4L številka. Letnik VII Maribor, tee 4. junija 1915. Inserat! ali oznanite se računajo po 12 via. od 6 redne petitvrste: prt večkratnih oznanilih velik — popust — „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina listu: — Celo leto . . K10 — Pol leta . . . „ 5 — Četrt leta . . „ 2 50 Mesečno. . . „ I— Zunaj Avstrije :-- Celo leto . . „ 15 — Posamezne številke — 10 vinarjev. — Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Neodvi&eft političen lisi za slovensko ljudstvo Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon št. 113. Prsen nysl v naših rokah. Stryj tedi naš. — Avstrijsko-nei tnške čete na poti proti Lvovu. — Italijanski napadi povsod odbiti. — Italijani umorili ko ha rilskega dekana. — Italijanski letalci metali bombe na Polo in Tržič. — Važne avdijence vot liteljev ogrske opozicije pri cesarju. — Napetost med Nemčijo in Severno Ameriko . — Severna Amerika stavi ultimatum Mehiki. O avstrijskih Jugoslovanih, Nemško-šviearski glas. Vso nemški listi z' vso odlo&ntìstjip 'dokazujejo, da so naišle primorske dežele in Dalmacija slovanske. To vemo mi sioer sami že od davna; toda prav je, da se pribijejo ti glasovi avstrijskih Nemcev in onih v Nemčiji. Cel svet naj ve, da Italija hew© od Avstrije zemljo, kjer prebiva slovansko ljudstvo. Danes objavljamo glas Italijanov v Svici. Glavno glasilo Teši n cev „Voce del Popolo“ v Luganu piše: Kar se- posebej tiče italijanskih a-spiracij, je popolnoma razumljivo, kako je mogoče šteti v itali, jansko področje tudi Dalmacijo, zemljo, ki je zemljepisno vsa, narodopisno pa skoro vsa slovanska. Dalmacija leži onosiran Kvarnera, v katerem je celo ve liki italijanski pesnik Dante Alighieri videl skrajne meje Italije. Poleg tega je splošno znano, da je prebivalstvo goriške dežele dve tretjini, mesto Gorica samo po eno tretjino slovanska (v resnici precej več! 'Op. ur,), dočim tudi v Istri Slovenci tvorijo večino prebivalstva (tri petine). Od treh dežel takozvane Primorske ima le Trst resnično močno italijansko večine. Toda niti geogr alieni niti etnografski momenti ne morejo opravičiti pretiranih zahtev Italije . . . To so glavni razlogi, ki nas vodijo pri presoje-vanju položaja m če nas radi tega nazivi je jo „avst-s rij skl Tešinci“, tedaj odgovarjamo, da smo poleg av- . sirijskih Tešincev tudi še Tešinci' Švicarske in da to hočeiiio ostati.“ Jugoslovanski oclbor Garibaldiju. Začetkom sedanje svetovne vojske .so se ustanovili v Svici, Parizu in Petrogradu takozvani „jugoslovanski odbori“, ki, so z veliko agilnostjo širili informacije o avstrijskih in izvenavstrijskih' Jugoslovanih. Vse te informacije so bile pisane v protiavstrij-skein in srbofilskem smislu. Tem zanimivejša je sedaj njihova pisava, ko so nastopili tudi Italijani na vojnem pozorišcu. Tiudi ta „jugoslovanski odbor“ noče ničesar vedeti o Italijanih na avstrijskem Primorj,u. Tako se iz Montreauxa poroča: 'Jugoslovanski odbor v Parizu je odposlal od- loči, to 'brzojavko Garibaldiju, k! ga opozarja, da je na' stop Italije naperjen proti Jugoslovanom in da ne trpe, da bi ovirali Italijani narodne ideale Jugoslovanov. Preb'vaici Dalmacije so povečini Slovani, ki ne žel ®d a m p r i g l i p o d I t ali j o. Jugoslovani nočejo menjati gospodarja. .„Magyar Hirlap“ poroča: .