni Western imel oči- ščevalne naprave in jih je tudi v redu zdrževai. . . Namestitev filtrov bi stalo težke denarce, ki bi zaustav- ljali proizvodnjo, zato z nji- mi odlašajo. Kjer ni, še kuga ne vzame, kajne, čeprav ne mislimo zagovarjati umaza- nosti Voglajne. Kadar se pri- vali tam iz štor vsa niavrič- na, jo Je kar prijetno pogle- dati, kako spreminja barve in konkurira z vidno premoč- jo s prebivalci in mimoido- čimi, ki so mavrični od jeze in hude krvi. Potrebno je namreč držati robec pred usti, če te slučajno pot za- nese tod mimo ... Nekoč pa je bilo tod vse dmgače se z nostalgijo spo- minjajo krajani. Bistra vodka je bilo to, v njej je bilo živ- ljenje, pa tudi na bregovih Voglajne šo poleti kopalci marsikatero ušpičili. Tod so se rodile »žabe«, plesni orke- ster, ki je tudi večkrat vadil na stičišču med Savinjo m Voglajno. Dandanes orkester še igra, Voglajna pa Je med tem časom temeljito spreme- nila svojo podobo. Za njeno rešitev se borijo ?e leta m leta. že 1964. je bila izdana odločba za njeno zavarovanje. Na papirju je vse urejeno, za- ščiteno, a občinski možje so dvignili roke. »Dokler ne bo kultura vsakega delavca v to- varnah, ki onesnažujejo Vo- glajno, tolikšna, da se bo vsak posameznik zavedal, ka- kšnega uničevanja smo zmož- ni, do takrat ne bo nič dru- gače,« je z ogoročenjem de- jal tajnik Franc Stojan. »Dolžnost vsakega Celjana je, da povzdigne svoj glas v ob- rambo naše vode, ki se je spremenila v gnojnico,« me- ditira naprej. »Pripravljamo kulturno aKcijo, ki bo poka zala, koliko smo kulturni.« Ogorčenja ni ne konca ne kraja, ker ljudem tod OKoli, ki ne morejo imeti poleti za- radi smradu odprtih oken, je prekipelo do vrha. Kje je rešitev? Potrebno bo najti izliod! PRIDEN ROD ŽIVI TOD 3700 ljudi, kolikor približ- no šteje krajevna skupnost Aljažev hrib, zna zavihati ro- kave, kadar je potrebno. To so dokazali v preteklosti, ko so napravili največ z udarni- škim delom dva vodovoda, pa tudi za ceste so vložili ve- liko prostovoljnih ur in de- namih prispevkov. Nadalju- jejo tradicijo svojih predni kov, ko pogozdujejo gole po- vršine, ko se bore za vsak ped zemlje, ki je na hribu zelo dragocena, ob cesti v Laško, pa veliko manj. Še in še je tekla beseda o obrti, ki je tod ni, o trgovini, ki je za silo urejena, o tem, da bodo letos razsvetlili po- kopališče, da bi radi asfalti- rali Groharjevo ulico in o tem, da bi se bilo treba več- krat usesti skupaj in reševa- ti probleme z zdravo pamet- jo. Nerazčiščeno je ostalo vprašanje, kaj bodo napravi, li s propadajočo Kalvarijo, ki kaže rebra in čeprav so »štenge« svete, se podirajo naprej. Ko smo sedli za mizo s podpredsednikom občinske skupščine Marjanom Ašičem, ki se je dolga leta ubadal s krajevnimi problemi Aljaževe soseske in agilnim tajnikom Francem Stojanom ter pred- sednikom KS Francem Pili- hom, ni zmanjkalo besed Ve- liko želja še iinajo, ki se rea- lizirajo toliko, kolikršna je zavzetost posameznikov. Tako je povsod in tako je tudi tukaj na Aljaževem hribu. ZDENKA STOPAR Pogled z Aljaževega hriba na Celje. Grafika je iz srede 19. stoletja. Naši znanci PIŠE: Z. STOPAR FRANJO REJEC Ko sem se pogovarjala s starosto učiteljstva v Vi- tanju, Franjom Rejcem, o njegovih prvih letih učite. Ijevanja v Strmcu, Fran- kolovem in Vojniku, so njegove oči dobile pose- ben lesk, ki se vžge samo takrat, ko ima opravka z največjimi doživetji svo- jega življenja. Trije tički, imenujem jih kar tako, so v dvajsetih letih našega stoletja zaigrali marsika- tero okroglo. Prešemost je to bila, tista razigranost mladih učiteljev, ki izvira iz spomanja mladosti, da Je njihov ves svet. Sloven- sko učiteljstvo je v tistih časih odigravalo v našem družbenem življenju po- membno vlogo. Vsega na- prednega nosilci pa so bi- li zlasti na deželi, ki jih je sprejela vase in če jih je uspyela očarati, očarala do konca. Učitelj Rejec je ostal vitanjskemu kotu zvest vse življenje; tu živi še danes. V Vojniku so v tistih časih, dvajseta leta so te- kla, igrali po tri igre na leto. Nobena pot ni bila pretežka, nobena ovira prevelika; pozimi, v naj- večjem snegu so se, zbi- rali in igrali, igrali ... Imeli so tudi svoj orke- ster, ki ga je vodil pevo- vodja Rizmal. Sestavljen je bil iz članov, ki so ho- dili na vaje v Vitanje iz Šmartnega v Rožni doli- ni, Strmca, Frankolovega in Vojnika. Rejec je igral violo, ravnatelj frankolov- ske osnovne šole Peha pa violino. Veliko so igrali tudi v nezakurjeni dvora- ni, pa jih ni motilo. Iz- kušnja Več za drugič in že so prihodnjič prinesli drva s seboj. Pobrali so jih med pK>tjo in se s svež- njem pod pazduho znaSH na koncertu. Po tako uspe- šnih večerih so polumpali in se s kolesi, ko je bilo vreme, odpeljali vsak na svoj kraj. Večkrat je bilo to v jutranjih urah, zato so frankolovskemu mež- narju Mihi naročili, naj jutranjo budnico zaigra »na kratko«. V Vojniku je Rejec pre- živel obdobje treh nepo- zabnih let. Od tod je bil premeščen nazaj v Str- mec, kjer je bilo spet ze- lo živahno in pravzaprav isti »teren« Tu se je pro- svetno življenje nadalje- valo in brezskrbna leta so prekinjale samo vsakodne- vne skrbi. »Trije tički« so se pre- važali po naši ljubi vitanj- ski deželici, vmes pouče- vali otročad, ki je F>oleti bosopeta, pozimi pa v co- klah prihajala v šolo tudi po nekaj ur daleč. »Bili so zdravi in odporni, sa- mo zobovje so imeli sla- bo, ker niso poznali zobo- zdravnika,« se spominja Rejec. Zdaj je vse dmga- če, pomodmje še zraven m se veseli napredka svo- jih krajev. Kraševec v Vi- tanju in vendar ves nji- hov. fSe nadaljuje) Podpis k sliki: Franjo Re- jec kot Dolfe v Desetem bra- tu. To je bil čas iger, fan- tovske prešernosti, mladost- nih vragolij, »prelepih ča- sov« se spominja učitelj Rejec. , V vsak dom NOVI TEDNIK Komentar KAKO GRADBINCI? Čeprav se nihče ne pruo. 2uje da ima dela premalo ]e kolektive gradbenih fjo^. jetij štrom po Slovemv prav v tem času zajela razprava o nekaterih oblikah medseboj. nega povezovanja, mtegracU jah in podobno. Spoznanje da prevelika razdrobljenost ne vodi nikamor — v S^o. vemji je nad 50 gradbenik podjetij — je sprožila val in. tegracijskih gibanj. Kako v prihodnje, se spra- šujejo tudi na širšem celj. skera območju. Moramo re. čl, da so prvi razgovori šg stekli, vrh tega so gradbeni kolektivi na celjskem območ, JU ustanovili poseben odbor, ki bo vodil in usmerjal celot- no dejavnost na tem podrot. ju. Prvi začetki so tu^ 7iavmc temu pa še vedno preski om- ni in nedorečeni, da bi Lahko že zdaj potegnili črto in rekli, — odločitev je takšna. Bolj kot to se zdi, da je to ob' dobje namenjeno analizira' nju^ tipanju in iskanju naj- boljših poti. Vsi se zaveda- jo, da v takšni razdrobijc' nosti ni kruha, nihče pa še ne ve, kakšna bo oblika po- vezovanja. Prve niti se sple- tajo okoli poslovnih združeni, druge pa kažejo tudi določe- ne regionalne znake, da ne rečemo občinske. Ne glede na to, se mnogi- kolektivi že v prvi fazi raz- prave \ ogrevajo za organiza, cijo nekaterih skupnih sluib. Prenekatera podjetja so pre- majhna, da bi lahko sama imela na primer razvojne oddelke, projektivne službe in druge. Na teh področjih se tako kažejo prvi zanki dobre volje za medsebojno sodelovanje. Nadaljnji se zrcalijo v težnjah po speciali- zaciji, po delitvi dela. Večina kolektivov usmerja svo]o pot v tisto smer, kjer hi naj imela najboljše pogoje za uresničitev svojih perspektiv- nih programov razvoja. V Celju je vprašanje inte- gracije že dolgo v zraku. Prvi obeti za skupno delo so se pokazali 1959. leta z novitvijo Ingrada, ki je tedaj povezal več samostojnih de- lovnih organizacij. Ingrad je nastal v isti fc- Iji kot se poraja danes. Zoi pa je bila takratan misel o združevanju sil le kratkotraj- na, kajti kmalu so nastala nova podjetja in delo je ste- klo po starih tirnicah. In dün- nes? Vnovič prihaja na ideja, da je treba tudi » gradbeništvu združiti sile m jih med seboj povezati. Toda, kako? Odgovor na vprašanje je odprt problem, ki ga bo- do v naslednjih mesecih sku- šali rešiti prizadeti sami upajmo Ze, da bodo tudi na celjskem 'območju dovolj sposobni, da bodo ubrali naj- boljšo pot. MS Celje O USTAVNIH SPREMEMBAH Komite občinske konlercn<< Zveze komunistov bo dal v dneh v javno razpravo gradivo " problematiki samoupravljanja celjskih delovnih organizacijah ^ o uresničevanju ustavnih dop®'' nil. O samoupravljanju bo sP'^ govorHa septembrska konfcren'* celjskih komunistov. Delovna sk^ pina, ki jo vodi Tone Zimšek. ^ opravila v 20 večjih delovnih " ] ganizacijah razgovore s niki samoupravnih organov in P^ litičnih organizacij. Vprašanja ^ želela odgovore predvsem o ot( niziranostl samoupravljanja, o " lu delavskih svetov, o obvcSf«""^ sti zaposlenih, o vplivu sa«»^ upravljalcev na odločanje Ijenih samoupravnih organov. ^ Izobraževanju. In samoupravni usposabljanju delavcev in o " . gem. Posebni del razgovorov r je bil namenjen uresničevanju tavnih sprememb. $t. 33 — 17. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 5 Bralci pišejo VZPODBUDNA IN POHVALNA GESTA Pred dnevi so upoko- jence Doma na Polzeli obi skali, gostje iz " Žalca in jim podarili televizor, ki bo v na novo urejeni in opremljeni dnevni sobi . na častnem mestu kot sim- bol prijateljstva in sode- lovanja. Upravni, nadzor- ni odbor in poverjeniki ter predstavniki množič- nih organizacij občine Ža- lec so ob prisotnosti pred. stavnikov upokojencev Doma imeli še slavnostno sejo, popoldne pa še pik- nik v naravi. Svečanega in veselega razpoloženja ni motilo niti nekoliko slabo vreme, ki tako gostitelju kot tudi gostom nI bilo preveč naklonjeno. Predsednik Društva te- lesnih invalidov iz Žalca je na seji uvodoma govo- ril o ciljih in smotrih dru- štva, ki šteje že 1310 čla- nov, kar je vsekakor spo- štovanje vzbujajoča šte- vilka. Ena izmed poseb- nih nalog društva je skrb za ostarele in invalidne osebe, zato ni bil le zgolj slučaj, da so organizirali eno izmed svojih sej v prostorih doma. Upoko- jenci želimo, da bi tej pr- vi, vsekakor vzpodbudni in pohvalni inciativi, sle- dile še nove. V raapravi, ki je sledila, je bil govor o osnutku novega pokoj- ninskega in invalidskega zavarovanja, o pokojnin, skem zavarovanju kme- tov, o delegatskem skup- ščinskem sistemu in o razvoju zdravstvene služ- be v občini, zlasti še pedi- atrične Izrečeno je bilo /Udi mnenje, da zdravst- veno službo hromijo ne- razčiščeni medsebojni od- nosi med zdravstvenimi delavci, tako da so žal vse prepogosto oškodovani bolniki — zavarovanci. Ker ta pojav traja že dlje časa, postaja ureditev raz- mer v zdravstvu že stvar širše družbene skupnosti. Ivan Pečnik, upravnik Doma upokojencev na Polzeli, je v izjčrpnem iz- vajanju nakazal zgodovino Doma od ustanovitve leta 1955 dalje. Poudaril je, da se struktura upokojencev dokaj hitro spreminja. Vsem potrebam po novih nastanitvah pa žal ni mo- goče ustreči. Stanje se bo popravilo, ko bo zgrajen prizidek z novimi sobami, kjer naj bi našli svoj novi dom predvsem upK>kojen- ci iz mozirske in žalske občine, ker bosta ti dve občini izgradnjo tudi fi- nancirali. Uslužbenci si prizadevajo ustvariti čim boljše pogoje življenja za vse upokojence. Omenil je še posebej različnost interesov m potreb med samimi upokojenci. Vsem ni mogoče ustreči, poseb- no še v sobah, kjer je ve- liko postelj, in takih sob je v sicer preurejeni, ven- dar še ne povsem ustrea- ni stari graščiniprecej. Odnosi med osebjem in upokojenci so dobri in se. mi zdijo v večini pri- merov pravilni, dočim so dobri odnosi med samimi upokojenci, zaradi nedi- scipliniranih posamezni- kov, ki preradi preglobo- ko pogledajo v kozarec, večkrat postavljeni na ko- cko. V takih primerih bi bilo potrebno posebej ure- jati zaradi dobrega počut- ja in zadovoljstva. Toda to je že eno internih or- ganizacijskih vprašanj. kot tisto, kako urediti de- lovni čas, da bi zlasti bol- ni ne bili prepuščeni tri ure samim sebi. Nekoli- ko več bi bilo potrebno razmišljati tudi o rekrea- cijskem in družabnem živ. Ijenju v domu. Spričo te- žavnejšili delovnih pogo- jev gre tako tovarišu up- ravniku kot tudi celotne- mu medicinskemu, strež- nemu in EK>možnemu o- sebju vse priznanje in za- hvala za ves trud in pri- zadevanje v naporih — skrbeti za dobro počutje in sožitje, ki bi bilo ust- varjalno in koristno za vse. In kaj naj bi zapisal še ob zaključku? Takih in podobnih stikov si še že- limo. Marsikak očka in marsikatera mamica sta bila nadvse srečna in ve- sela obiska, saj si mogoče v samotnih uricah ustvar- ja utvaro, da sta pozab- ljena od vseh ljudi, še več kot obisk sam in dra- goceno darilo pomeni mo- goče zanju zavest, da smo ljudje kljub vsemu povezani s trdnimi vezmi, ki jih tke in ustvarja živ- ljenje in jih povsem ne ločijo niti oddaljenost, starost, bolezen in smrt. I. N. POLZELA ALI POZNATE SVOJ KRAJ? V zadniem Novem te- dniku sem opazila novo rubriko Ali poznate svoj kraj. Sliko je prelaliko spoznati. Jaz Mozirja ne bom mogla nikoli poza- biti, saj smo takoj po svobodi sredi trga zakuri- li ogenj, da smo si kot prvi člani oicraja Mozirje — Šoštanj skuhali parti- zanski golaž. S to novo rubriko ste me izzvali, da vam prilo- ženo pošiljam 40 let staro razglednico Velenja. To je naša Stara vas Na foto- grafiji se vidi star kolo- dvor in restavracija. V ozadju so več sto let sta- re Škale s svojo dekani- j'o. Vidite lahko tudi Ur- šlo goro s Plešivcean. Lahko si preberete še moje članKe, ko sem no- vinarja Mileta Smolinske- ga vodila po teh krajih. V šaleško dolino sem prišla iz Trbovelj še köt otrok. Danes imam že 77 let (30 let sem delala v velenj- skem rudniku), zato ves ta na glavo postavljeni svet v novi šaleški dolini ali v novem Velenju, ki sem mu položila, temeljni kamen, zelo dobro po- znam. Pri raziskavi zazi- danega hodnika pod žup- niščem s kupčki človeških kosti sva bila tudi midva s sinom zraven. Se člove- ško lobanjo sem prinesla domov. Razglednico Sta- ra vas s Skalami prosim, da mi vrnete, saj so že zelo redke. če sem s tem pismom kaj pripomogla k vaši no- vi rubriki, bom zelo vese- la. Pozdravljam vašega novinarja Milana Božiča, ki me dobro pozna. Tudi s pokojno Vero Strmec- kijevo sva bili veliki pri- jateljici. Štrbenk Ana Darinka Velenje Odgovor: Spoštovana tovarišica Darinka, res, lepa hvala za vaše izredno prijazno pismo. Saj ne boste hudi, da danes eno teh slik objavljamo. Pre- pričani smo namreč, da bodo naše braJce v šale- ški dolini zelo zanimale. Oglasite se še! GLAS IZ KOPRA Zopet se vam oglašam iz Kopra m upam, da ne boste hudi name, ker vam pogosto pišem. Rekli bo- ste pač — tak človek je pa tečen kot osa Oprosti- te, da se vam predstavim. Rezika Kržič — sem žena, ^ki sem do danes pisala v moževem imenu. Najprej se vam prav lepo zahva- ljujem, da ste objavili oglas pod oznako skupni dom. Če bo kaj sreče, vas častim vse, ki ste imeli dela s tem oglasom, pa še vaše sodelavce. Mogoče si boste marsikaj mislili o tej moji sreči. Toda lah- ko vam rečem, da živim že od 57. leta v mestu Kopru in si zelo želim iz mesta na deželo. Ker pa smo petčlanska družina in je samo mož v službi, nikakor ne moremo priti do kakšne hišice z zem- mljo. Zdaj bom počakala, če se kdo javi in mi bo- ste vi gotovo poslali vso p(j6to po enem tednu, če bo kaj pošte, se vidimo, ker grem na dopust v svoj domači kraj v Loče. Moram vam še priznati, da mi je vaš .list tako všeč, da komaj čakam če- trtka, še bolj pa poštar- ja, da mi prinese časopis. Zanima me, zakaj tudi vi ne pošljete vašega časo- pisa