„Poročali smo že, 'de je bil: i neka jugoslovanska deputacija v 'Ženevi ter je v ure«. Iništvu Journal de Geneve“ protestirala prot! itali jaLtskim zahtevani- Deputacija je i,z Ženeve odšla v Pari® in London, da tudi tam prične z agitacijo. Člani te deputacije so az Trsta, Dalmacije, Istre,, Koroško in 'Hrvatske, ter so izjavili, da so avstrijski jugoslovanski narodi zel» vznemirjeni zaradi obljub, ki jih je dala Italija cnlenti. V Trstu imajo Italijani zelo maj hno večino, a, okolica jo popolnoma, slovenska. V Dalmaciji so raz un par tisoč Italijanov prebivalci sami Slovani. «Stevenci in Hrvati tvorjjo en narod, govore en jezik, a preteklost jim je skupna. Italija b; v novo zasebnih krajih izzvala, iredentizem, ker bi hotela uničiti narod od Trsta, do Dalmacije, v katerih krajih M popolnoma izumrla trgovina, ako bi jih priklopili Italiji. Jugoslovani ne'žele, da po več stoletnih bojih m e n j a j o g, o s p o d a r j a.. Kaj-«še «ostanejo pod Avstrijo nego pod Italijo, ki je s svojega narodnega stališča 'močnejše združena, a nasproti drugim narodnostim skrajno nestrpljiva.“ Spokorjeni grešnik Šupilo. Znani hrvaški novinar Fran Šupilo* ki je izda-1 j ad roški „Novi List“, apelira v „Birževija Veclomosti“ na rusko javnost, naj ne dopusti, da bi se avstrijski Jugoslovani izročili Italiji, kajti to bi bila njihova narodna smrt. V habsburški monarhiji, tako izvaja, si more« v k rogu mnogoštevilnih majhnih narodov v s a k izmed njih r a z' m e roma lahko ohraniti svoj jezik i n u v,e 1 j? aviti s v o j «e n a r o d n e pravic e, kajti tu gre za medsebojne koncesije, iToda v narodno enotni1 Italiji ob podivjanem italijanskem nacionalizmu bi bita usoda veje kake. druge narodnosti politično hlapčevstvo in narodna smrt.“ Gudno, da g. Šupilo tega prej ni vedel. LISTEK. Denar za vojno« Se ne pred dolgim časom je veljalo kot nerazrešljiv problem, zbirati zneske, ki niti od daleč ne dosegajo sedanjih vojnih izdatkov. Po nemško-franco-ski vojni leta 1870—71 je finančnik Bleichröder predlagal knezu Bismarcku, naj naloži Francoski pet milijard frankov vojne odškodnine. Ta predlog je knez Bismarck smatral izprva kot slabo šalo, kajti odkod naj vzame vsleid vojne izčrpana Francija toli ko denarja? Toda izkušeni finančnik je s svojim predlogom prodrl. Francija je potem plajčilo pet milijard o-mogiočila le s tem, da je izprosila tri roke v treh letih, in res se je odplačilo zavleklo do leta 1874, čeprav je bilo v njenem interesu, da hitro plača, ker so Nemci toliko Časa imeli francosko ozemlje zasedeno. ; Bogata Francoska torej pred 40 leti ni bila v položaju, pet milijard frankov naenkrat plačati. Od takrat je postal svet veliko bogatejši. Veliko bogast .o so pa mnogi finančniki iskali le na Angleškem in im Francoskem, kateri deželi sta se s tem bahali, cin -moreta vojna posojila [veliko lažje in hitreje najeti, kakor nasprotniki, dočim sta na kapitalno moč Nemčije in Avstrije kar naravnost pomilovalno gledali. Znamenit uspeh nemškega ter avstrijskega io ogrskega vojnegb posojila! v novembru in 'decembru prejšnjega leta, kateremu se bo, kakor je pričakovati in kakor že tudi kažejo dosedanje subskripcije, dostojno pridružil .uspeh sedanjega vojnega posojila, je postavil jprerokovanja pariških in londonskih državnikovi in listov o nezadostnosti finajnčne moči Avstrije in .Nemčije na laž. Prvo nemško posojilo je do-neslo z enim udarcem znesek, visolsj kakor vsa vojna odškodnina Francije v letu 1871 in drugo nemško vojno posojilo dvojni znesek znamenito petmilijalrjcteke odškodnine. Tudi izid našega vojnega posojila je že prekosil vsa pričakovanja in kar je še bolj občudovati: vplačila so se izvjršlila, ne da bi se omejil denarni trg. Vprašalo se je:. Kako naj se milijarde, ki so jih podpisali v Nemčiji in pri nas, vplačajo pri državnih blagajnah? Kako je mogoče toliko denarja v gotovini spraviti skupaj, ko so vendar bili zneski, ki so se imeli vplačati, tako v Nemčiji, kakor pri nas, večji kakor skupna svota bankovcev, ki so v prometu. Gibanje denarja nam to pojasni. Denar, ki se danes vplača, kroži jutri že zopet in je na ta način takoj zopet na razpolago, da ga 'drugi vplačajo. Moderna finančna tehnika z nakazo v alni m. prometom, klirin-gom, s prenosom od enega, konta na drugega, sodeluje znatno, da se omeji plačilo z gotovim denarjem na najmanjšo mero. Do izbruha vojne je veljalo skoro kot gospodaric; dogma., da je denar dobiti le v Londonu in Pariza. Ne le izven naše države, ampak tudi v tuzemstvu je bilo zelo razširjeno mnenje, dai je « Avstro-Ogr-ska pri najetju posojil večji del navezana na inozemstvo To je šlo tako daleč, da je Francija, mislila, bogve kaj bo 1 napravila, ko je začela leta 1910 našo Avstro-O,grško financijelno bojkotirati in vsako udeležbo francoskega kapitala, pri naiših posojilih celo prepovedovati. Da bo mogla naša monarhija v vojni zoper cel Občevanje s sv. Stolico. Prostozidarstvo je hotelo vojsko Italije, da zadene Vatikan* katoliško Avstrijo in nazadnje tudi italijansko kraljevo rodbino. Vatikan in katoliška Avstrija že čutita srd italijanskega in francoskega fra-masonstva, ki se naisilaja s krvjo t sočev. in tisočev. Kraljeva rodbina bo posledice te vojske še čutila. Sedaj potrebujejo kralja še na bojnem polju, da njegova navzočnost navdušuje slaboyoljne italijanske vojake. Sicer pa framasoni že med seboj naslavljajo Viktor Emanuela „L’ultimo re“, zadnji kralj. Proti Vatikanu Italija dosedaj še res ni nastopila z nobeno odredbo,t toda neodvisnosti papeža in njeeovega teritorija že dolgo ni več spoštovala. Avstrijski, bavarski in pruski poslaniki pri Vatikanu so morali odpotovati in se nastaniti v Luganu na Švicarskem, ker jih italijanska vlada ni varovala pred uličnimi napadi in izgredi. Sedaj je naredila korak naprej. Za voli kr.' število cferkvjenjih zajdev objstdjijo v Rimu kongregacije in dikasteriji, ki izdajajo odločbe na prošnje in vprašanja. Marsikatera teh zadev je diskretna, ker se nanaša na stvari, ki se povedo le spovedniku ali s,leer duhovniku pod najstrožjo molčečnostjo. ToJaj italijanska vlada je'pre-povedala vsako dopisovanje v latinskem jeziku, odpira) vse uloge 5n iz Avstrije sploh ne pripusti nobenega pisma v Italijo, Četudi gre preko S v i-0 e. In ker do Vatikana ni mogoče drugače nego skozi Italijo, za to je eo ipso ustavljeno vsako občevanje z Vatikanom, In potem so se še našli svoječasno ljudje, ki so se smatrali za pametne in se kljub temu smejali, kadar smo zahtevali popolno prostost za sv. Očeta. svet sovražnikov spraviti v lastni deželi milijarde in celo z