na Primorsko. Kaj mislite, da ga ne bi pro- dali? Saj nas je dosti Šta- jercev, ki bi vsi z vese- ljem segali po vašem li- stu. Ko sem bila doma na dopustu sem se usta- vila v Celju in sem ho- tela kupiti Novi tednik, pa ga v nobeni trafiki ni- sem mogla dobiti. Zadnji trenutek sem prišla še do podružnice Dela in sem dobila ta časopis. Hotela sem dobiti naslov časopi- sa. Takoj sem Izrezala na- ročilnico in jo nalepilana dopisnico ter jo ix>slala. Zeljno sem pričakovala vaš časopis in ga nisem dočakala. Zakaj, mi ni ja- sno. Potem sem pK>noviio pi- sala in časopis ste poslali. Hvala vam. Pa še to bi ra. da napisala Ko čitam o materi, ki je imela 21 otrok, povrhu pa še veli- ko kmetijo, nikakor ne morem razumeti, kako je mogla s tako veliko dru- žino vse opraviti, saj če bi samo kuhala in po- spravljala, bi bilo dela čez glavo. Zato zasluži res vse priznanje in še moje čestitke. Mend se pa zdi, ko nas je pet, da smo ve- lika družina in nikakor ne bi želela povečati dru- žine. Ne vem zakaj tako. Ali socialne razmere ali moda? Kaj pravite? Preden končam tole pi- smo, vam žeUm še vna- prej mnogo uspehov. Če je tudi pri vas taka so- parica kot tukaj, vzemi- te tisočak za pivo. Pa brez zamere! Rezika Kržič Stara ulica 2, Koper Odgovor: Draga Rezika, pivo je sahnilo Hvala! Veste, prodajo našega ča- snika ureja prodajna slu- žba v Ljubljani in zaen- krat se še ni odločila, da bi NT pošiljali še v Koper ali pa v Ljubljano. Tudi sami pa vidimo, da bomo morali naklado povečati. Glavno je, da ste časnik dobili. Ko pa boste kdaj hodili tod okrog, se ogla- site. Pa,še nekaj! Ali ve- ste, da ste bili kot nova naročnica izžrebani in ste prejeli konvektorsko peč? TOČA KLESTI TUDI OKOLI POLJČAN V soboto, -29. julija okrog 15. ure je Poljčane in Studenice zajelo hudo neurje s točo. Najhuje je prizadelo polja Brezje in Križečo vas, kjer je imi- Čilo vse poljske pridelke. Že uro po neurju je bilo na njivah in travnikih ne- kaj centimetrov debele toče. Ljudje že dolgo ne pomnijo kaj takšnega. Prizadeti vaščani NE DELAJMO ZAKONSKIH RAZDOROV Nekje v planinski okoli- ci živi vdovec, ki mu je pred nekaj leti umrla ljubljena žena. Bila je res vzorna žena in od vseh spoštovana. Samo ena so- seda jo je zaničevala in celo sovražila. Ko je bil pogreb, ni ostalo nobeno oko suho ob pogledu na skrušenega moža in obu- pane otroke. Že omenjena soseda pa ni premogla niti ene solze. Je že ve- dela, zakaj. Mož je za že- no močno žaloval in še zdaj žaluje. Tolažit ga ho- di prav tista soseda, ki je njegovo ženo zaničev^a. Tolaženje se zi-vleče več- krat celo skoraj do jutra. Seveda, ker je ona do dva- indvajsete ure v službi. Njen mož pa ni zadovo- ljen, da hodi žena tudi pK> več ur domov, ko lahko pride skoraj v p>etnajstih minutah. Tako so v njimi hiši vsakdanji prepiri in celo pretepi. Mož je živč- no uničen in se je podal v pijančevanje samo za- radi družinskih sporov. Ti- sti vdovec pa ženo ščuva in hujska proti njemu in že grozi razdor v zakonu, v katerem ima vdovec sra- motno vlogo Pravijo, da je dosti žensk zato naj vsak pusti zakonske žene pri miru in si najde žen- sko, ki je prosta. P. F. JEZNO Nek bralec nam je na vprašanje, kateri novi ru- briki bi dali vi prostor v Novem tedniku, takole od- govoril: Trenutno nobeni, kajti še za te moram včasih PUKŠTUDIRATI, če ho- čem kaj razbrati. Le po- glejte samo KATER, AGU- STA in tako dalje. Naj- prej tiskajte čitljivo! Nečitljiv podpis Odgovor: Vidite, spošto- vani bralec, vi se huduje- te na tiskarske stroje, ki slabo tiskajo in nam vča- sih kako hudo ušpičijo, sami pa ste se tako ne- čitljivo podpisali, da bi tudi vam lahko mi enako svetovali. Pa šalo vstran! NT tiskamo v Ljubljani in tam se zgodijo napake, ki jim nismo mi njihov boter. Zato — malo strp- nosti! PRIJAZNI V BOLNIŠNICI že od nekdaj sem bil nekako prepričan, da v bolnici delajo uradni lju- dje in da niso prijazni. Vendar sem se letos juni- ja prepričal o nasprotnem. Tri dni sem ležal v celj- ski bolnici, in sicer na oddelku za ušesa, nos in grlo. Večkrat so me pre- gledali, nenehno pa sem občutil izredno skrb do bolnikov In ko sem pozneje po- novno prišel na odvzem ki-vi, so imeli tisti dan na tem oddelku pregled otrok. Mislim, da marsi- katera mamica ne zna lep. še ravnati z malčki kot pa sestre na tem oddelku. Za- to se za izredno skrb jav- no zahvaljujem doktorju Dolinarju, glavni sestri Vilmi in vsem sestram na oddelku za izredno pozor- nost in skrb. Hvaležni pacient K. R. Prebold STANOVANJSKE TEŽAVE Sosed oziroma gospodar hiše nam nagaja in grozi. Naročnica NT sem še od njegovega rojstva. Pro- sim pa vas, napišite en- krat, od kdaj je v veljavi zakon, da sme gospodar hiše, ki je nacionalizira- na, stranko napadati z že- leznimi vilami in ji gro- ziti, da jo bo ubil, če mu do tega in tega dne ne iz- prazni stanovanja. Ali je' tak zakon v novi ustavi? Ali kje drugje? V Aškerčevi ulici št. 16 stanuje stranka Martin žaberl. Tu stanuje že dva- najst let. Stanovanje sta mu dala železnica in sta- novanjski urad Sedaj pa ga gospodar Matek zmer- ja, da mu je stanovanje ukradel. Stanovanje daje prosto- re dvema strankama. Ko se je druga stranka izse- lila, je gospodar poslal ža- berl Martinu takoj pisme- no odpoved, da mora do 1. maja izprazniti stano- vanje. Ker nista šla, jim je gospKXiar začel hudo na. gajati. Kmalu pa se je v izpra- znjeno stanovanje vselila brez odločbe aova stran- ka, ki menda plačuje 60 starih tisočakov najemni- ne. Gospodar pa pravi, da zanj ni zakona. Trpeča mati, Celje Odgovor: Veste, nI ta- kega zakona, ki bi vaše- mu gospodarju dovoljeval tako početje. Zato ga kar prijavite, če je res vse ta- ko, kot ste napisali. NEVLJUDEN PROMETNIK Dne 24. 7. 1972 sem na- meraval ob 16. uri v Jiir- klošter. Kot običajno sem čakal na avtobus, ki pelje do Rimskih Toplic, od koder bi nadaljeval vož- njo s prestopom. Ker pa avtobusa ob 16*. uri ni bi lo, sem šel v prometno pisarno, da vprašam, ka- ko je z njim. Že pri vsto- pu sem opazil, da z ose- bo, ki ureja promet na pKJstaji (prometnik), ni ne- kaj v redu, kajti precej časa sem čakal, da sem dobil odgovor. Ko se končno obrne proti meni, ga vljudno vprašam, če bo avtobus v Rimskih Toplicah čakal, da se bom lahko pelual naprej. Od- govoru mi je, da on ne ve in da mi ne more po- magati. Bil sem mnenja, da bi on to moral vedeti, zato sem mu dejal, naj nekako sporoči v Rimske Toplice, da potniki ne bo- mo ostali v Rimskih Top- licah. Bilo je, kakor bi dregnil v osje gnezdo. Po- gnal me je iz pisarne in dejal, da me nič ne briga, kaj on dela. Tudi meni ni bilo vseeno. Odgovoril sem mu, da bom vse to sporočil v NT. »Lahko, lahko • in tudi svoj gobec daj notri!« Ta stavek je bil izrečen pred ostalimi potniki. Od prometnika, za katerega ne vem, ali je njegova dolžnost, da tako ravToa s potniki, ali pa je temu bil kriv le alkohol. Upam, da moj zapis ni predlog za objavo in da ga bom lahko bral v NT naslednji teden, važno pa je, da ga prebere promet- nik, kakor tudi uprava Iz- letnika. Saj gre za izbolj- šavo odnosov med usluž- benci in potniki. B. G., Celje VAŠI »Ml« Na vašo prošnjo na pr- vi strani NT z dne 27. 7. 1972, št. 30 — leto XXVI, cena 1 din, vam vsi mi sporočamo, da se nam vseeno kod in kje (doma- čija, morje in planine) go- di dobro. Vaši »mi« Odgovor: Dragi našd »mi«, še naprej se naj vam godi dobro ob vašem NT! OBVESTILO BRALCEM Kakor veste, dragi bral- ci, smo morali povečati naročnino NT na 48 di- narjev. še vedno bomo najcenejši tednik, pri tem pa se bomo trudili, da bi vam v njem res ponudili vse, kar radi berete. Želimo si še večjega so- delovanja, zlasti v rubri ki Bralci pišejo, kjer bo- mo dali prednost krajšim in odmevnim pismom. Uredništvo Velenje pred štiridesetimi leti (Razglednica) 6. stran NOVI TEDNIK St. 33 — 17. avgust 19rj Jura Krašovec: Tednikovi pomenki s kmeti TRIJE VRBOVŠKOVI ŽULJI «BOGNEDAJ, DA BI BIL NEHVALEŽEN GODRNJAČ, TODA KMET SE ŠE VEDNO KOPLJE V TEŽAVAH KOT DRUGORAZREDNI DRŽAVLJAN.« TAKO PRAVI ALOJZ VRBOVŠEK IZ DOLGE GORE PRI LIPOGLAVU Na kor.ou Dolge gwe, kjer se začenja polagoma že Slad- ka gora, je Vrbovškova kme» t.ija. Od daleč se vidi v ze-' lenju nov veliki hlev z dve- ma, kot graščinska stolpa v nebo kipečima silosoma. Na travniku . za domačijo pase čredo simentalk električni pastir. Gospodarjeva nesreča, da si je pred dnevi poškodo- val roko in jo pestuje oblože- no v mavec je bila zame »sre- čna« okoliščina, da sem mogel z njim v senci velike kmečke izbe kramljati dlje, kot bi se spodobilo za tako lep poletni dan. ŽIVINA IN VINOGRAD STEBER DOMAČIJE štiriintridesetletni Alojz Vr- bovš^ gospodari z ženo Sil- vo in še vedno živahno mater- jo na posestvu, ki meri 10 he- lotarjev obdelovalne zemlje v enem zaokroženem kosu. 10 hektarjev l->oste šteje le za drva in steljo. Gnuit je v gri- čevnatem svetu, ne v ravnim in ne v bregovih. Nad doma- čijo je gorca, okoli tri četrtine hektarja starega vinograda in hektar novega, kateremu so se morale umakniti jablane, kajti jabolka ne gredo v de- nar, jabolčnika pa živ krst ne pije več. Njiv imajo Vrbovškovi ma- lo. Niti za hektar jih ni. Pše- nico seje'jo vsako drugo leto za domač kruh. Okoli sedem hektarjev je namenjeno živi- noreji, pregonskim pašnikom in proizvodnji krme. Mehanizacija še ni popolna. 25-kanjsdii traktor imajo, kombinirano kosilnico »Re- form« z lastnim pogonom in vgrajeni priključki za košnjo, obračanje in grabijenje. Bolj kot karkoli bi potrebovali na- kladalnik in molzni stroj. To- da ob stroških za nov hlev si obojega ne morejo privoščiti. Tudi nov kuhalnik je pri hiši, no, in pa fičko. PRVI ŽULJ: KMEČKI KREDITI Otrdlin na rokah vseh^'pri hiši je seveda veliko. Toda Vrbovškove žuli kaj drugega. Nov hlev za 21 privezov in 30 glav v prosti reji je velika pridobitev. Tudi oba silosa, oba po 56 kubikov in deponi- ja za okoli 60n kubikov krme so nepogrešljivi. Hlev je zad- nja beseda v tovrstni grad- nji s krmilnim hodnikom, na- pajalniki, splakovalniki, de- pojem za močna krmila, mol- znico in porodnišnico. Toda s hlevom se povezuje prvi Vrbovškov žulj. »Bognedaj, da bi bil nehva- ležen. Kombinat mi je omogo- čil 10 starih milijonov kredita, ki pa je kril le del stroškov pri gradnji. V teh' desetih milijonih so trije milijoni mo- jega pologa, ki sem ga moral vplačati v suhem denarju. Pr- vi dve anuiteti sem moral pla- čati že lani med gradnjo, tre- tjo pa letos, kar skupaj tudi že znese domala 3 milijone. Torej je bilo treba za hlev, v katerem je živina šele (id le- tos, plačati že 6 milijonov. Preostalo je treba poravnati v naslednjih treh letih in pol. Če bi bil na področju mari- borske banke, bi dobil kredit brez pologa. Jezi me. da kme- tje ne uživamo toliko zaupa- nja, da bi nam za varščino vze- li v obzir recimo živino, pre mičnine. Ne mislim na zem- ljo, ki brez vloženega dela ni nič vredna. Jaz moje črede. 25 glav, od tega osem odlič- nih simentalskih plemenic in molznic, ne dam za 10 milijo- nov. Ne vem, kako to? V ^sti državi smo, pa se na meji mariborskega področja poču- tim, kot da bi bil v drugi dr- žavi.« Vrbovškovi se že dolgo uk- varjajo s pitanjem mlade živi- ne. Od lani So se preusmeri- li še na mlečno proizvodnjo. Po ."jO litrov mleka oddajo dnevno. Toda tudi tu ni vse v redu. Ne razume, da bi njegova odlična čreda in ob tem, da kisle krme sploh nima, dajala tako slabo mleko, da včasih pride plačilo komaj na 120 starih dinarjev po litru. »In še nekaj! Kdo obrača denar od mleka po mesec dni, preden pride proizvajalcu v roke?« Treba je priznati, da kme- tje, kot je Vrbovšek, ki sicer ni nezadovoljen in godrnjav človek, te razmere burijo. Ko bi mu ne bilo treba plačati pologa, bi mogel danes imeti tudi že nakladalnik in molzil- ni stroj, seveda če bi mlečna proizvodnja kazala boljši ra- čun. DRUGI žOlJ: POLOŽAJ KMEČKE ŽENE Gospodar Alojz Vrbovšek je torej pestoval svojo v mavec obloženo roko. Zatorej je že- na sedla za volan traktorja in šla orat njivo. Mama je do- ma kuhala in pogledala za ot- rokoma štiriletno Ardrejko in triletnim Robijem. »Pomislite, koliko zdaj od- pade na ženo, ko štiri tedne ali več ne bom mogel na trak- tor. Sinoči je povrgla krava. Kaj sem mogel z eno roko. Zamislite si, kako bi bilo, če bi zdajle imel kdo ve koliko posevkov in raznih poljščin. Pa ni to tisto, kar me boli. Vesel sem, da imam ženo, ki se loti vsakega dela, da smo pri hiši tako složni, tudi ko zaškriplje. Zato me toliko bolj boli, da kmečka žena še vedno ne uživa družbene ve- ljave drugih žena. Vsaj v svojstvu matere. Ali otrok, ki ga rodi, ne velja toliko kot drugi. Vsaj priznanje v obliki opreme bi ji privoščili . . . Tako je govoril Alojz Vrbov- šek in pri vsem tem ni mislil na denar, bolj na .geste kot priznanje, kot dokaz enako- pravnosti.' (O tretjem žulju in še o čem prihodnjič) SLAVICA MARINČEK Pravijo, da je knjiga člo- vekova prijateljica in da se je le težko ločiti od njenih čarov, ko je enkrat spoznaš. Pravijo tudi, da je knjiga učiteljica, ki ne- malokrat daje to, kar živ- ljenje ne. Tudi to ho naj- brž res. Vprašati je tre- ba Slavo Marinček^ knjiž- ničarko v Mestni ljudski knjižnici v Celju tako, kot sem jo vprašal jaz, zakaj Slava Marinček že dvajset let živi med knjigami, naj- prej v Pohorskem dvoru pa v gabrski knjižnici, od 1963, pa tukaj, kjer je se- daj. Ljubezen do knjig se je pri Slavi začela natanko tako, kot pri mnogih lju- deh: na paši. Od takrat, ko je pri Radovljici pasla kravi in prebirala vs?, kar ji je prišlo pod roko, so knjige sestavni del njene- ga življenja. Bolj, ko je teklo življenje, več je bi- lo treba brati, najbolj pa prav sedaj, ko je knjižni- čarka. Le kako svetovati bralcu, če pa ne poznaš knjig in ne veš, kaj ti lah- ko nudijo. Kljub temu^ da je Sla- va že osem let odbornik celjske občinske skupšči- ne, še vedno pridno dela v knjižnici, čeprav ji odbor- ništvo nalaga precejšen del dolžnosti, razen tega pa še vedno rada bere. najraje potopise, ne odre- če pa se niti bolj zahtev- nim knjigam. Rada vzame v j-oke Minattija, tudi kakšno filozofsko knjigo, takšno, ki je kolikor toli- . ko razumljiva in ne pre- zahtevna, nasploh pa zelo rada bere naše, domače pi- satelje in pesnike. Všeč ji je Ingolič, navdušena je nad Svetinovo Ukano. Slava Marinček pravi, da Celjani veliko bero in da ji je to zelo všeč. »Šola je to, neke vrste šola, to- le branje. Priznati moram, da je knjižničarstvo zame bila res šola, čeprav knji- ga ne more nuditi tistega, kar lahko življenje in ob- ratno«. Ko bo Slava Marinček šla v pokoj in to bo men- da prav kmalu, bo imela dovolj časa, da bo lahko brala prav vse, kar bo ho- tela. Imela bo čas in ta- krat ji ne bo ušla nobena knjiga, za katero bo vede- la. še več, lahko bo brala počasi, premišljeno, stran za stranjo. Le tako, pra- vi, spoznaš lepoto in skriv- nost knjige. S knjigo je treba ravnati kot z živim bitjem: razumno in po- trpežljivo. Čisto na koncu je pove- dala, da je brala tudi tiste najbolj učene ljudi kot so Hegel, Aristotel, vendar ne do kraja, ker so pre- naporni. Prišla je z Gorenjske, ostala v Celju, od koder si ne želi vstran, štajer- ska jo je vsrkala vase ta- ko močno, da se Slava Marinček danes počuti Ce- Ijanko. Kljub osmim raz- redom osnovne Šole je knjižničarka Slava človek, s katerim se je prijetno in koristno pogovarjati. Iz nje govori svojstven svet, svet knjig in odmaknjeno- sti, svet, ki se nemalokrat še preveč približa resnici trpkosti in tegobam sle- hernika. MILENKO STRAŠEK turizem JA LUŠNEJŠA POTNAKUMJ Zasavski Kmn (1219 m) je končna (14.) točka zasavske planiii.skt poti Kunirovec—Kum; ena izmed obvt^nii) točk razširjene slovciv ske planinske transvei-zale; .je eden izmed 80 vrhov, ki so jih jugoslo- vanski planinci posvetili KO-letnici maršala Tita, ali na kratko: je »posavski Triglav« (France l'lanina, Slovenija in n.jeni kraji, str. IH), .slovit po dveh vrhovih in obsežnem razgledu Poti na Kum je več. toda tu bi spomnili na nekaj daljši, tod« od vseh najlep,ši, pristop — skozi .^kratovo dolino iz Zidanega mosta. Torej: do Zidanega mosta z vlakom, nato 10 minut po c«^sti za železni.ško postajo, ob Savi navzgor, do železniškega prelaza, od loi zavijemo na savski breg h goiKlolski žičnici čez Savo. »Transfer« i idiliično visečo kabinico, kakih "iO m nad reko, prikličemo z žvižgom ali kakim drugim glasom, ki mora seči ua nasprotni breg h »gondo- ijerju«, ki se piše Kmetic Za prostovoljni prispevek na-s bo na ročni vitel potegni,! na desni breg Save — Podkraj — na teren istoimeiiskt krajevne skupnosti, ki ima na skrbi to izjemno ljudsko žičnico. T« •se hkrati steče Skratova dolina, oziroma začne naš vzpon na zasavslii tisočak. Zgovorni prevoznik nanr v slovo zagotovi, da je to »ta luštni pot na Kum«, ker iK'l.je skoraj velalo višje pel.je pot čra ozk« košenino. ki se po nekaj minutah A'zSiri, levo in desno, v planinskt n,jive in travni,ke kmetij Oenierno .št. S in 7. Pri slednji smo na sedlo, s katerega se nam odpre prvi lep razgled: nazaj na Veliko Koz,je nd Zidanim mostom, naprej pa na rade.škn in doln.ieposavsko pa \zliool brnenje opozori na kumski T\' oddajnik, kar kaže, da smo še kakih l.T minut pred ciljem. Rudolf Bad.jur' (Izbrani izleti 19,>3, str. 184) ima prav ko priporoča to pot smučar jem, pozimi za povratek s Kuma. Planinski dom posvečen paio sedlu med odda.jn!ki)® in planinskim domom pa starinsko cerkvijo pričajo, da ,je Kum pr^ ljubi,jen tudi kot avtoturistična točka. Za povratek predlagamo sestop v Hrastnik, loda še prej se bom® oskrbeli s primerno pijačo, ker ob sami poti m žive vode, kapnf' pa menijo, da je prepusta . . Torej, na pot! Sprva, le nekaj mi»«' po cesti Trbovlje—Zagorje—HrastniJi, nato desno v gozd pa i'f* položne travnike s prelepim razgledom na štajersko, zložno zoP'' skozi gozd v prijazni zaselek Zupa imenovan. Nadaljn.ja pot s»' spf sti oh župljanskih njivah v gozd na lepo udelane »kumljanske p»"' ce«. pod visoko štrlečimi skalnatimi roglji. strmo nawxlol — vsej« skupaj 2 uri. To je sicer pot, ki .je markirana kot del za.savske p"' ninske poti (markacija na črki Z). In za nami .je izlet, kater^ bomo še kdaj radi ponovili ... V LJUBLJANO V DOBRI URI Avtobusne proge, zlasti hitre, osvajajo čedalje več potnikov. Celjski izletnik je pred krat- kim uvedel novo progo od Mo- zirja do Ljubljane in nazaj, ki sicer pomuje tudi Velenje, Šo- štanj in Celje, je pa navzlic temu največja pridobitev le za prebivalce Gornje Savinjske do- line oziroma za Ljubl.jančane, saj premaga avtobus pot 6d Mo- zirja do Ljubljane v eni uri in IM'tnajst minut. Po zaslugi te proge se je .Mo- zirje s svojim turLstičnini cent- rom na (Jolteh močno približalo ■.jubljani; ta prednost pa bo pri- šla do veljave zlasti v zimskem č»su, ko bodo lahko ita Golte prihajali tudi tisti smučarji ^ ljubljanskega območja, ki ni"'*' jo svojih avtomobilov. Prva jutranja proga .s«' n,ja ob .5.10 uri v Ck?Iju in skozi Velenje (5.55), ÄoStanJ (6.15), Mozirje (6.40), Brasl"»; č« (6.!>5) in se konča v ni ob 7.55 uri. Deset minut ^ tem, oh 8.05, odjM-lje avtoH« iz Ljubl.jane in pripelje do sj)" ^ nje postaje gondolske žičnice " 9..30 uri. Iz Žekovca odpelj«" % poldanski avtobus ob 16.40 prispe v Ljubljano ob |5 Ljubljane pa se vrača ob in pelje skozi Mozir.je prispe » Olje ob 21.15 u^»' $t. 33 — 17. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 7 ^ Osem pevcev - delavcev Srečujemo jih na sleherni jculturni prireditvi v konjiški občini, pa tudi v drugih kra- jih. Loški pevski oktet Loče pri Poljčanah — tako je nji- hov uradni naslov — sestav- ljajo: Slavko škrinjar — mi- zar n tenor). Rudi Poklič — eleltro varilec (I. tenor), Jo- že Stupan (II. tenor). Ivan . Cugmas. tehnik (II. tenor), Ignac Mlnkar .— delavec (I- bas in r^od 'a okteta). Vili Ko- i^aHč-— qozdar (I. bas). Ru- di Fvrman — šojer tli. bas) in Janez Brdnik — šofer (II. ~bas) Ustanovitelj in duhovni f- vodja je delavec Ignac Mla- • kar. sicer glasbenik po srcu • in duši. Poleg izredne ljube- zni do slovenske pesmi, mu ' ni tuje muziciranje na har- ■■' moniki in orglah. Leta 1968 je , najprej ustanovil vokalni ■ kvintet, današnji sestav pa je končno izoblikoval v letu 1971. Delajo kot samostojna - sekcija Delavskega prosvetne- ga društva »Svoboda« v Lo- čah tn gostujejo povsod tam. kamor jih povabijo. Potovali pa so že tudi na Koroško. . Pojo ob vsakt priložnosti. Njihov program obsega pred- vsem slovenske narodne in ponarodele pesmi. To je pra- vi ljudski vokalni ansambel, ki je že prerasel običajne ambicije, saj st želi strokov- nega izpopolnjevanja in ob- jektivne kritične besede. Ne zapirajo se vase in radi spre- mejo strokovne nasvete z eno samo željo: peti dostojno, ubrano in prijetno S takim načinom dela se jim obeta še lepa prihodnost. Vsa njihova prizadevanja so veliko premalo vrednote- na. Letos so prvič sprejeli 1.000 din dotacije Njihovo edino plačilo je spontano odobravanje občinstva, kate- rega del pravzaprav so. Upa- jo na boljše čase, ko bodo odgovorni konjiški kulturniki spoznali dejstvo, da je po- trebno nagrajevati tiste, ki delajo. S. z. France Gotlec v Kovaški Slatini Po ne dolgem času je v Roga- ški Slatini, v pivnici, zopet nova razstava, ki pa že gre h koncu, Svo,ja dela razstavl.ia akademski slikar France Godec, ro,jcn 1910. leta v Ljubljani. Razstava v piv- nici pomeni prerez njegovega plodnega dela. Večina razstavlje- nih del so krajine v olju ter por- treti in tihožitja. Razstavo si je kot ponavadi ogledalo precejšnje število domačih in tujih gostov. France Godec spada v genera- cijo, ki se je kot on, šolala pri profesorju Kralju, Kosu in Repi- ču. Godec je končal akademijo v Zagrebu, nato pa se je izpopol- njeval v ateljejih naših znanih us- tvarjalcev Tratnika, Sternena in Zajca. Prvič je samostojno raz- stavljal 1937. leta v Ljubl.iani, nato doma, potem pa še na Dan- skem, Zahodni Nemčiji, Združenih državah Amerike, Indiji In Burmi, Prav gotovo je Rogaška Slatina za takšno razstavo nadvse primeren kraj, saj se lahko veliko tujcev spozna z našim likovnim ustvarja- njem, razen tega pa daje kultur- nemil življenju v tem zdravili- škem kraju svojevrstno noto.VIST Manj lepotic Pred nedavnim so v Srbiji Uvedli davok na šund revije. Namen tega davka je bil predvsem zmanjšati naklado revijam dvomljive vrednosti. Denar od davkov pa bodo na tnenili za izdajanje več lepo- slovnih knjig. Tudi v Celju Se kar precej pozna podraži- tev šund revij, med katerimi imajo največjo naklado Cik, Eva in Adam in Start. To so nam povedali na celjski pod- ružnici Dela, ki je odgovorna 2a prodajo prej omenjenih revij. Ker davek na šund za- enkrat v Sloveniji še ni uve fien. plačujejo zaenkrat le še 2\'ezni davek. Od slovenskih Publikacij je bil uveden da *ek na roman Stop, kar zna- ša 0,25 din. BRANKO JERANKO S to plastiko je Celje drobilo že drugo sodobno stvaritev m videti je, da je letošnje leto izpolnilo vrzel, ki je bila v Celju prisotna že desetletja. Tudi ta moderna skulptura je delo akademskega slikarja Vasilija Cetkoviča, ki se je s svojimi deli v našem mestu priključil Savinšku, Cesarju in Tomaniču in s svojimi sodobnimi stvaritvami dodal nov, osvežujoč in svojski trenutctk pri izpolnjevanju praznega stehniziranega prostora, ki nas obdaja. Foto: D. Medved Preteklo nedeljo so v zičan pn Slovenskih Konjicah pra- znovali redek jubilej: ''5 ob- letnico ustanovitve kulturno prosvetnega društva. Vroča avgustovsko sonce ni oviralo več kot 300 udeležencev, da ne bi zbrano sledil, d'^lcaj skrbno pripravljeni proslavi, ki je Diia na prostem pred kulturnim domom. V kultur- nem delu programa so sode- lovali: Moški pevski zbor Društva upokojencev iz Slo- venskih Konjic, moški pev- ski oktet iz Loč pri Pol.iča- nah, godba na pihala iz Slov. Konjic ter domači igralci in recir.atorji. Osrednji nagovor je imel Franc Pavšer, naj- starejši aktivni član in ogi- balna sila« družbenopolitične- ga dela tega kraja. K beF>edi se je priglasil tudi Konrad Sadin, predsednik Ooč.nske- ga sveta ZKPOS iz Slov Ko- njic ter v krajšem govoru p>o- udaril pomembno delo tega društva. Izročil mu je tudi pismeno priznanje ob tako redkem visokem iubileju. Se- danji predsednik Milan Skorc je ob zaključku podelil šte- vila priznanja za dolgoletno in požrtvovalno delo. Začetki delovanja kulturno prosvetnega društva segajo v zadnja leta prejšnjega stolet- ja; ustanovljeno je bilo 31. decembra 1896, začelo pa je delovati leta 1897, ko so sprejeli pravila društva in ustanovili knjižnico, pevski zbor, tamburaški zbor ter dramsko družino. Iz doku- mentov skromne, vendar po- membne razstave, ßmo zve- deli, da je bilo društvo usta- novljeno predvsem iz teh raz- logov: — pospeševati omiko m društveno življenje s čita- njem poštenih krščanskih časopisov in knjig; — razveseljevanje v bese- dah koristnih gospodarstve- nih pogovorih, igrah petju in godbi. Društvo je bilo za takrat- ne čase izjemno napredno in protiutež ponemčenju kraja. Delovalo je sredi dveh moč- nih nemškutarskih centrov: Slov. Konjic in Loč. Med do- kumenti smo zasledili tudi to, da je bil eden izmed usta- noviteljev in prvi tajnik »Bral- nega društva« Rado Jurak, nadučitelj in šolski upravi- telj. Do 1. svetovne vojne je društvena dejavnost živahno napredovala, dokler niso za čeli zapirati zavedno članstvo ali pa jih mobilizirati v vrste avstro-ogrske vojske. Delo je zamrlo do konca vojne. Ko so se začeli vračati, po kon- čani vojni, je bilo prvo delo kmečkih fantov in deklet, da so oživili začeto delo. Vsa le- ta do 2. svetovne vojne so nastopale vse njihove sekci- je. Igrali so na prostem, pod kozolci in gospodarskimi po- slopji ter v prostorih župnika Jakoba Kosarja, ki, je že leta 1903 kupil s svojimi sredstvi primerno stavbo in ustanovil »Zadružno hranilnico in poso- jilnico.« Ponovno se je raz- besnela vojna vihra in delo je zamrlo za cela štiri leta. Po vojni je bila najvidnejša dramska dejavnost, katere pobudnik in duhovni vodja je bil Stane Casl. To je bilo iz- redno kulturno bogato ob- dobje. Med najbolj uspele predstave štejejo uprizoritve Raztrganci, Celjski grofje, Miklova- zala. Kralj na Betaj- novi, Bele vrtnice, Guzaj in še nekatere. Zadnje uprizor- jeno delo je bila drama »Be- gunka«. kot drugod je tudi v tem kraju po prihodu televizije in spremenjenega načina življe- nja nastalo dramsko mrtvilo. Prirejajo pa razne proslave, predavanja, klubske večere ter se bojujejo s posledicami dotrajanega kulturnega do- ma. Do te pomebne prosla- ve so s prostovoljnim delorti uredili klubski prostor, ne morejo pa se lotiti obnove kulturnega doma brez druž- bene pomoči. Želijo in raču- najo na izdatno pomoč nji- hove Kulturne skupnosti, to- da predolgo ne bodo smeh čakati. Po proslavi nam je Franc Pavšar — le-ta je že 18 let predsednik krajevnega odbo- ra SZDL in nosilec srebrne značke OF — z optimizmom zagotavljal, da bodo ponovno oživili društveno dejavnost, primemo dolgoletni tradiciji. K visokemu jubileju jim čestitamo tudi mi! ŠTEFAN 2VI2E.J PAVŠER FRANC, najstarej- ši aktivni član KPD »France Prešeren« iz Žic pri Sloven- skih Konjicah. Član društva je postal leta 1918. Vojnik - Rečica v soboto in riedeljo so go- stovali miadi igralci iz Dobja pri Planini z zna"no ponaro- delo igro Frana Žižka »Mi- klova Zala« v Vojniku in Re- čici nad Laškim, Kaj haj zapišemo o tem gostovanju? Obstajata • dve možnosti (analizirati tekst ter režiserjeva hotenja in uprizo- ritvene napake ali pa hvaliti prizadevanja številnega mla- dega igralskega ansambla. Ce bi se odločili za prvo, bi morali zapisati marsikaj na račun naivne uprizoritve že itak naivnega teksta. Odločili smo se za di"ugo. Kljub te iiiu, da spada »Miklova Za- la« med manj zahtevne in re- alistično romarbtične tekste, zahteva veliko »porcijo;* reži- serjeve sposobnosti, zlasti zavoljo številnih množičnih , prizorov in mnogih uprizori- tev. saj je bilo to delo pi-ei- gramo »širom in počez« naše ožje domovine. Povest o »Mi klovi Zali« sega v našo na- rodno zgodovino m določa kraj, dogajanja, fabula pa je osnovana po pripovedi ljud- skih pripovednikov, zato so gledalci občutljivi na izbor kostiunov, scene in rekvizi- tov. Skratka, to je trda kost za vsak ansambel, zlasti še za tako mladega, kot smo ga imeli ob tej priložnosti videti. Pogrešali smo marsikaj. Po- hvalimo lahko vsa prizadeva- nja in trdo delo sredi poletja, toda ali je to vse poslan- slvo kulrurno-prösvetnih dru- štev!? Menimo, da ne! če se že lotevamo tako množične igre, si moramo pravočasno zagotoviti strokovno pomoč (če sami vsega ne zmoremo), sicer je škoda ogromnega truda in vseh naporov. Že malenkostne korekture bi bi- le v korist predstavi, saj ne moremo preboleti, da je bila Miklovka oblečena po mehi- kansko in da je Tresoglav ho- dil po odru v krščanski ka- pucinski kuti, čeprav je po avtorju židovskega porekla. Take stvari pa se že dajo po- praviti. Toliko v premislek tistim, ki se bodo v Dobju odločali za velike masovne ljudske igre. S. ŽVIŽEJ JAVNEGA DELAVCA Zelo sem počaščen, da je izbor rubrike »Vpraša- nje javnemu delavcu« do- ločil mene. Kljub temu pa ne morem zatajiti svo- jega začudenja nad tem, da se postavlja vprašanje o izredno pomembnih družbenih vprašanjih re- feratu za šolstvo, prosve- td, kulturo in telesno kul- turo Skupščine občine Šmarje pii Jelšah. Žal ni- mam nobsnih pooblastil Sveta za šolstvo ali dru- gega organa za dajanje iz jav o navedenih vpraša- njih. Zato menim, da je najbolj prav, če na za- stavljena vprašanja odgo- vorim kot občan. Glede nove šmarske šo- le bi bolj kot meni, ka- zalo postaviti vprašanje Izvršnemu svetu SRS ali celo direktno njegovemu predsedniku. Ob zrušitvi stropov na šmarski šoli e na vprašanje republi- škega poslanca Martina Gobca predstavnik izvrš. nega sveta pred skupšči- no odgovoril, da naj Izo- braževalna skupnost SR Slovenije naroči načrte za novo šolo in izdela pred- račun za prvo fazo iz- gradnje. Na ix>dlagi tega bodo tej skupnosti dode- ljena posebna dopolnilna sredstva za izgradnjo nove šole v Šmarju. Načrti so izdelani, predračun za iz- gradnjo prve faze, ki ob. sega izgradnjo učilnic za višjo stopnjo in večna- menski .prostor. Vendar s strani odgovornih republi- ških dejavnikov sedaj ni nobenega glasu. Na podlagi zagotovila, da bodo sredstva za novo šolo zagotovljena, je ob- čina Šmarje pri Jelšah pristopila k izdelavi pro- .jektov, ki so potrebni za komunalno ureditev loka- cije nove šole. Ti načrti so izdelani in sedaj ne vemo, ali naj gremo v pripravo terena za novo- gradnjo. če ljudje v tem prime- ru prosvetni delavci, za- puščajo dosedanja delov- na mesta in odhajajo dru- gam, je to fluktuacija in ne osip. Postavljalcu vpra- šanj je problem odhoda velikega števila prosvetnih delavcev iz osnovne šole Kozje očitno dobro p>o- znan. Dodal bi rad, da je še bolj kritična situacija na šoli Vinski vrh pri Slivnici, kjer sta ostali le dve učni moči. Strinjam se z ugotovitvijo, ki je podana v vprašanju. O navedenih vprašanjih je razpravljal tudi svet za šolstvo in sklenil obvesti- ti o nastali situaciji vse odgovorne dejavnike. Svet meni, da so osnovni vzro. ki za nastalo situacijo tile: — nepremišljena odloči- tev o zahtevani višji peda- goški izobrazbi za prosve- tne delavce ki naj bi se realizirala do konca tega leta. Da odločitev ni bila dovolj pretehtana, kaže v zadnjem času sprejet sklep o podaljšanju roka 73. pridobite^' zahtevane izobrazbe: — tesno v zvezi z zgor- njo odločitvijo je bila ukinitev učiteljišč, ki so dajala zaključeno strokov- no izobrazbo in poklic učitelja. Po ukinitvi uči- teljišč je dotok prosvet- nih delavcev zelo padel, saj je v tem času diplo- miralo na pedagoški aka- demiji izredno malo štu- dentov; — srednjeročni razvoj \'zgoje in izobraževanja v SR Sloveniji, na katerega je naša občina dala svoje resne pripombe, daje med drugim poudarek predšol- skemu varstvu in podalj- šanem bivi;nj u učencev na šoli (varitveni oddelki). Jasno je, da bodo eko- nomsko razvitejše sredine mnogo lažje uresničile po. stavljene cilje. To se de- jansko tudi dogaja. Odpi- rajo se oddelki podaljša- nega bivanja učencev. Za ta delovna mesta se ne zahteva pedagošlia izobra- zba višje stopnje. Vprašanja osipa učen- cev v osnovni šoli je zelo kompleksno. Malo je ver- jetno, da bi k temu vpra- šanju lahko dodal kaj bi- stveno novega. Dejstvo je, da je v naši občini gene- racijski osip med najviš- jimi v SR Sloveniji in te- mu ustrezni najnižji izo- brazbeni produkt. Od vseh, ki nehajo obiskova- ti osnovno šolo, ostaja na tej — nekvalificirani stop- nji 72 «/o. Analize pa ka- žejo, da na nerazvitih ob- močjih ni sorazmerno nič manj sposobnostnih po tencialov. Očitno je torej, da nam perspektivni ka dri, ki so nam — in ki nam bodo najbolj potreb- li, propadajo. Doslej se je zelo enostransko govorilo o socialni diferenciaciji, ki izhaja iz večjih zasluž- kov. Vendar menim, da take razlike so in še bo- do. Resnična socialna ne- enakost, ki je družbeni problem, obstaja v tem, da otroci na našem ob- močju nimajo dejansko enakih možnosti za na- daljnje usposabljanje na podlagi dejanskih sposob- nosti. širša družbena skupnost je sicer spozna- la in ocenila problem ne- razvitih krajev, vendar s sprejetimi merili ni mo- goče rešiti ta problem. Ne da bi zmanjševal pomen teh naporov, menim, da ni sprejemljivo dejstvo, da se vzgojno izobraže- valna dejavnost v manj razvitih občinah financira na podlagi meril, ki so jim osnova republiška poprečja. Na ta način na- mreč konverziramo obsto- ječe neenake možnosti za izobraževanje tudi za bo- doče. Nujno bi bilo izve- sti izjemne ukrepe, da bi se zagotovili ustrezni po goji za hitrejši ra.zvoj vzgoje in izobraževanja na nerazvitih območjih. V javni razpravi o načrtu razvoja vzgoje in izobra- ževanja je naša občina po- sebej opozorila na ta pro- blem. Pov.";em . jasno je namreč, da se občine sa- me v doši ureditvi domov in njihove okolice, zato so organizirali izlet na Stari vrh nad iSkofjo loko in v va* Staro fužino pri Bohinju, kjer so si ogledali ureditev kmečkih penzionov. V Lučah bi nujno potrebovali bazen za kopanje, .saj se turisti sedaj kopajo kjerkoli ob Savinji. Kljub temu, da nimajo vsega kar bi želeli, s« še kar zadovoljni In skušajo razvedriti turiste s prireditvami, ki jih priiejajo v ta namen. Tako so v nedeljo na Kočcvarjevem vrtu v Lučah priredili Turistično rajanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, saj je bil vrt saseden do zadnjega kotička. Za ples je skrbel šaleški instrumentalni kvintet, folklorna skupina mladincev je zaplesala venček narodnih, p4'vsld zbor pa je zapel nekaj starih domačih, ki jim domačini pravijo »na tretjo in četrto«. Jedače in pijače ni manjkalo, p« tudi smeha in dobre volje ne, tako da je prireditev zelo uspela. Prihodnje leto nameravajo prirediti nekaj podobnega. Mlekarski Hkof je letos odpadel in ga verjetno tudi prihodnje leto ne bo, ker je «■sta do vasi Volovljek v zelo slabem stanju. Tako bodo skušali pripraviti podobno prireditev, k.jer bi prodajali tudi doniačt" mlečne izilelke. I,etos pa Se nameravajo poptijati turiste na piknik nekam v naravo. Pa obilo uspehov pri delu! C. ST()KL.%S Mlekarskega Hkof a ne bo v prejšnji številki našega lista smo poročali o prihodnjih turi- stičnih prireditvah in omenili mlekarski likof v Lučah. Nekaj dni p« zaključku redakcije pa smo .sprejeli obvestilo, da bo letošnja mlekarska prireditev odpadla. Namesto nje »o imeli v nedeljo, t. m. veliko turistično rajanje, CELJE O „NT" na cesti Vsako leto za počitnice prihaja tudi v Celje. Prav gotovo ga na' mesto veže nekaj več kot samo spomini na urejevanje Nove dolM', časnika, ki bi ga lahko imenovali predvojnega predhodnika današ- njega Novega tednika. Srečanje z Kadoin Pečnikom .je bilo kratko, mimogre«le, na ce- oti. Pa tudi jKnnenek se .je sukal okoli tednika. »Boste obiskali uredništvo Novega tednika?« »Zal, tokrat ne utegnem. Odpravljam se na pot pa mi je čas kratko odmerjen.« »Ali berete Novi tednik?« »Redno. Moram reči, da mi je všeč, da je razgiban, ker ima veliko rubrik. Pa tudi .sicer, po vsebini mi ugaja. Toda, pove,jte mi, rakaj ga ne tiskate v Olju? Tako bi prihranili na času in ob- javljali bi lahko, navzlic tedenski izdaji, bolj aktualne zadeve. Ko sem urejeval Novo dobo, sem zaključeval redakcijo v opoldanskih urah, popoldne pa je časopis že izšel.« »Kot veste, ga tiskamo v t.Jnbljani pri Delu. Na to tiskarno nas vrže tudi naš organizacijski položaj, saj smo del časopisnega in j^rafičnega poiljetja Delo. Navzlic temu na misel, da bi ga znova tiskali v Celju, nismo pozabili.« In |M)tem š<' jKizdrav, stisk rok in na.jlioljše ž^^lje! M. BO/.K: ROGAŠKA SLATINA Nov raj za petične v .liiRoslaviji smo v zadnjem času zgradili več iiot4>iov, ki naj Iii s svojo čudovito arhitekturo in le[M» urejeno okolico postali raj za turiste. Seveda za tiste r. glolMikiin žepinn. .\a.jveč »prahu« je dvignil kajpak na novo zgra.jeni hotelski objekt v Ilaludovem. Iit zdaj je, kot kaže. prišla na vrsto tudi Slovenija, ki že ima ču- dovito mesto luči — Portorož. Na celini pa je /a tujce ekskluzivna predvsem Rogaška Slatina. Da |>a bo še bolj, so se v zdravilišču v Koga.ški .Slatini odločili za gradnjo novega hotela kategorije A, katerega projektant je dipl. inž. arh. Borut Pečenko. Hotel bo imel tudi pokrit plavalni bazen. V hotelu bo prostora za ?00 gostov. Si- w r i>a je letovišče svetovno znano. V zadnjem času piše ves evrop- ski tisk o shujševalni kuri, ki je na voljo gostom zdravilišča. Nad- zoruje jo dr. Herbert Zaveršnik. Tisk je začel pisati o t<'j shujše- valni kuri, ko je .svetovna prvakinja v drsanju na ledu, Avstrijka Trixi Schiiba, po kuri v Rogaški Slatini najprej shujšala za deset kilogramov, kmahi za tem pa je dos«'.gla svetovni rekord. Za Roga- ško Slatino vlada zdaj po vsej Kvropi veliko zaninian.je in .je lahko Zivdnji up za tiste, ki se ne morejo otresti odvečnih kilogramov. B. JKKANKO ZREČE Hud požar Močan ogenj je v petek po|Mildne upetK-lil gospotlarsko poslop- >■. last FRANCA BlMiLEZA v Radani vasi pri Zrečah. Onenj .je nastal v kopici sena v bližini poslopja in se nalo pi-cs«-lil na zgravezan z razvojem in gospodarskimi uspehi te delovne organizacije, tako na gospodarskem, strokovnem, političnem in samoupravnem področju. To je zlasti po- membno, ker se je delovna organizacija vseskozi ubadala s kadrovskimi in razvojnimi rešitvami ter stalnim po- manjkanjem kapitala. V de- lovni organizaciji mu prizna vajo nesporne zasluge za iz vedbo strokovnih rešitev. Skupaj s člani kolektiva .se je odrekel osebnemu stan- dardu, da so lahko razvijali proizvodne zmogljivosti in večali ekonomske učinke. Odbor s pyodelitvijo nagra- de daje istočasno priznanje celotni delovni organiziuüji za njena prizadevanja in dolgi> letno samoodrekanje z rželjo, da bi tempo razvoja, proiz- vodnje in standarda tudi v naprej omogočal zadgvoljstvo kolektivu in občini. Predloge za nagrade zasluž- nih dinižbeno-političnih de- javnikov v šentjurski občini je posredovala komi.^ija podeljevanje oljčinske nagra- de »18. avgust«. $t. 33 — 17. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 9 Njihovo življenje je materinstvo Pri Spodnjem KOSU, v Le- nartu nad Gornjih Gradom, so ze kar vedeli zakaj sem prišel, ko sem se neke sonč- ne nedelj okoli poldneva og- lasil pri hiši. JERA SPEH, kot se piše gospodinja, je bi- la hitro nared za p>ogovor, zato nismo dolgo odlašali. V veliki sobi, kjer sva se use- dla za mizo, se je nabralo vnukov kot v majhnem otro- škem vrtcu. Nekaj je bilo domačih, to je od sina, ki je prevzel kmetijo, nekaj pa je bilo hčera na obisku, ker je bila ravno nedelja, zato pa je bilo toliko otrok pri hiši. JERA ŠPEH je v zakonu, poročila se je pred 42 leti. rodila enajst otrok in vse po- rode so opravih kar doma. Nekajkrat ji je pomagala kar mama od moža Franca ki smo ga ob našem obiskii prikraj- šali za počitek na kavču. Pet fantov in šest deklet je zagle- dalo luč sveta pri Spodnjern Kosu, danes pa je živih še osem. Preostali trije so po- mrli v rani mladosti. Nikoli pri porodu ni bilo posebnih težav in vsi so bili zdravi, se je pohvalila mati Jera. Gospodarstvo sodi med močnejše grunte, zato pri hi- ši pomanjkanja tudi v naj- težjih vojnih časih niso trpe- li. Velikokra;t je mati Jera na- kurila krušno peč in zamesila celo peko kruha za partiza- ne. Prvi so se tod oglasili je- sem 1942 leta in bili odtlej redni gosti pri hiši, ki je bila kurirska pK)staja, za zvezo z Lučanii onkraj Rogatca. Za časa vojne je kmetija dobila tudi svojo partizansko ime in sicer so jo partizani poznali pod imenom »PRI SOSEDU«. Zgodilo se je, da so se pri hi- ši oglasili tudi Nemci. Bilo je na kvatmo nedeljo decembra 1944, je povzel pripoved oče Franc, ko so se Nemci znena- da pojavili pred hišo. Za pečjo sta bila dva partizana, ki se nista utegnila umakniti in oba so ujeli, že dlje časa sta bila pri hiši, eden tri me- sece, drugi dva tedna. Parti- zana so Nemci zvezali in od- peljali pred hišo, ženske ii» otroke pa napodili iz hiše. Ostal je le gospodar, ki so ga Nemci pošteno pretepli, že- leč vedeti, kje je skrito orož- je. Nič niso zvedeli, pustili so pretepenega gospodarja in odšli. Mati Jera si je oddah- nila, saj je ves čas trepetala za usodo moža. No, za njih se je srečro končalo, ujeta partizana pa so Nemci pri Vranskem ustrelili. Med voj- no je bilo najtežje, se spomi- nja mati Jera. Partizanom so radi pomagali, pa so jim Nemci povrhu vsega še legi- timacije 'pobrali, tako niti k zdravniku v dolino niso mo- gli. Gospodar je izgubil oko ... Vojna je minila, otroci so porastu. UstvarlU so si svoje družine in se razkropili od Nove Štifte do Velenja. Kar 23 vnukov že ima Jera SPEH in prav gotovo se bo njih šte- vilo še kmalu povečalo. Si- cer pa je bilo pri hiši vedno veliko ljudi in tudi sedaj jih je v skupnem gospodinjstvu kar dvanajst. Ko se je letos spomladi, ko je mati obhaja- la svoj god, zbrala vsa šte- vila družina, vsi so bili nam- reč takrat 'nazadnje skupaj, so morali v veliki hiši pri- staviti še mizo, da so lahko sedli h kosilu ... Sicer pa pravi mati Jera, da se najraje kar doma drži in odkar si je pred dvema le- toma še nogo zlomila, ne gre več rada od hiše. Zadovoljna in vesela je med svojimi ljud- mi ter kar rada še poprime za delo. Zdravja si želi, je povedala, drugega pa, da ji ne manjka ničesar. Ljubezen, ki jo je dajala svojim otro- kom, se ji desetero vračuje. In tudi prav je tako, kajti zaslužila si je to. Pa, na svidenje, Kosova mama, ne pozabite, za kdaj sva se zmenila, da se zopet vidiva. Velja? BERNI STRMCNIK Ali poznate svoj kraj? (2) Pravilni odgovor: Mo- zirje. Zelo lep odziv! V ured- ništvo je prišlo skupaj 60 dopisnic! Žreb je razdelil nagrade takole: 1. Denžič Marija, Šent- vid 20, Grobekio — 30,00 dm 2. Nataša Nachbar, Sol- čava — 20,00 din 3. Polde Plaznik, Topov- Ije 14, Braslovče — 10,00 din. Do ponedeljka, 14. av- gusta 1972 nam na dopis- nici pošljite odgovor, ka- teri kraj oziroma zname- nje predstavlja današnja fotografija. Seveda! Nagrade bodo tudi! PASU DNEVI Pravo osvežitev v teh pasjih dneh je moč uži- vati le v zgornjem toku Savinje, ko vsa kristalno čista priteče iz sence Gornje Savinjske doline. Številni jezovi v strugi reke so še posebej čislani. Na našem posnetku je skupinica mladih kopal- cev, ki so si privoščili osvežujočo masažo pod slapom jezu nad Nazar- jem. Foto: J. Kr. žrnikavte, tatove; Irl- Tt^op^znik^.;, laznlke^ go- ljuf privezovali ^na sredp^ov k prangarjehij vldeli^iih i^a-^ motni,tirani'in kmetiči ■ ."■•'S«" v srednjem vfeku. Povprašajte svoj samou- pravljalski čut, svoj oseb^v rii moraih kodeks: Koga - jdahašnje zgodbe bi privezali k' sramotnemu stebru? Bodite porotnik in nam sporočite svoje mne- nje,- CEYTON PLACE PIŠE MILAN SENIČAR —16. nadaljevanje in kcMiec Kriva sta oba, tisti, ki krade, in ti- sti, ki drži vrečo. Je to res? Ne vedno. Morala je deljiva, ni za vse in povsod enaka. x Jasno, zgodilo se je v Ceytonu. Ne- kdo je imel preveč široko odprte roke, med drugim tudi ta druge. Dal je te- mu, dal je onemu.Kot protiuslugo. Da- nes ti meni to, jaz tebi jutri ono. Jaz tebi danes to, jutri, ko bom potrebo- val, ti meni ono. Roka roko umije, vra- na vrani oči ne izkljuje. Pa se je našel jastreb in planil na virano. čudno, najbolj kriv je bil tisti, ki Je dajal. Ljudje pa so šušljali, kdo vse je kaj bil, kakšno uslugo so naredili temu ali onemu, čigar ime se izgovar- ja s strahospoštovanjem — seveda, ka- dar je zraven. In res so dobili marsikaj. Kdo? Ti- sti, ki najmanj rabijo, ali pa imajo največ možnosti, da bi pošiteno dobili, kar trenutno temu ni bil primer. Pa se človek vpraša, kje je njihova MO- RALA. Morala človeka, ki je zarjul, ko je izvedel, da je stari Martin Pišmeuli odnesel iz delavnice star »šraufnciger«. Sam pa je »dobil« mnogo, mnogo več, pa m rjul. No, morda je, ampak od veselja. No, zdaj pa resno pomislite, kaj ste v življenju že dobili od koga, če ste »čisto navaden človek«. Liter vina od prijaznega soseda, jajčka od znanega kmeta? Veste, mali ljudje, mala dari- la, veliki ljudje .... x V prejšnjem nadaljevanju je stekla beseda o očetu, ki tako vestno skrbi za svojega sina. Da niso vsi očetje ta- ki. čist primer te trditve je precejšnje število razpuščenih mladoletnikov na ceytonovskih ulicah. Poglejmo nekaj »v nebo vpijočih« primerov. Prvi je tak kot v grozljivi zgodbi. Bila je temna noč, le da grom ni stresal oblakov. Iz bara se je primajala popolnoona pijana najstnica in se opirala ob roko fanta. »Totalka«. Ko je začela trgati obleko s sebe, sta bila ravno na sre- dini ceste. »Samo tebe ljubim. Daj, daj, prav tir sredi ceste te hočem.« On je bil pametnejši in ni pustil. »Ja, tu na asfaltu hočem,« je grčalo dekle. Druga je bolj kavbojska. Pride fant, še brez prvega puha pod nosekom. Sede za mi^o, uuari s pesijjo po mizi; »Viski,« de natakarici. Ta je preveč prestrašena, da bi mu zaupala, da je mladoletnikom prepovedano točiti alko- hol. Ko dobi viski, lagodno stegne svo- je tace preko sosednjega stola in prič- ne uživati. Tretja pa je že |>ovsein normalna. Skupina fantov ob pločniku gleda mlado mater z otrokom. Komentarji. »Joj, kako lep otrok. »Kaj otrok, mahiico poglej!« »Ma, .ta se nosi tako, kot da je sama na svetu!« »čuj, zakaj pa tako miga s tazadnjo?« »Bedak, kaj ne veš, za kaj jo ima?« Končno, ženska je že mimo. Rdeča. (nadaljevanje sledi) GABRODOUČANI IN KNJIGE Gabrodolčani so od sile razumni ljudje. Najbolj razumno bitje v Gabrovem dolu bi bila po vsej ver- jetnosti Ifigenija Trpotec, takoj za njo pa njen mož Anza Trpotec. Onadva sta cvet in ponos Gabrovega dola in vse, kar leze in gre, ju spoštuje, če že ne zaradi drugega, pa zato, ker premoreta toliko knjig kot cel Gabrov dol sku- paj. Da ne bi slučajno mislili, da so to knjige Mohorjeve družbe ali SJo- venske večemice, je treba čisto nazorno povedati, da so to velika in pred- vsem dragi leksikoni, en- ciklopedije, pesniške zbir- ke, antologije, razno razni izbori, vse, ali skoraj vse pa je vezano v usnje. Pred dnevi sta Ifigeni- ja in Anza odšla v bližnje mesto po razmih nakupih in kot dobra prijatelja knjig, ki pa so povečini ostale domala vse nedolž- ne, sta se namenila, da nakupita tudi nekaj pri- merkov te duševne blago- dati, zato sta se na vrat na nos zabila v prvo knji- garno. Ifigenija ne bi bila Ifigenija, če ne bi stakni- la nekaj res imenitnega, biser svetovaie književno- sti, noviteto, stvar vredno premisleka, študija, zavze- tosti in na koncu vsega. sosedi naj zijajo nad nje- no bistrostjo. Knjižnica nd bila ničkaj pomembna, pri Kondorju jih izdajajo leto za letom na kubike, ampak Ifigenija jo je ho- tela imeti in pika. Nerod- no je bilo le to, da ni bila vezana v usnje, niti v pol- usnje, pač pa je bila to navadna in povsem banal- na broširana izdaja. Po- kazala je Ifigenija to za- devo svojemu Anzatu in Anza je povesil nos in strogo dejal: »Ifigenija, zapomni si: Ne bomo ku- povali knjig, kd stanejo manj kot 100 ND. Mä smo pomembni ljudje in ni- smo kar tako, taka zani- krna knjiga pa ne spada v najino knjižnico.« Začela sta z izborom, ki naj bi popestril njuno knjižnico. Prva je bila na vrsti Dalmatinova Biblija, v usnje vezana, velika, le- pa, nekaj posebnega, v starem jeziku pisana, re- prezentančna zadeva — skratka, nekaj, kar se spodobi za imenitne ljudi. Za njo je prišel na vrsto stari CJoethe, prav tako v usnje vezan in ves lep, potem pa še in še tako dolgo, da sta pustila v knjigami vso Ifigenijino plačo in so prodajalke zi- jale nad provincionalno raakošnostjo. STRAŠEK mini reportaža LJUBEZEN V VODI Basen v Celju. Nekega vročega polet- nega dne, ko človek ne izbira, kam bo odšel na kopanje. Cilj je voda in nič drugega. Mrgolenje teles je podobno gomazenju mravelj, s to razliko seve- da, da mravlje hitijo in znašajo na kup, telesa pri bazenu, lepa, grda, mla- da in stara, pa hite v vodno kopel. Tu je gomazenje še močnejše, kačasto se prepletajo eden v drugega, mrgodijo z obrazi, kriče, rjovejo, otroci jokajo, ker se ne orientirajo dovolj po mami- cah. Ni časa za ogledovanje tega in onega znanca, vse preveč je želja, da si potešiš telo in notranjo vročino. Pi- vo, sladoled, kako tekne oboje! Prišla je k bazenu starejša gospa. Veliko jih pride, nič čudnega več to ni, čeprav se starejše žene včasih niso kopale. Pa tudi ona ni prišla s tem namenom. S seboj je pripeljala jantka v vozičku. Pa v tej gneči tudi to, da je bil že večji, ni vzbudilo pozornosti, še- le ko je dvignila fantka iz vozička, je bilo opaziti, rfa je invalid. Ponesla ga je v vodo in otrok je veselo, še več. prešerno začofotal. Mrtve nogice so sa- modejno plavale na vodi, ni jih bilo mogoče kontrolirati in uravnati. Kma- lu je bilo okoli fantka dovolj prostora, šele ko je prva radost otroka minila, je opazil, da je v kotu ostal sam, na robu bazena pa je čakala babica. Njej je bilo obnašanje ljudi okoli njenega vnučka vsakdanja stvar. Otrokove oči pa so se skalile. Vedno bolj motne so postajale in vedno manj veselja je Mo v njih. Za radosti je potreboval dru- ščino, zato si je tudi zaželel iti v ba- zen. Samo okopajo ga vendar lahko doma! Občutek, da je zaznamovan, je napravil svoje. Poklical je babico in spravila ga je iz vode. Ker to ni bilo lahko opravilo, se je brezupno ogledo- vala naokoli. Priskočila je na pomoč majhna, plavooka deklica in z njeno pomočjo je šlo vse lažje. Vrnil se je nasmeh na fantkov obraz, babici je bilo spet malo manj vroče, dekletce pa je odskakljalo v gručo sovrstnic. Mo- drooka in rjava, kot je bila, fantkove očke pa so ji dolgo sledile. Z. S. BAZEN IN TURIZEM Sedaj, ko je čas vročine, se po napornem delu radi ohladimo v morskih valovih ali pa v razburkani vodi ba- zerja. Tudi v Šentjurju se gremo radi kopat v bazen, ker je morje le malo preveč oddaljeno. Do bazena pridete tako, da v križišču glavne ceste Celje — Rogaška Slati- na zavijete proti samopo- strežni trgovini in se nato peljete po cesti naprej do osnovne šole. Na levi strani ceste vam je na voljo ob- sežen parkirni prostor, ki ga obdajajo devesa, da vašemu železnemu tovarišu ne bi bi- lo prevroče. Od tu pa že vi- dite bazen in razigrane obra- ze otrok, katerih vriskanje se sliši daleč mokoli. Da bi vas pobliže seznanil o bazenu in vzdušju ob njem, sem prosil za pogovor proda- jalca kart in nadzornika fil- trimih naprav. Karla GOLO- BA. Kdaj je fbil bazen usta- novljen in kdo je dal po- budo za ustanovitev. — Bazen je bil-ustanovljen leta 1966. Največ zaslug za to imata inženir Franci UR- BAJS in pokojni Karel AD- RINEK. Ali veste, kolikšna je veli- kost bazena? —Velikost je 15 x 25 in vse- buje približno 650 m» vode. Poleg tega bazena pa imamo še manjši bazen za malčke. Kot vem, je v šentjurski občini velik problem z vodo- vodom. Kako ta problem re- šujete? — Res je, da je voda sploš- ni problem. Vendar je letos situacija malo boljša, ker je büo obilo dežja, še vedno pa imamo težave v zvezi z nape- ljavo vode iz vodovoda. Ker lastne rapeljave nimamo, si moramo cevi izposojati od gasilcev ali pa od podjetja »BOHOR«. Kako ste zadovoljni z obi- skom ter vedenjem kopalcev? — Letos se je obisk zmaj- šal za približno 20 %. Temu je krivo predvsem slabo vre- me v mesecu juliju. Kot v vseh drugih kopališčih je tudi pri nas največ mladine. Glede njihovega otonaišanja nimamo veliko skrbi. Le tu in tam se pokaže posamez- nik, ki po vedenju odstopa od drugih. Kopalcev je ved- no dovolj. Na daji jih pride povprečno 300. Izjema je bil dan 9. 7. 1972. ko jih je bilo kar 600. Posebno veliko ko- palcev je ob nedeljah in ob praznikih. Od kdaj do kdaj je bazen odprt in koliko je vstopnina? — Odprt je vsak dan od 9. do 18. ure. Cene za vstoipnino so bile uveljavljene leta 1969 in veljajo še danes. Delijo se glede na starost kopalcev, in sicer: do 14 let = 1,00 din od 14—18 let = 1,50 din od 18 let dalje = 2,00 din Ali vam kdo finančno po- maga pri ureditvi okolja in bazena? — Občina je pomagala pri financiranju filtrirne napra- ve. Pred nekaj tedni pa sem izvedel, da bo finančno po- magala še pri plastični oblo- gi bazena. Ali bo to res ali ne, bomo videli naslednjo ko- palno sezono, še marsikaj moramo obnoviti in popravi- ti Zaradi der-arne stiske pa to ni mogoče. Ostalo vzdrže- vanje se krije z vstopnino. Ce želimo, da gremo v korak s turizmom in časom, s tak- šnim načinom ne bomo daleč prišli. Že čez nekaj let bazen ne bo ustrezal času in želji kopalcev. To pa bi bila ve- lika škoda za Šentjur in za razvitost turizma v občini. 2e mogoče mislite na po- večanje starega? — Vsekakor moramo misli- ti že na izgradnjo novega, za katerega že obstaja loka- cija. In sedaj še nakaj 23a tiste, ki imajo radi dobro kaplji- co. Tudi to lahko dobite na bazenu v bifeju. Cene so pri- stclpne za vsakogar. Tako stane npr.: oranžada =2,00 din pivo • = 3,00 din sendvič =2.00—3.00 din lučka = 1,20 din komet = 2,50 din Za vse tiste, ki se radi za- vrtijo po taktih modeme glasbe, pa je na voljo sko- raj vsako soboto na bazenu miladirski ples s pričetkom ob 20. uri. Vstopnina je 3,00 din. BOGDAN PODPLATAN mali intervju HENRIK KRAJNC V teh dneh se vse začne in konča z vročino, vsaj zame. Pa vendarle se jaz in moji kolegi lahko skrijemo v sen- co, če se le moremo, nikakor pa se ne bi dalo trditi to za prometne miličnike, ki se dan za dnem potijo v dobesed- nem pomenu na križiščih ce- sta skoraj povsod po večjih mestih v Sloveniji. Dobili smo jih tudi v Celje in vsi so študentje. Henrika Krajnca sem »snel« na križišču Gregorčiče- ve, Ipavčeve in Vodnikove ulice ravno takrat, ko je bil promet najbolj gost in prav zaradi tega sem ga, vsega prepotenega zaprosil za mini pogovor. Zakaj si se odločil za to de- lo in kaj študiraš? Sem študent pedagoške akademije v Mariboru, za to delo pa sem se odločil zato, da spoznam ta poklic, za ka- terega menim, da ga ljudje vse premalo cenijo, sploh še sedaj, ko sem ga spoznal ta- korekoč do obisti. Sprejel sem to delo tudi zato, da ne- kaj zaslužim za študij. Na tem delovnem mestu delamo štirje, dva sta študenta in dva s končano gimnazijo. Vsak dan delamo pet ur in poma- gamo ljudem, če se le da. Vseskozi imate opravka z vozniki. Kateri vozniki so najbolj disciplinirani in kate- ri najmanj? Kar se Celjanov tiče, vse dobro. Pohvalil bi tudi Av- strijce, ki so res takšni voz- niki, kakršne bi si želel. Hu- do je predvsem s povratniki iz Nemčije in z Italijani. Kakšno je sploh vaše delo? Usmerjamo promet, asi»tl- ranto pri semaforjih, poma- gamo ljudem na prehodih za pešce, dajemo informacije tujcem in sploh vse, kar je na cesti treba. Mnogokrat sem doživel prav lepe tre- nutke, kot na primer takrat, ko so mi inštruktorji za avto- šolo prinesli šopek rož. Ali bi ostal v tem poklicu? Ne hi, ker je zelo težak in kot sem že povedal na začet- ku, premalo cenjen.. Sedaj se mi zdi še zanimivo, čeprav včasih komaj stojim na no- jah, pa tega ne smem pokazati. Velik problem je tudi s pešci, za katere je treba, reči, da so sila nedisciplinirani. Milenko Strašek KOBULE V ŠKAFE Le nekaj dni nas še loči od dne, ko bodo začeli obirati hmelj. Oglasili smo se v Kmetijskem kombinatu Ža- lec in poprosili Staneta Ža- garja, organizatorja za hme- ljarsko proizvodnjo v koope- raciji, za nekaj informacij o predpripravah za obiranje. Kmetijski kombinat ima pogodbeno vezanih 1250 koo- perantov. Od ega imajo ko- operanti 900 ha starih žičnic limeljarskih nasadov, dobrih 500 ha je novih, sodobnih na- sadov, ostalo pa so nasaxU na hmelovkah. Le s težavo bi lahko že se- daj rekli, kolikšna bo letina. Predvidevajo pa, da bodo na- brali približno 350 ton hme- lja z osemnajstimi malimi in dvema velikima strojema, te- mu pa je treba dodati še roč- no obrani hmelj. Strojni obi- ralniki so doprinesli znatne izboljšave, saj velika kapaci- teta stroja zmanjša potrebno število obiralcev. Pri malih strojih delata le dva, pri ve- likih pa petnajst delavcev. Za hmelj ske površine, ki se jih ne da strojno obirati, bo- do potrebovali kakih 8.000 do 10.000 obiralcev. Ti bodo pri- šli pretežno iz hrvatskega Za gorja. Za merico nabranega hme- lja bodo kooperanti plačali obiralcem, ki bodo pri njih tudi na hrani in stanovanju, 3,20 dinarjev ter jim tudi po- vrnili polovico potnih stroš- kov. V Kmetijskem kombinatu menijo, da bi bilo treba dati več poudarka izvozu in izvoz- ni ceni, ki je premalo vred- notena. Zelo zaskrbljujoč je podatek, da se vsako leto približno 50 lastnikov hmelj- sküi nasadov odloči, da bodo namesto hmelja sadili kaj drugega. Vzrok temu je pre- nizka odkupna cena. Vse če- šče si zato zastavljajo vpra- šanje, če Savinjski dolini ne grozi preveliko zmanjšanje hmeljskih nasadov. Proizvod- nja hmelja se ne bi smela zmajšati, saj je tako na do- mačem, kot na tujem trgu povpraševanje po savinjskem hmelju veliko. Vendar se tu odpira vprašanje plačila, če bodo vprašanje cene uredili, bodo hmeljarske nasade ne le obnavljali, temveč tudi širili. Strokovnjaki izjavljajo, da je letošnja letma dobra, ko- bulje so velike in zdrave, ta- ko do vzroka za nezadovolj- stvo kupcev ne bo. . ALMANAH TKANINE Veletrgovsko podjetje Tka- nina Celje'je za svojo dvaj- setletnico obstoja sklenilo iz- dati spominski almanah, ■jjjl je zdaj tik pred izidom. -2 Uredniški odbor pod vo<} stvom direktorja podjetja Lej Mlinariča je pripravil gi-a^j^ vo, ki opisuje organizacijsitj razvoj in razvoj samouprav. Ijanja te ugledne trgovske hiJ še. Uvodni besedi direktorja Mlinariča bo sledil daljši se. stavek prof. Janka Orožna ^ naslovom »Zgodovinski prg. gled celjske trgovine z ozi. rom na manufakturno stro.' ko«. Almanah seveda ne bo brez zgovornih ilustracij. MLADI V METKI f ti v tovarni »Metka«, ki pridohivj v Celju prUvok »mlade« tovarn^ » po številu mladih, ki se /apo% jejo, opažamo aktivno delo nila. j dih na vseh področjih druž.beng. | političnega in samoupravnega žjJ Ijenja. ■ Svojo aktivnost pa mladi največ izkazujejo v aktivu ZM, ^ ^ postaja eden izmed najaktrvnejšii v na.šl občini, » Mladi, ki jih je preko ,500, « aktivno vključujejo v i^iteresno delo, hkrati pa se seznanjajo i, rešujejo vprašanja organiziranji in razvoja tovarne. ' Z aktivnim delom so si mladi pridobili zaupanje delovnega ko. lektiva In vodstva podjet.ia. Re. ^ zultat takšnega dela je večja pri. sotnost mladih v organih dofo. ' varjanja in odIočan.)a in razume, j vanje za finančne potrebe aktiv» ZM. J Večje uspehe so dose.^li na športnem področju. Visoka mesti ® na Tekstiliadi, majskih športnih O srečanjih in tekmovanjih med ak- j( tivi ZM so rezultati, ki so jih do- J segli predvsem mladi. Tudi v so- * delovanju z osnovno orsranizaci.» Ii ZK se v tem letu kažejo uspehi, j Večja zavzetost mladih do prist«. ,, pa v vrste ZK .je garancija, da ' lahko z intenzivnim delom prido- bimo mlade do aktivnega družbe- t nopolitičnega dela. Na konferenci aktiva ZM, ki ,|e bila prejšnji teden, so sprejeli " sklep, da del svojih finančiiili ! sredstev oddajo nastajajočemu obratnemu aktivu ZM v Kozjem . in podprejo solidarnostno akcijo | za pomoč Poniurju. Mladi so se i na konferenci zahvalili za uspeš- j no delo predsedniku Jožetu Pia. , nincu, ki odhaja na novo službe" no dolžnost, hkrati pa izvolili za » predsednico Tatjano Dremelj. ! franci ramomočjo prijaznega tovari- ša. V Velenju pa so mladi go- vorili o počitnicah malo dru- gače. VALERIJA (18 let, gimnazi- ja): »Ostala sem kar doma in to največkrat na velenj- skem jezeru. Pa tudi na ple- se sem hodila. Letošnje po- čitnice mi je zagodel paprav- ni izpit.« METKA (17 let, trgovska vajenka): »V sončni Fiesi sem bila. Pa ne s starši. S prijateljico in njenim fan- tom. Vreme odlično, družba odlična! MARJAN (16 let, tehnična šola): »Z domačimi smo se odpravili na Triglav. Vrme nam je ponagajalo in nas je sredi poti zajela nevihta Bil sem moker kot miš. Vseeno pa bi te poti ne zamenjal za ono na morje.« S prijateljico sva se vrača- li v Celje, potem pa zavili proti Rogaški Slatini. Najina postaja je bil Šentjur. Ob ce sti se je pomenkovalo nekaj deklet. Zmotila sem jih. MOJCA (18 let, delavka v Topru): »Se nisem imela do- pusta, a se ga veselim. Sla bom v Opatijo, in sicer s fantom, ki ima avto.« MARJANA (16 let, kmetij- ska šola): »Letos sem bila kar doma in sem prebirala knjige. Imam pa že načrt za drugo leto. Grem k teti v Italijo.« VILMA (17 let, trgovska vajenka): »Bila sem v Plitvi- cah — ne da se povedati, ka- ko čudovito je bilo. Zaradi staršev nisem mogla še s pri- jateljico na morje, ker me ni- so pustili.« BREDA (19 let, trgovska pomočnica): Vreme je bolj- še, zato bom šla na dopust šele na koncu avgusta. To je pa skrivnost, ki je niti jaz ne vem — prijatelj mi pri- pravlja presenečenje.« MARINA KOCEN KOLENO IN STARE URE Del Kolenčeve zbirke. Na sliki vidite stare ure, 'ki pa še vedno vneto gredo, le spodbuditi jih je treba. S Kolenčevim Ivanom sva sedela v majhni čumnati, med urami in kovanci, sabljami in kolovrati. Po stenah so vi- sele slike in najstarejša ura je stara dvesto let in je prav lepa, povrhu vsega pa še prav vneto ropota. Ivan Ko- lenc zbira vse, kar mu pride pod roke. Niti ne tako dolgo, kakšne dve leti bo tega, mu je šinilo v glavo, da ne bi bilo slabo, če bi zbiral stare stvari. Sedaj jih ima, znam- ke p>a že zbira štirideset let in kovance tudi. V njegovi zbirki boste našli, če ga pri- dete obiskat, lepo vrsto Fer- dinandov pa Francov Jožefov in Marij Terezij, skratka, celo cesarsko družino vrsto let na- zaj. Vse to je menda kar dragocena zadeva in Ivan ob- rača svoje kovance kot da bi bili suho zlato, po domače bi se temu reklo, da je zaljub- ljen vanje. Pozna sleherno značilnost, F>ove, zakaj je bil izdan ta, zakaj oni kovanec, kakšna zgodovina se drži tega cesarja in kakšna je bila Marija Terezija. Potem navije ure, ki so bile več ali manj vse pokvarjene, ko so prišle njemu v roke in jih je popravil sam. V čum- nati se oglasi večgiasno tik- takanje in prav smešno je pomisliti, da je mogoče ka- tera izmed njih pred dvesto leti klicala pradeda na koš- njo ali prababico,^ da se je s culico odpravila na dolgo pot. Lahko bi si človek mi- slil tudi, da je zvonila mla- deniču ob polnočni uri, da se je odpravil na pot čez po- tok k svoji dragi. Pri uri, ki ima za sabo dvesto let, si človek lahko misli marsikaj in še odpuščeno mu je. Po stenali ima Ivan zani- mive stvari. Tam v kotu vise dve slike celjske slikarke Ve- re Pristovšek, pod njima je star kolovrat, ki ga je Ivan vešče restavriral. Družbo mu dela pas od narodne noše, Ivan ne ve, katere. V sosed- njem kotu je stara gasilska čelada s tremi celjskimi zvez- dicami, menda zelo redka stvar. Precej star je tudi držaj za treske, s katerimi sd je mogoče tista stara mamca, ki jo je budila ura, svetila, ko je predla na kolovratu volno za svojega vnučka. Svojevrstno zbirko Ivana Kolenca dopolnjujejo kavni mlinčki pa masivni železni možnarji, ki so jih ijega dni uporabljali za poper tolči. »Zdaj, na stara leta se imam čas ukvarjati s temi rečmi. Vse to sem zbral sam, nekaj mi prinesejo ljudje, nekaj dobim po podstrešjih. Zakaj bi le pisali o tem, saj vse skupaj ni nič vredno. Ne- kaj pa mora imeti človek za zabavo. 2ena pravi, da sem nor, jaz pa delam naprej, kot se mi zdi prav.« MILENKO STR.\ŠEK KAJ VAM POMENI ŠENTJUR Kraj, kjer živiš in delaš, čeprav m tvoj rojstni kraj, ti je pri srcu, če veš, da imaš v njem bodočnost. Njo pa lahko imaš, če jo ima tudi kraj sam kot tak. Dejstvo je, da veliko ljudi teži v metropole, v velika mesta, kjer imajo večje možnosti za deiO, rekreacijo in vse drugo, kar je človeku potrebno. Toda v zadnjih letih je opaziti, da se mnogo ljudi seli tudi v manjše kraje, kjer je več mira, večja tišina in manj ljudi. Lepo je živeti v kraju, ki ga imaš rad. Zato ti mora ta kraj nekaj pomeniti. In prav zato smo petim občanom Šentjurja pred njihovim jutriš njim občinskim praznikom postavili vprašanje; »Kaj vam pomeni Šentjur kot kraj, kje vidite njegovo bodočnost, kaj bi bilo še potrebno?« Odgovori niso presenetili. IVAN STOPINŠEK, ko- mandir postaje milice Šent- jur: »Predvsem je Šentjur za- me kraj moje stalne naseli- tve. Šentjur sodi v nerazvito območje in je zato potreben širše družbene pomoči. 2e sedaj pa je Šentjur eno samo veliko gradbišče od delovnih organizacij, cest, pomemb- nih družbenih objektov do za- sebnikov. Najpomembneje pa je to, da pri razvoju Šentjur- ja ni ostalo samo pri oblju- bah. V njem vidim kraj, ki ima kot center občine dobro perspektivo.« IVAN KUKOVIČIČ, poslo- vodja tehničnega oddelka bla- govnice Šentjur: >i V Šentjur sem prišel pred dvanajstimi leti in se zaposlil v tedanji Resevni oziroma sedanjem Merxu. Prav gotovo je, da ga imam kot kraj rad, saj ga drugače ne bi izbral za stalno mesto bivanja. Nedvomno ima bodočnost, ki jo vidim v njegovem stalnem razvoju, res pa je, da tako kot drugi pričakujem za našo občino širšo družbeno pomoč tako, da se bo lahko vedno več ljudi zaposlovalo in si služilo kruh.« JOŽICA MA2GON, de- lavka v gostinstvu: »Šentjur kot kraj mi je všeč, ker je miren in tudi ljudje so v re- du. Sem sem prišla iz La- škega in lahko rečem, da se tu dobro počutim. Rada bi. da bi bilo otroško vrastvo se bolj urejeno, da bi imeli boljše oeste, še posebej ti- ste, ki vodijo v druge kraje šentjurske občine. Glede na vse, kar se dogaja v Šentjur- ju sedaj, sem prepričana, da se mu obeta lepa bodoč- nost.« LUDVIK MASTN-AJC, štu- dent sociologije v Ljubljani: »To je zelo pomembno vpra- šanje, namreč zato, ker ob- čina sodi med nerazvite in za jema del Kozjanskega. Za- vedam se, da bo potrebno v Šentjurju še veliko narediti, mnogo vložiti v njegov raz- voj, omogočiti ljudem boljši standard in jim dati možnosti za izobraževanje. Prav na tem zadnjem še vse premalo de- lamo. Drugače pa imam rad Šentjur in se bom po konča- nem študiju z veseljem vrnil.« IVAN KOLMAN, tajnik ob- činsk^a sindikalnega sveta: »Šentjur se zelo razvija in je zato prijetno živeti tu. Mnogo oči ljudi s Kozjanskega je uprto vanj, saj so tu v bo- dočnosti največje možnosti za njihovo zaposhtev. Vedo, da bo tu za njih kruh. To pa je najpomembneje, saj kje dru- gje ni moč pričakovati toli- kšnega razvoja. Menim, da ima Šentjur bodočnost, zara- di pridnih ljudi in tudi oblju- bljene družbene pomoči.« Resnica! Šentjur se razvija in v njem vidijo svojo bodočnost tudi mladi ljudje, kar pa je za nadaljnji raavoj Šentjurja in vse občine izredno pomembno. M. S. — T. V. 12. stran NOVI TEDNIK St. 33 — 17. avgust 19rj Z OTOM OD TOBOGANA V O GLASBI, ŠOL!, DOMAČIH PROBLEMIH IN VSEM DRUGEM Z ZVEZDO SLOVENSKEGA POPEVKARSKEGA NEBA v teh vročih dneh ni, da bi človek čepel v stanovanju, za- to ni čudno, da so vrtovi go- stinskih lokalov v večernem času večkrat popolnoma zase- deni. Pred dnevi pa je bilo na vrtu pri Kopru le tako pol- no, da se je moralo dogajati nekaj posebnega. Ljudje so sedeli pod koša- timi drevesi, srebali hladno pivo in poslušali. Ansambel in mladega pevca. Cist in pri- jeten glas se je razlegal med omizji. Vsi so prisluhnili. Og- raje ob vrtu so bile hipoma polne, še največ je bilo mla- dih deklet, ki so zamaknjeno strmele v pevca. »Hudiča, saj to je Oto Pest- ner,« se je pridušil možak v kratki rumeni majici. Da, na vrtu pri Kopru je pel Oto Pestner, nova, mlada in svetla zvezda pK>pevkarske- ga neba Slovenije in čedalje bolj tudi Jugoslavije. Pel je tu, kjer je pel, ko je bil še fantič. Od tedaj do da- nes se je spremenil. Postal je zvezda in te so navadno od- maknjene od ljudi. Z Otom ni tako. še vedno je ohranil skromnost in našel čas med številnimi nastopi ter snema- nji, da je zopet zapel Celja- nom, ljudem, ki so spremljali njegovo petje od otroških let, ljudem, ki so stiskali pesti in navijali zanj, ko je odšel v San Remo, ko je zmagal na Slovenskih popevkah. Kljub vsemu blišču, znanim imenom in »Starim mačkom«, s kate- rimi nastopa, številnim vabi- lom in priznanjem, je še ved- no Oto Pestner iz Celja. Mla. denič veselega nasmeha, več- krat resnega pogleda, učenec gimnazije in priden sin dob- rega očeta. Ob nalogi, da naredim z njim daljši razgovor, mi ni bilo lahko, saj je bilo o Otu že toliko napisanega. ČLOVEK MORA MISLITI Sedeli smo dopoldne z njim in njegovim očetom na vrtu Evrope. Odločili smo se za ne- vezan razgovor o vsem mogo- čem. Oto se je rodil v Celju 4. januarja 1956. »Najlepši spomin iz otroš- kih let so mi prvi štirje razre- di osnovne šole. Najraje sem imel sedaj že pokojno tovari- šico Horvatovo, ki nas je ot- roke začela učiti misliti, še- le pozneje sem se zavedel, koliko pomeni, da človek pra- vilno misli. Učila nas je tova- rištva, olike, življenja.« »Si že tedaj prepeval?« »Prvič sem zapel na avdi- ciji pri očetu, ko mi je bilo štiri leta in pol. Takrat so bi- le v modi italijanske popev- čice. Jasno, znal sem Marino.« »Vi ste kot glasbenik kma. lu opazili, da bo Oto odličen pevec?« sem pobaral očeta. PESEM JE V RODBINI »že od vsega začetka sem opazil, da ima fant izredno voljo. Tedaj sem prvič verjel, da se bo dalo z njim nekaj narediti. Jasno, vsega tega ni- sem predvideval, čeprav je bi- la želja velika.« »Vi ste v Celju veliko pre- igrali. Je muzika že v druži- ni?« Oto starejši se je nasmeh- nil: »V Celju sem že 25 let, ig- ram tudi že več kot dvajset let. Vsepovsod. V mladih le- tih smo igrali na veselicah in potem na raznih prireditvah. Sedaj igram v poletnih mese- cih pri Kopru, Oto je začel nastopati z nami pri sedmih letih in tedaj so se porajali prvi načrti. Tu je bil' Veseli tobogan, pionirski TV studio in drugo.« Pomoč, ki jo je Oto mlajši dobival od očeta, rojenega glasbenika, je neprecenljiva. Muzika in pesem sta jim v družini. Tudi oče starejšega, Anton, se je rodil z glasbo in pKJstal pravi mojster za goda- la. »Najbolj sem bil vesel Ot- ojevega uspeha v Sam Remu, ko je bil prvi v skupini sta- rejših, no, čeprav sem bil pri tem materialno oškodo- van. Sedaj pa sem najbolj vesel uspehov na Slovenskih popevkah, ne samo zato, ker je zmagal, ampak, ker je res odlično zapel.« NAJPREJ ŠOLA, POTEM PA ... Vsak oče, ki ima rad svo- je otroke, ima z njimi tudi določene načrte, oziroma jih skuša usmerjati tja, kjer se mu zdi najbolj pravilno. »Časopisi me redno napada- jo, da naj Oto zapusti šolo in se posveti profesionalnemu petju. Menim, da bi bilo to zanj zelo tisodno, ker še ni »stabiliziran« pevec. Zato vztrajam na tem, da najprej zaključi šolanje,« je pribil Oto starejši. In res misli tako. Ko je pred meseci dobil zanimivo ponudbo iz Beograda za na- stop, ki bi zanj veliko pome- nil, so se v družini Pestnerje- vih odločno dogovorili za »NE«. Oto bi moral namreč izostati od pouka kar cel dan. Ne, šola je prva. »In kaj praviš ti, Oto, o očetovem stališču?« »Največ se strinjam z njim, ker danes ne veš, pri čem si, če nimaš končane šole. Bi- ti samo pevec — ni dovolj.« »V Celju radi govorijo, da imaš slabo oceno. Kako je s tem?« »Letos bom začel hoditi v drugi letnik gimnazije. Prve- ga sem končal z dobrim uspe. hom. Najprej mi je delala probleme biologija. Ko sem jo popravil, je zaškripalo pri matematiki. Celo pri tehnič- nem pouku sem dobil neza- dostno. V drugme poletju se je stanje izboljšalo. Mislil sem, da bo vse v redu.« Prišla je bolezen. Oto Je obležal zaradi vodenih koz In izpustil štirinajst dni šole in s tem dve šolski nalogi. Snov je bilo treba nadoknaditi, pričeli so se festivali, ure od- sotnosti v šoli pa so se na- birale. Ob koncu leta jih je bilo čez dvesto. Dnevi pred zaključkom šole so bili napor- ni, toda Oto je vložil vse sile in popravil slabe ocene. Ne- verjetno, koliko energije je v tem mladeniču. Naporni fes- tivali, dolga snemanja in noč- ne vožnje. K vsemu pa še šo- la. In po gimnaziji še' ne bo konec. Želja in cilj je glasbe- na akademija PORTOROŽ BREZ ROŽ Kaj meniš o zabavni glasbi v Sloveniji?« »Zabavna glasba je najbolj razvita v Sloveniji, vendar je ne znamo tako propagirati. Imamo najboljši revij ski or- kester — RTV Ljubljana in dokaj dober glasbeni materi- jal. Večkrat sem se vprašal, zakaj mora biti Ljubljana edi- ni center zabavne glasbe pri nas. Tudi v drugih centrih bi lahko imeli manjše snemalne studie, da bi lahko novi pev- ci snemali in pozneje skušali prodati skladbe.« Nato je pogovor zašel v Por. torož, za katerega pravijo, da je festival slabo organiziran, mnogi so bili iskreno prese- nečeni, ko so videli in čuli, da sprejema »zlato rožo« bradati Džimi. Oto je po oceni vseh požel najdaljši aplavz in to upravičeno. Festival v Porto- rožu je znova potrdil njego- vo vrednost. »Nad festiva- lom v Portorožu sem bil nav- dušen zaradi gostoljubnosti. Veste, sam sem glasoval za Džimija, ker ga imam za veli- kega interpretatorja zabavne glasbe.« »Kako je za kulisami tak- šnega festivala?« »Vsi skupaj smo v velikem prostoru. Pogovarjmo se o glasbi in pripovedujemo vice. V Portorožu sva se pogovar- jala z Arsenom Dedičem, ki mi je dejal, da bom v krat- kem času dobil od njega pe- sem. To naj bi lansiral na krapinskem festivalu.« »Kateri pevec in pevka sta ti njbolj všeč kot človeka?« »Zvonko Spišič in Elda Vi- ler,« je po rahlem premisleku odgovoril. »Kaj pa »kuhinja«, je tega veliko na festivalih?« »Najhuje je bilo v Splitu, ko so prišli v finale samo Splitčani, razen Tereze in Mi- se. Publika ni realna, premalo se gleda na kvaliteto zapete pesmi, škoda, takšne stvari kvarijo festivale.« PESEM O STANOVANJU Jasno, na koncu pogovora smo se začeli pogovarjati še o problemih, ki tarejo druži- no Pestner. Za Otovo šolo se bo fant že potrudil. Vendar nima dobrih učnih pogojev. Namreč, Oto bi lahko iz vse- ga srca zapel pesem o želje- nem stanovanju'in bi prav go- tovo uspel. Veliko obljub je že padlo, toda Pestnerjevi še vedno živijo v tistih dveh so. bah. Ha, saj zasluži, pravijo ne- kateri. O tem sem povprašal Ota starejšega. »Kar zasluži, da v banko. da si bomo nakupili oprem če dobimo stanovanje.« | Da, če. Ce bi bil Oto i^ve' v drugem mestu in ponesf. njegovo ime povsod, bi va' jetno že dobil .stanovanje. BODOČNOST? »Cim več posnetkov, da b ostalo za menoj čim več gla sbe, petja. Rad bi še lans ral naš New swing quart® ker je to skupina, ki v Slol veni j i žanje velike uspehe.« še eno vprašanje sem m postavil za vsa tista dekleti ki ga tako obožujejo (kličej ga domov tudi po petnajstkra na dan): »Oto, si zaljubljen?« »Ne!« Tekst MILAN SENICAl Foto MILENKO STRAŠEa MEJNIKI OTA PESTNERJA e 1962. PRVI JAVNI NASTOP V OKOLICI CELJA • 1962. VESELI TOBOGAN IN PIONIRSKI TV STUDIO 0 1966. PRVA PLOŠČA »NAJRAJŠI SEM PRI OČKU« 0 1970. SAN REMO • 1971. SLOVENSKA POPEVKA • 1972. SLOVENSKA POPEVKA $t. 33 — 17. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 13 ^isk pri Steklarju v Rog. Slatini CILJ - REPUBLIŠKA LIGA pj-tua dejavnost v znam jlci Slatini je tesno po- ^ z nogometom. Ta fla p?»»U)ga je tudi naj- j in najbolj množični ; v tem kraju in vzhod- delu celjske nogometne 5. Ko obiščete Roga-ško BO in želite kaj več zve- 0 športu in nogometu, U vas vsakdor napoti v ^rijo stekla Boris Ki- Ze pri vratarju dobile j podatke, na koga se it« m slično. Ker pa smo meli svoj cilj in smo ve- kaj želimo, smo ob 12. Ico delavci zapuščajo jtje, počakali na Stipe a, 'znanega Dalmatinca. 1 v Rogaški Slatini že let let in resno povezan gometom. Danes je celo r in to trener. Iti ve, lOče. ko smo ga čakali pri rju, smo lahko videli na isni deski poziv mladini onirjem, naj se vključijo gometne vrste Steklarja, eje smo izvedeli, da ) pri Steklarju kar bO rjev in 25 mladincev, iji bodo prvič letos na ö v enotni podzvezni inski ligi. To je korak k jdku. Sicer pa nam je trener, simpatični Stipe dejal: Ze nekaj let imamo ). Vedno smo kandidati ivojitev naslova pn^aka v u ligi, toda vedno spo- drsnemo v finišu. Tako smo bili lansko leto tretji, leta 1971 drugI in večki-at četrti. Vse od leta 1963, ko smo pr- vič prišli v ^>cono«, smo ved no med favoriti, toda nikoli ne zdržimo koraka z ostalimi. Lansko leto smo izgubili na- slov prvaka v štorah proti Kovinarju. IN KJE JE VZROK? — V prvi vrsti je vzrok v samih igralcih. Psihično ni- smo dovolj trdni in tudi naš skupni cilj ni vedno enak. Za tak podvig, ko je potrebno v društvu odličnih moštev zmagati in zdržati pritisk več kol, smo ob koncu malodušni, in neenotni. Tudi uprava društva se bo morala prila- goditi novemu načinu pojmo- vanja vloge nogometa prJ nas. Tu moram takoj omeni ti, da moramo v naslednjih štirih letih vzgojiti poleg do- brega nogometnega kadra na igrišču še tudi temu primer no upravo in celotno dru- štvo, kateremu naj bo cilj zmaga v ligi. če tega ne bo In če bo le enemu v uprav nem odboru ali moštvu vse- eno glede končnega uspeha, potem ne bomo uspeli. Ose bno mislim, da bo naše dru- štvo šele čez nekaj let spo sobno prodreti v sam vrh conske lige in priti v republi- ško ligo. To delo bo načrtno. Področje Kozjanskega, Icate rega zastopamo, pa vsekakoi zahteva, da je eno moštvo v republiški ligi. Pogoje ima- mo, poajetje Boris Kidrič nam pomaga, saj polovica moštva dela v podjetju in za- radi tega smo letos na pre- lomnici. Pristopamo načrtne- mu delu m uspelii morajo priti. S katerimi isralci računale v prvenst\ u? — xMladih igralcev je do- volj. Od njih pričakujemo večji delež šele v bodoče, V prihodnji sezoni, ta nam slu- ži za preizkušnjo naše zami- šljene poti, pa bodo nastopa- li za naše moštvo: vratarja Kosovac in Božiček, branilci — Fueringer, šmid, Posa- vec, Androjc, vezni igralci — Kučan, Kobilšek ter na padalci Dimovski, Sabljak, Kudelič in Tudja. KAJ PA PRIPRAVE? Letos ko praznujemo 35 letnico kluba smo pričeli s pripravami že v mesecu juni- ju. Do pričetka pi-venstva, ko igramo 3. septembra v što- rah, bomo igrafi še več sre- čanj v letni zagorski ligi pro- ti Siraži, Zlataru in Zagorcu iz Ivrapine. Upamo pa, da naših navijačev, ki se redno zbero na našem štadionu v velikem-številu, ne bomo ra- zočarali. Zavedamo se, da je nogomet edina športna di- sciplina, poleg šaha, ki res živi v EOigaški Slatini. .1. KUZMA Trener steklarja Stii>e fešič, ki Je že dva.jset let v Rogaški Slatini, je letos pričel načrt- no pripravljali svoje moštvo za več,je uspehe in kakovostni dvig no.goineta v tem kra,ju. (foto:E. Kra.jc) NEPTUN" ČETRTI la plavalka Duškk Boben »vo,iiIa štiri kolajne. Dva- V plavanju v hrbtnem prva na 100 m in d ru- na 300 m, ter v obeh Itali- (Foto: E. Kra.jnc) IMuvalni entiizia.sti leljskcsa Neptuna so «cilii'-no izvedli letoš- n,je republiško prvenstvo za sta- rejše pionirje in pionirke. Sočas- no z organizacijo so tudi na športnem polju dokazali, da se v celjskem bazenu poraja nov, njuo- go obetajoč kader. IVIl.-uli plavalci Neptuna so namreč dosegli velik uspeh. Osvojili so četrto mesto med desetimi društvi in \se do zadnje discipline oi^rožali znani TrJ.iilav v borbi /,a tretje mesto. Zbrali so 13.9X9 točk. V svt>jih vrstah so Celjani ime- li tudi zmasovalce. Bobnova je /.ma$;ala na 1(K) m hrbtno, na dal.jši pro.^i — 200 m je bila dru- ga. Lspešnn so plavali tudi v Sta- letah. ionska četverka je osvojila eno prvo, eno drugo in tret,je me- sto. pionir.ji pa so bili dvakrat četrti. .Mefl boljšimi plavalci, ki so se uvrstili v finale, so bili: (iasparljeva, Senlčarjeva, 1'aiiiče- va, Fridrihova, Bobnova, Stopin- šek.* IrSič, Fazarinc, Kroflič, Ko- sijeva in Aleksičeva. V prihodnjih dneh pa bodo celjski plavalci nastopili v Kranju na republiškem prvenstvu za nila.jše mladince. , jk Nlirska vrsta celj.skega Neptuna, ki je osvojila tret.ie tsto Levji delež so pri.spcvale pionirke. Štiri kolajne že ^o ni.so celjski plavalci osvojili na republiškem prven- cu. To je nov rod oclličnih plavalk, katerim moramo tudi 'kimi nuditi pomoč iji možnost vadbe. Foto: E. Krajnc BREZ IGRIŠČA Spomladanski prvaK. ekipa Celja, bo, kot vse kaže, pred bližnjim nadaljevanjem pi venstva ostala brez igrišča. Igrišče pri Osnovni šoli I. celjske čete je namreč v fazi sanacije in do pričetka tek- movanj zagotovo še ne bo nared, kajti dela se še sploh niso pričela. Izvedeli smo še. da bo igrišče v bodoče za- prtega tipa in da gledalci ne bodo imeli vstopa nanj (ra- zen v copatah!!), namenjeno bo le za šolsko uporaba in pa za treninge košarkarjev Vsekakor bi bil velik handi- cap, če bi morali i.srati pr- venstvene tekme brez prisot- nosti gledalcev, ki so že več- krat s svojim bodrenjem od- ločilno prispevali k zmagi domačega moštva. Seveda je tu še precejšnja izguba po finančni plati, ki se bo klu- bu s tako skromnimi sredstvi še kako poznala. Upravni odbor mrzlično išče najbolj- šo rešitev nastale situacije, kajti prvenstvo se nadaljuje že 26. avgusta, ko bodo Ce- ljani igrali na Vrhniki odlo- čilno tekmo. JANEZ CEPIN FRANJO OREL Pred kratkim se je od svojih najbližnjih in od vseh ljubiteljev nogometa v C'elju za vedno poslovil Franjo Orel. dolgoletni no- .g;ometaš In pozne.je pri- znani nogometni sodnik, nogometni svetovalec in funkcionar. Sreča mu že v rani mladosti nI bila naklonjena. Komaj tri le- ta star .je ižgubil mamo, s 14 loti si je začel sam služiti kruh. Svoja najlep- ša leta je dal tovarni KMO, ker je veliko pripo- mogel k razvoju delav- skega samoupravljanja in k izboljšanju položaja de- lavcev. Ves svoj prosti čas je že od svo,je zgodnje mladosti posvetil nogome- tu In rokometu. Pri nogo- metu se je do leta 1947 udejstvoval kot vratar, kasneje pa .je sodil nešte- to tekem. Vjegove značil- nosti so bile objektivnost, discipliniranost in pošte- nost. Po aktivnem sojenju Je sodeloval v organih Pod- zveze nogometnih sodni- kov in organih Nogomet- ne podzveze Celje. Dolga leta je bil pre Zagrebu, bubej 92«, pri Ingrathi (m Šunko 925 in Kumer 879 kegl.j«'y jk ATLETIKA Kljoo zatišju po atletskih balkanskih igrah so celjanski atleti nastopili na mednarodnem atletskem mitingu v Kranju. Tu sta največ usp<>ha imela Danica I rankar. ki je zmagala v teku na 400 m in 1500 metrov, in .Mi.iač, ki je z re'zultatom 17.58 zmagal v metu diska. Branko Vivod je zmagal v skoku v višino s skromnimi 200 cm, do- lier rezultat pa je doses;el mladinec Lisec v teku na 3000 metrov, ko .je za državnim prvakom na l.'iOO m Vukomanovičcm, zasedel drugo mesto in solidni rezultat 8:39,0. Najbol.j.šS .sredn.jeproga.s Zalokar pa je bil v teku na tOOO metrov tretji. Rezultat 2:;{0,0. V |X'tek iji Miboto bodo najboljši celjski atleti nastopili v Ljubljani na posamičnem prvenstvu Sloveni.je. Tu bodo branili primat najboljš«- atletske vrste v Sloveniji. ik VATERPOLO Novo ustanovl.iena vaterpolska ekipa Trim-Neptun je zaključila svoje tekmovan.je \ repuhli.ški B li.gi. Celiani so v končni raz- predelnici osvojili četrto nu'sto. Zbrali so pet točk in pri tem premagali dvakrat Radovljico ter igrali neodločeno proti zmagovalcu Vodnemu stolpu iz Kranja. Ix'tos ixkIo nastopili še v pokalnem tekmovanju ^a Pokal Sloveni.je Jk NOGOMET Nogometaši celjskih predstavnikov v conski in republiški ligi sc resno pripravljajo za novo sezono. Po kondicijskem delu priprav so se v preteklih dni-h odigrale tri tekme. O-ljani stj imeli dokaj uspeha. Olimp ,je doma premagal Hrastnik -1:3 (1:1). Zadetke /,a domačine sta dosegla IVIuršič dva in Radovanovič dva. Kladivar^je igral proti drugoligašu Rudarju. Pri,kazal ,je dobro igro in izgubil v enakovredni tekmi 0:1 {0:l>. Toda v nedeljo do- poldne cel,jski igralci v modrih majicah niso potrdili igre proti Rudarju. V srečanju proti Olimiiu so na don.ačem igrišču izgubili 2:3. Zadetke so dosegli zj» Kladivar Zavski in VTotob, za Olimp pa Conradi, Muršič in IJiMlovanovič. Jk DVIGANJE UTEŽI Dvigale» Partizana Celje, ki bodo 19. septembra nadaljevali s svojmi nastopom v prvi zvezni ligi, že pripravljajo. Prisotnost znanega sovjetskega trenerja Sokolova pridno izkoriščajo. Večkrat odpotujejo v Velenje in Sokolov jim rade volje odstopi svoj prosti čas. Na prvih treningih so C4>ljani mnogo pridobili. Zlasti v t<'hnlC- nem pogledu jim je ta priznani trener pokazal več novitet. Po teh treningih se bodo Celjani zbrali na kratkih pripravah v Mozirju. jk ROKOMET Rokometaši nadaljujejo s svojimi pripravami doma. Sprememb ni veliko. Uprava celjskega ligaša je odstopila svoja dva igralca ljubljanskemu Slovanu. To sta Vlejavšek in Telič, ki bosta v prihod- nji sezoni igrala za drugo najboljšo slovensko ekipo. Sporedno z novicami v prvi in drugi zvrani ligi pa smo i/.vedeli, da bo letos ponovno zaživela desetčlanska področna rokometna liga, ki bo vključila v svo.(e tekmovanje vse rokometne klube na celjskem področju. Najbol.jši pa bodo prihodnje leto sodelovali v Štaj<'rski ligi. jk TENIS Pretekli teden so na j>obudo starejših članov TVD Partizana /alec ustanovili še t«'nisko f>ek- cijo. Na prvem delovnem sestan- ku se jc zbralo kar lepo število ljubiteljev tega lepega športa. Sprejeli so program dela, med najvažnejše pa sodi zgraditi pe- ščeno teniško igrišče in pričeti s teniško šolo. V lansktm letu so že zgradili v Žalcu dve asfaltirani ta ravno letos niso obnovili zavarovanja. Gotovo jim je žal . . . Toda kot pra vi pregovor, pkj toči zvoniti je prepozno! BORIS ČOP: VEDNO VEČ ZAVAROVANJ KMETIJSKIH PRIDELKOV šel oddelka pn celjski po družnici zavarovalnice »öA- VA« Boris Čop pravi, da je vedno več zasebnih kmeto- valcev, ki poleg poslopij in živine zavarujejo tudi kme- tijske pridelke. Predvsem se za to vrsto zavarovanja odlo- čajo napredni kmetje, ki se vse bolj vključujejo v blagov- no proizvodnjo. Na takšnih kmetijah prevladuje po ena, največ dve kulturi, od kate- rih je odvisen ves dohodek posestva, oziroma družine. Proizvodni stroški pa zlasti na takšnih iunetijali niso majhni tu je mehanizacija, so zaščitna sredstva, gnoji- la, močna krmila. Vsi ti stro- ški nanesejo milijone dinar- jev dolgoročnih m kratko- ročnih vlaganj poleg napor- nega dela od svita do mra- ka in poleg sredstev za koli- kor toliko dostojen življenj- ski standard družine. Takšni kmetovalci si ne morejo več privoščiti, da bi v primeru elementarne, ne- sreče ne zavarovali tudi pri- delkov, ki so zanje vir do- hodka za življenje prek cele- ga leta. HMELJ, ŽITO IN GROZDJE — NAJBOLJ ZAVAROVANI PRIDELKI Zavarovanje pridelkov med zasebnimi kmeti sicer ni ta- ko vseobsegajoc'e, kot je to primer, v družbenem sektorju kmetijstva. Vendar pa se za- sebni proia\'ajalci nekaterih kmetijskih pridelkov močno približujejo družbenemu sek- torju. Tako je praktično za- varovan ves hmelj na celj- skem območju, deloma tudi zato, ker so hmeljarji zveči- ne kooperanti kombinatov in kmetijskih zadrug, tu pa je zavarovanje vključeno v po- godbo. Okoli 30 odstotkov žit in prav tolik odstotek vinogra dov je na našem območju tudi že zavarovanih — pred- vsem proti toči, viharju, po- žarom kultur med rastjo. Ve- dno več je-zanimanja tudi za zavarovanje sadnih nasadov, vrtnin, jagodičevja in podob- nih pridelko/ namenjenih za tržišče. Seveda bo treba za- varovanje razširiti tudi na druge vzroke škod, kot so po- zebe in drugo. ŠE EN PRIMER SPOZNANJA, KI JE PRIŠLO PREPOZNO šef kmetijskega oddelka celjske podružnice zavaro- valnice »SAVA« je navedel primer kmeta sadjarja, ki ima plantaže breskev, hrušk in jabolk. Pogodba za zava- rovanje letine proti toči, vi- harju in tudi pozebi je bila že napisana, toda tik pred podpisom si je kmet premi- slil in zavarovanja ni skle- nil. Nesrečno naključje je bilo, da mu je pozebel ves hruškov nasad v cvetju, ško- da je ve lika, zlasti zanj, ki ima vso zemljo pod sadnim drevjem. Ta primer je mnogo bolj boleč, kot bi bil Kranjčanov s Tolstega vrha, če bi svo- jega vinograda ne bil zava- roval. Le-temu vinograd le ni glavni ali celo izključni vir dohodka Omenjeni sadjar je sicer bil pripravljen zavarovati del nasadov, konkretno le hru- ške, toda zavarovalnica »SA- VA« je biia pripravljena skleniti zavarovanje za ce- lokupen sadni pridelek. No. ob tem primeru pride- mo do ozadja najpogostejših dilem: MOČNEJŠA RIZIČ- NA SKUPNOST, BOLJŠI POGOJI, VEČ UGODNOSTI Kot je povedal Boris Cop, je v našem območju zavaro- van praktično ves hmelj. Ko bi bile zavarovane tudi vse žitarice, vsi vinogradi, bi se moč rizične skupnosti pove- čala ob občutno zmanjšani premiji. Nobena »visoka ma- tematika« ni da se povzro- čene škode zaradi vremen- skih in drugih nesreč giblje- jo v določenih okvirih, ki so kakšno leto kot na primer letos bolj rizično breme za- varovalnice, kakšno leto pa v breme zavarovancev, ki pa so vsekakor na boljšem, če škode ni in je pridelek oču- van. Še vedno premajhno števi- lo zainteresiranih je vzrok, da zav^-rovanje nekaterih pri- delltov in nekaterih vzrokov za povzročeno škodo še ni .steklo zadovoljivo. Vzemimo samo primer po- plav. Ce bi kmetje zavarovali le površine, ki jih poplave ogrožajo, bi morala biti pre- mija tolikšrolj modra. Kmet vloži svoj trud, del svojega imet,ja, svoje nade in jutrišnji kos krulia v preorano zemljo, nad katero ni strehe, katere ne more zakleniti s tremi ključavnicami. Moder je, kOst m odšli s praznimi že- Wci domov. Sobotni večer je bil sopa isn in grla suha. Pojdimo na Tček piva. Ura je bila deset iitaut do. osmih zvečer, vrt h poln gostov, ki so se od ►ravljali v kino. »Štiri vrčke odprtega piva, Prosim.« »Nimamo, pravkar smo ^dnjega stočili, novega soda 's danes ne bom nastavija- je bil kratek, jedrnat in "^ter odgovor. Odšli smo k '^arjoli«, kjer smo odprto i'ivo dobili. Neaelja zvečer, ponovnö '"eo osmo in deveto uro. Naročamo pri šanku. »Ribe ^ pivo, prosim.« Ista natakarica, baje obi gostinsko šolo, ki nas ® stregla že v petek, nas je spoznala. »Gospod, v kruhu je svrž. Vam to raje prej po- vem, da se potem ne boste razburjali.« »Kako svrž?« »Ne veste, kaj je svrž? Kruh je od sobote, smo že dobili starega.« »Tudi sam sem v soboto popoldne kupil v žalski pe karni kruh, pa je bil še vroč. Si grem pa po kruh domov, vi pa specite ribe.« »Ne me zalrkavati, jaz ni- sem nič kriva.« »Kdo pa Je potem kriv?« »Ne vem.« Prinesel sem si kruh in po- jedel porcijo rib. Pri sosed- nji mizi sta dva fanta naro- čila tudi ribe. Natakarica ju je postregla. Fanta sta takoj oi>azila, da je s kruhom ne- kaj narobe, saj je bil moker in -neprijetnega vonja Vrmla sta ribe s kruhom. Njima prej ni povedala, da je kruh pokvarjen. Odšli smo k Hmeljarju, po- prašali tudi po kruhu in iz- vedeli, da ga imajo, ampak da je v njem svrž. »Kaj pa potem daste go- stom poleg hrane?« »žemljice, pa so tudi .sta- re.« Kruha nismo dobili tudi pri »Senici«" kjer ga je zimanj kalo, niti ne pri »Rizmalu«, kjer ga je tudi zmanjkalo, da ga niso imeli niti za sendvi- če. Prepotovali smo celotno žalsko gostinstvo in ob koncu bih neprijetno razpoloženi. Komu na čast dajejo v čas nike in radio reklame za svo- je usluge, ki so blago pove- dane na najnižji strokovni ravni, odnos gostinskega ka- dra v Kolodvorski restavra- ciji pa prava sramota za pod- jetje. Nad izhodom iz Kolo- dvorske restavracije visi na- pis. »Hvala za obisk, se pri- poročamo«. Za kaj se pripo- ročajo? Za nestrokovne uslu- ge ali kaj drugega? Prepričan sem, da za kvaliteto ne, ker je ni. Pa do gostov bi bili lahko vsaj malo bolj prijaz- ni, da na vsezadnje ne bi do- bil občutka, da se moram jaz njim opravičiti, ker sem jih zmotil in zalotil tri dni ob koncu tedna v nepriprav- ljenosti. T. VRABL V"vsak dom NOVI TEDNIK 27. in 28. avgusta 1972 pri CARINARNICI LJUBLJANA Carinarnica Ljubljana bo 'Zl. in 28. avgusta l!)72 t)roda.|ala (».sebne avtomobile iii oaiaio Diago: avtomobile v nedeljo, 27. avgusta v prostorih Šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka m .»d 8. ure naprej, ostalo blago pa 28. avgusta od 8. ure naprej v prostorih Carinarnice Ljubljana. Smartinska I.")? a. <<'ihn IH/II Ogled vozil in ostalega blaga bo samo dne 26. avgusta 1972 v soboto od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v carinariiici Ljubljana. AVTOMOBILI Začetna cena din 1. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1971, zaleten 30.000.- 2. o. a. BMW 200, letnik 1969, zaleien 30.000.- 3. o. a. MERCEDES 300 SEL automatik, letnik 1968, nevozen 30.000.- 4. o. a. AUDI 100 LS Automatik, letnik 1972, zaleten 2«.000.— 5. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1965 zaleten 20.000.— 6. o. a. OPEL KADETT L, letnik 1966. nevozen 20.(K)0.— 7. o. a. VW 1302, letnik 1971, zaleten 20.000.- 8. o. a. BMW 2000, letnik 1968, zaleten 18.000.- 9. o. a. OPEL KADETT COUPE, letnik 1970, zaleten 15.000.- 10. o. a. FORD, letnik 1971, zaleten 15.Ü00.— 11. o. a. VOLVO 121, letnik 1967, zaleten 15.000.- 12. o a OPEL KADETT COUPE, letnik 1965, nevozen 13.000.— 13. o. a LANCIA FTJLVIA COUPE, letnik 1969. zaleten 13.000.- 14. o. a. OPEL REKORD, letnik 1970. zaleten 12.000.— 15. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1966, zaleten 11.000.- 16. cT a. AUDI 600, letnik"" 1972, zaleten 11.000.— 17. o. a. FORD GT, letnik 1971, zaleten 11.000.- 18. o. a. OPEL REKORD letnik 1968, zaleten 10.000.— 19. o. a. VW 1300, letnik 1970, zaleten 10.000.- 20. o. a. OPEL KADETT, letnik 1966, zaleten , 10.000.— 21. o. a. OPEL REKORD, letnik 1966, zaleten 10.000.— 22. o.a MERCEDES LK 312, kiper letnik 1358, nevozen 10.000.- 23. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen 10.000.- 24. o. a. MERCEDES 190 C, letnik 1964, zaleten 9.500.- 25. o. a. OPEL REKORD letnik 1963, nevozen 9.500.- 26. o. a. SIMCA 1301 letnik 1964, zaleten 9.000.- 27. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, nevozen 9.000.- 28. o. a. OPEL REKORD letmk 1966, zaleten 8.500.- 29. o. a. OPEL REKORD, letnik 1966, zaleta 8.500.— 30. o. a. VOLKSWAGEN 1300, letnik 1967, nevozen 8.500.- 31. o. a VOLKSWAGEN 1200, letnik 1964, zaleten 8.000.- 32. o. a. AUSTIN MORIS, 1100 letnik 1963, nevozen 8.000.— 33. o. a. OPEL REKORD, letnik 1971, zaleten ,8.000 - 34. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, nevozen 8.000.- 35. o. a. BMW 1600, letnik 1966, zaleten 7.500.- 36. o. a. FORD TAUNUS 15 M. letnik 1966, zaleten 7.000.- 37. o. a. FORD TAUNUS CARAVAN letnik 1968 zaleten 6.500.- 38. o. a. VAUXHALL CRESTA, letnik 1968, zaleten 7.500,- 39. o a OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten 7.500,- 40. o, a. FIAT 1500, letnik 1965, nevozen 7.000.- 41. 0. a. VOLKSWAGEN 1200. letnik 1965, nevozen 7.000.— 42. o. a. VOLKSWAGEN 1200, letnik 1966 nevozen 7.(K)0.— 43. o. a. FORD TAUNUS 15 M, letnik 1970. zaleten 6.500.— 44. o a OPEL REKORD CARAVAN letnik 1962, nevozen 6.500.— 45. o a FORD TAUNUS 17 M, letmk 1966, zaleten 6.000 - 46. o. a OPEL REKORD letnik 1964. zaleten 6.000 - 47. o. a. AUDI 90 Super, letnik 1966 zaleten 6.000.- 48. o a FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966. zaleten 6.000.— 49. o. a. OPEL REKORD letnik 1962, nevozen 6 000.— 50. o a. FORD TAUNUS 15 M, letnik 1968 zaleten 5.500.— 51. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letmk 1964, nevozen 5.500.— 52. o. a, OPEL .REKORD, letnik 1962, nevozen 5.000.— 53. o. a. MERCEDES 190 D letnik 1959. nevozen 5.000.— 54. o. a FORD TAUNUS CARAVAN letnik i;>t>6, zaleten 5.000.- 55. o. a. FX3RD CORTINA, letnik 1966, nevozen 5.000.— 56. o. a OPEL REKORD COUPE, letnik 1965, zaleten 5.000.— 57. o a FORD TAUNUS 17 M. letnik 1963, zaleten 4.500.- 58 o a VOLKSWAGEN 1200, letnik 1959, nevozen 4.600.— 59 o. a FORD TAUNUS 17 M letnik 1963, zaleten 4.500.- 60. o a VOLKSVAGEN 1200. letnik 1960, zaleten 4.500.— 61. o. a. VOLKSWAGEN 1500. letnik 1963, zaleten 4.500.- 62 o. a RENAULT 10, letnik 1967, nevozen 4.500.- 63. o. a. FORD TAUNUS 12 M letnik 1963, zaleten ' 4.-500. - 64. o. a. VOLKSWAGEN 1200, letnik 1962, nevozen 4.500.— 65 o a. FORD TAUNUS 12 M letnik 1964, zaleten 1.500.- 66 o. a. FIAT 124, letmk 1959. zaleten ^..500 - 67 o a VOLKSWAGEN 1200, letnik 1964, reg. karoserije -l.Oüü.— 68. o. a. FORD TAUNUS 17 M. letnik 196., zaleten 4.000 — 69. o. a. RENAULT 4 L, letnik 1965, zaleten 4.000.— 70. o. a. VW 1200; letnik 1964»^ zaleten 4 000.— 71. o. a. OPEL REKORD letnik 1962. nevozen 4.000.— 72. o. a. VOLKSWAGEN, letnik 1960. zaleten 4,000.— 73. o. a. FIAT 1500 L, letnik 1965, nevozen 1.500.— 74. o. a. VOLKSWAGEN 1200, letnik 1960, zaleten ;..si)0.— 75. o. a. RENAULT DAUPHINE, letnik 1960, nevozen 1.500.— 76. o, a, FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, zaleten .-(.iMio.— 77. o. a. VOLKSWAGEN 1500 letnik 1965, zaleten - ;i.u00.— 78. o a BORGWARD ISABELLA TS, letnik 1960, nevozen 3 iioo — 79. o a VOLKSWAGEN 1200, letnik 1963, zaleten 3.000.— 80. o. a ISETTA BMW, letnik, 196ö, nevozen 3 000.— 81. o. a. VW 1500 Variant, letnik 1966, zaleten 3.000.— 82. o. a VW CARMAN GHIA, letnik 1960, nevozen 3.000.— 83. o. a. OPEL REKORD letnik 1964, zaleten 2.500.— 84. o. a. TRIUMPH HERALD, letnik 1966. zaleten 2.500.— 85. o a OPEL KADETT, letnik 1963 zaleten 2 500.— 86 o a RENAULT GORDINI letnik 1961. nevozen 2.o00.— 87. o a FIAT 600, letnik 1962, zaleten 2.000.— 88 o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, zaleten 2 000.— 89 o. a OPEL REKORD CARAVAN letnik l.-)62 nevozen 1.900.— 90. o. a OPEL REKORD, letnik 1960, nevozwn 1 500.— 91. tovorna prikolica, nosilnost 24 ton, nevozna i.ooo.— 92. o. a FX3RD TAUNUS 17 M. letnik 1963, zaleten I.UOO.— 93 o. a FIAl 1100, letnik 1960, nevozen 1.000.— 94. o. a PEUGEOT 404, Caravan letnik 1968 nekompleten 900.— 95. o. a OPEL KAPITAN, letnik 1962. nevozen 900.— 96. o. a. FORD TAUNUS 15 M, reg samo motor 800.— 97. o a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1962, reg motorja ?00.— 98. o. a FORD TAUNUS 12 M, letnik 1955, nevozen 600.— PONOVNO NA LICITACIJI 99 tov avto MERCEDE:s BENZ 322. kiper letnik 1965, nosilnost 6 ton, nevozen .S4.000.—, 100. o a MERCEDES 190 D, letnik 1963, nevozen - 50.000.-- 101. o. a FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, zaleten 10.000.- 102. o a MERCEDES 230. letnik 196b, reg. motorja lO.OOO.- 103 o a RENAULT FLORIDE, letnik 1962. nevozen 7.500.— 104 o a VOLKSWAGEN 1200. letnik 1957, nevozen 7.000.— 105 o a FIAT 1300, letnik 1961. zaleten 6 000.— 106 o a FORD TAUNUS 12 M, let-nik 1963, nevozen 4.500.— 107 o a VOLKSWAGEN 1200, letnik 1957. nevozen 4 iiOO,— 108 o. a Volkswagen kombi 1200, letnik 1960, zaleten 4.000.— 109 o a. FORD TAUNUS 17 M, Caravan, letjiik 1963 zalet 4.000- 110. o a. VOLKSWAGEN 1200 letnik 1958, zaleten 1.500.— 111 o a CITROEN ID 19 BREAK, letnik 1962. nevozen 2.100.— 112. o a VOLKSWAGEN 1200, letnik 1952. nevozen 1.400.— 113 o. a FlAl 750 letnik 1963^ nevozen 1.000.— 114. o. a. FH3RD COMBI, letnik 1955 nevozen 1.000,— 115 o a OPEL REKORD letnik 1959 nevozen 700.— 116. o a FIAT 600 letnik ,1958, nevozen .500.— 117 o a VW COMBI FURGON letnik 1961, nevozen 3.000.— 118 o a OPEI REKORD COUPE, letnik 1968. zaleten B.OOO.- 119 razni rabljeni avtomobilski deli (motorji za VW OPET REKORD in drugo blago) ocb 6900 Kg 10.000.— in ostalo blago, (mopedi, motorji, itd ) Pravico udeležbe na lavni dražbi miajo vse pravne m fi zične ost-be. Udeleženci morajo v dneh, ^i -io za ogled blaga, tj v soboto, 26 8, 1972, vplačati Kavcijo od začetne cene v carinarnici Ljubljana, predstavniki oodjc-tij pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo svojega podjetja. V nedeljo, 27. avgusta ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč v soboto, 26 avgusta 1972. V^e jitormacije o javni dražbi lahko dobite po teletonu 316-588 od 22 8 1972 dalje. Spisek ostalega blaga, ki m objavljen v tem oglasu bo objavljen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. IZ CARINARNICE LJUBUANA 18. stran NOVI TEDNIK St. 33 — 17. avgust 19rj $t. 33 — 17. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 19 ifeznusna \ročina v teh dneh marsikoga prisili, da se na daleč izogne mestu in izgme paa dlje v naravo, da ujame vsaj malo hladu. Ničesar čudnega ni, če so obrežja rek in jotokov prepolna, da o bazenih ne govorimo. Celjski bazen je Iz dneva v dan polnejši f popolnoma normalno je, če se v njem dobesedno stiska množica ljudi. V zadnjih dneh p našteli skoraj vsak dan po dva tisoč ljudi, ob sobotah pa še celo več. To nujno kaže p dejstva, da Celje (krvavo potrebuje vsaj še en olimpijski bazen. Foto: Rudi Pogorevc V vsaki številki Novega tednika vam bomo postavili eno vprašanje. Napisali ali obkrožili boste odgovor, za katerega boste prepričani da je pravilen. Odgovore na kupone pošljite na uredništvo Novi tednik Celje. Gregorčičeva 5. do ponedeljika. S tem že sodelujete pri žrebanju V žrebanje bomo uvrstili vse odgovore — pravilne m nepravilne. Toda z na- gradami LIBELE in KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE bodo nagrajeni le tisti izžrebanci, ki bodo pravilno odgovorili. Pet izžrebanih igralcev z nepravilnimi odgovori pa b(^rejelo knjižne nagrade Torej — vsak teden 15 nagrad za naše bralce in bralke v novi NT Igri. In še posebne nagrade za nove naročnike Za vse nove naročnike, ki se bodo naročili na NT z naročilnico, ki jo bomo objavili vedno na tem prostoru pa bomo pripravili vsake tri tedne še posebno žrebanje — za Libelino konvektorsko peč ali pa za maser Skupno torej čez 500 nagrad Libele in Keramične industri,ie Uboje za nove na- ročnike in bralce. In še 800 knjižnih nagrad NT. Kuponov je vsak dan več. Zelo pridni so bralca v Celju, Žalcu, Šentjurju in Šmarju, čakamo pa še nekaj večji odziv iz Laškega, Konjic, Velenja in Mozirja. V tem počitni- škem in res pasjem vremenu vam postav- ljamo lažja vprEišanja, tako da res ni potre- ben prevelik trud. Zato se opogumite in nam poleg kupona na dopisnici napišite še par vrstic o vašem delu doma, pa o tem, koliko časa sploh imate za branje in takole kram- ljanje z nami. Izžrebani so bili tile naši bralci: Jože Rajtmajer, Titov trg 3, Celje Jože Tomažič, Ljubljanska 80, Celje Frida Krhlanko, Rogatec 18 Valči Košič, Ulica Moše Pijade 12, Celje Rudi Brilej, Radeče 97 Jožica Kočnik, SDK, Slov. Konjice Darja Borovšek, Ulica 29. nov. 47, Celje Lojzka Klajne, Borisa Kraigherja 22, Laško Stoletno pratiko dobijo po pošti: Ivan štante, Ulica 29. nov. 47, Celje Nada Vitanc, Ljubljanska 33, Celje Vid Marčen, Lopaca 32, Prevorje Vera Vošinek, Podpeč 11, Loče pri Poljčanah Sonja Gradišnik, Šentjur 179 Največ glasov ste namenili naslednjim prispevkom: Nj.bovo življenje je materin- stvo, Prazinovanje hmeljarjev. Mlini in mli- narji, Zmedena javnost, Bralci pišejo. Šola je bila kasarna in ječa, Urhova čudežna re- šitev, Lahko bi bilo bolje, Ali poznate svoj kraj? Skratka — v, tedniku ste našli precej sestavkov, ki so potešili vašo radovednost. NOVO VPRAŠANJE ZA VAS Kdo t>o svetovni šahovski prvak — Spas- ski ali Fischer? Saj spremljate veJiki dvoboj stoletja, ali ne? Dopisnice s kuponi nam pošljite do po- nedeljka, 21. avgusta 1972! Izžrebanci, istega dne se dobimo v uredništvu ob 17. uri. Zelja vsakega trgovca in kupca je, da na pregledni tehtnici lahko sledi na- kupu. LIBELA Celje .je pripravila vrst« sodobnih tehtnic z gramsko toč- nostjo. Avtomatske tehtnice OLIMPIA, MA- XIMA in BETA de LUXE so primer- ne za vsakega trgovca, kateremu je cilj pridobiti zaupanje potrošnikov. Zato uporabljajte LIBELA tehtnice, \ vaš ponos in veselje potrošnika. I „NOVE I ŠOLE ' Medtem, ko v Gotovljah še potekajo obnovitvena dela na osnovni šoli, so v Konjicah zunanjo »obleko« že naredili, tako da bodo otroci, počitni- ce se počasi približujejo kon- cu, z veseljem spet hodili v »nove« šole. Foto: D. MEDVED PO SLEDOVIH OSTALIH v eni prejšnjih številk sem obljubil, da bom obiskal tudi Zalokarjev mlin, ki je poslednji v dolini Bistrice in s Krajnčevim mlinom v soseski izpolnjujeta vrzel med Fužinami in Lesičnim. Do lanskega leta je bilo v mlinu še živo, potem pa je vse obstalo. Zdi se mi pa, da od smrti gospodinje Marije, ki je umrla pred petimi leti, ni v hiši več tiste značilne živahnosti. xVLlin MARKA ZALO- KARJA je eden Izaned šti- rinajstih ob Bistrici in ni dolgo tega, ko smo pred- stavili poslednji mlin pred izlivom v Sotlo. Zanimivo je .->redvsem to, da je Bistrica edina voda, ki je ob svoji strugi ohranila toliko mlinov, saj je zaia- no, da je v celih dolinah, kjer je bilo svoj čas po trinajst ali še več mlinov v razdalji ure hoda, mor- da ostal samo še eden ali največ dva. Takšen primer je bil v Dvoru pri Šmarju, pa v Savinjski dolini in v dolini Hudinje proti Vitanju, kjer sta ohranjena samo dva mli- na, ostali pa ne le da ne meljejo več, temveč jih sploh nd, kajti zidovje je razpadlo in le domačini se jih bodo spominjali. Tujec, ki bo šel skozi ta- ste kraje, ne bo vedel o njih ničesar, ker nd osta- la za njimi nobena sled. V Markovem mlinu je pravzaprav zelo žalostno. Kolo sameva med zele- nim mahom in traivami, ki so se bujno razrasle po raki, ki je vsa vlažna in prhlena. V milinu je mirno in Marko, ki šteje dvainsedemdeset let in ki je partizaeil na Dolenj- skem v 10. udarni ljub- ljanski brigadi, ima zdaj okoli domačije druge op- ravke. In ko sem prišel k njemu s prošnjo, da mi pove zgodovino svojega mlina, sem ga komaj pre- pričal, da mu ni treba britja, ker sem pač ome- nil, da bi ga rad slikal. Gospodar Zalokar se ni mogel več spomniti, koli- ko bi bil star njegov mlin. Nekaj sto let prav goto- vo, saj o tem priča okor- na ziidava s kamnom, iz- redno majhna okna in ve- gasti podboji vrat. Mlin je podedoval njegov oče Franc, ki je z ženo Ma- rijo imol precej veliko posestvo. Bilo je to leta 1895. Marko se je naučil mlinarstva pri svojem očetu in leta 1931 je do- bil tudi on obrt. Istega leta sta se vzela z Marijo m biLi so to časi, ko je bilo v mlinu največ dela. Marko se je nenadoma med pogovorom zres-nil in temna senca mu je le- gla čez obraz. Pred ena- insedemdesetimi leti, ko je Marko še kot enoletni dojenček močil plenice, je nekdo zažgal njihov mlin, kd je v noči zgorel, ostalo je samo kamnito zidovje, ki kljubuje še danes. Po- tem ga je oče prenovil — zdaj pa so časi drugačni od tistih. Mlinarju ne ka- že obnavljati mlina. Po Markovem odhodu v partizane so v mlinu za- gos-FKHiarili Nemci in one- sposobili mlin kot pri so- sedu Krajncu. Tako so se tudii Zalokarjevi pridru- žili tisbi dolgi vrsti mli- narjev, ki so zaradi lju- bezni do svoje zemlje pla- čevali dolg tujemu zavo- jevalcu, ki se je hranil z njihovo moko. Po vojni je bilo treba vse ponovno obnavljati in čas je le počasi celil rane, ki j^ih je zapustil čas štiriletnega, nepozabnega trpljenja. 2kiaj bo eno leto, odkar nihče ne pripelje žita k Mraku. Tako bo tudi ostalo, saj pri hišd ni na- slednika, da bi karkoli poskusil. Pa tudi če bi, bi to bil nesmisel. Lahko le ugotovimo, da imajo nekakšno negotovo bodoč- nost od štirinajstih mli- nov ob Bistrici le trije. Morda je to celo neka posebnost. Kozjanskemu je uspelo ohraniti toliko mlinov do danes, čeprav jih bo enajst popolnoma propadlo, to pa je več, kot vseh ostalih v drugih predelih celjskega obmo- čja. Ostal bo Križnikov Miha isi Fužin, i>a Dvor- šakov v Lesičnem in mla- di Kukovičdč iz Pod&rede, kd optimistično nadaljuje delo svojega očeta. Zalokarjev mlin v Zagorju počiva ob Bistrici. Zdaj je še dobro ohranjen, a z leti bo čas opravil svoje... NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega »jcdstva Celje. Laško Slovenske Konjice Sentjui Šmarje pn Jelšah m 2alec - Uredništvo: Celje Gregorčičeva 5. postni predaj 161; Naročnina m jglasi: Trt V icon.gresa 10 - Glavni in odgovorni urednik. -Jože Voliand; Tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Božič Ed] Goršič Jure Krašovec, Milan Seničai Zdenka Stopar Milenko Strašek Bemi Strmčnik - Izhaja vsak četrtem - Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk m Klišejr ÖGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številkf 1 din - Tekoči račun- 501-1167/2 COF toELO« Ljubliana - Tel uredništvo 23-6P in 31 05 mali oblači m narnčnine 28 0(