lahkoto skupaj* je bilo za naše sovražnike veliko razočaranje. Pri tem se je šele videlo, kakšno gospodarsko moč ima naša država, V dokaz, da prebijemo tudi brez inozemskega cl(enar j a,, se je dne 1. januarja tekočega leta popolnoma poplačalo v Ameriki na.jeto dolarsko posojilo in se je dine 1. majrea tudi 130 milijonov avstrijskih zakladnih listov iz leta 1892 v gotovini izmenjalo. Ti vrnjeni zneski so poleg mnogega 'drugega tekočega denarja zdaj na. razpolago za nove naložbe pri vojnem posojilu, V Avstriji in na Ogrskem ni več tako, kakor L 1870* in 1880. Naša monarhija se je od takrat mogočno razcvetela in se gospodarsko tako okrepila, da so na primer dohodki železnici naše državne polovice že danes trikrat večji, kakor leta 1880 in da so se tudi državni dohodki v tej dobi potrojili. Kljub vojni ni dvomiti o' nadaljnem napredujočem (gospodarskem razvoju baše mogarhije. To vidimo zdaj že med vojno. Kakšna sprememba v razpoloženju in kakšno zboljšanje na gospodarskem polju, če se spominjamo prvih vojnih mescev in jih primerjamo s sedanjimi! I11 po teh opazovanjih ■ in spričo razveseljivih uspehov, smemo z zaupanjem gledati v bodočnost. Vendar še ni vse storjeno, še se mora do srečnega zaključtkja vpjne delati in radi tega je, ker v to ne sme manjkati denarja, udeležba vseh slojev našega prebivalstva na vojnem posojilu zapovedujoča dolžnost, pri katere izpolnitvi se še združi. koristno in potrebno s prijetnim, namreč z 'dosego prvGfvrstne, zelo cene naložbe kapitala., z rentabiliteto, ki se pred kraitkim časom niti misliti ni mogla.. k. Ker je torej občevanje s sv. Stolico onemogoče-no, zato je sv. Oče Benedikt XV. dal apostolskim nuncijem v Monakovem in na Dunaju dalekosežna pooblastila za škofi» e v njunih drž a-vah. Naš nuncij je msgr. grof Skaplnelli, poseben zaupnik sedanjega papeža, s katerim je skozi 12 let delal v papežkem državnem tajništvu, Vse te razmere nam dokazujejo nujno potrebo, da se Italija v sedanji vojski izbriše raz- zemljevid' ter se da Avstriji in Vatikanu njuna stara posest. Gospodarsko zbližanje med Avstrijo in Nemčijo. List „Saazer Hopfen- und Brauerzeitung“ v Ža<-tcu piše v svoji zadnji številki: öd bož'čnega Časa lanskega leta, ko je objavil predsednik avstrijske državne zbornice, dr. Sylvester, v bierolinskem listu „Berliner Tagblatt“ članek, v katerem se je Zavzemal za gospodarsko zbližanje med Avstrijo in Nemčijo, se o tem predmetu ni samo obširno razgovarjalo in zadeva, posvetovala, ampak so se vršile za rešitev tega vprašanja predpriprave, ki niso ostale omejene samo na razprave v časopisju, Ö tem vprašanju se je Vi raznih javnih listih, kakor tudi v samostojnih brošurah, dosedaj že toliko napisalo,-da napisanega gradiva sploh ni več mogoče pregledati. O tem vprašanju so se vršila že tudi številna zborovanja raznih društev, koti n. pr, društva „De u tseh oe sije r re i chi s ehi e r Wirtšoba!jtsv(erband ih Berlin“, Zveze avstrijskih industrijqeiv na Dunaju 1 i. d. Kakor se je izvedelo, bo priredila zveza, avstrijskih industrijoev v začetku mesca junija v raznih mestih na Češkem velika zborovanja, na katerih se bo razgovarjalo o tem vprašanju. Zanimivo je„ kar piše o tem zveza nemških pivovarnarjev. Dne 4,. maja 1915 je'priobčila v svojem listu „Tageszeitung für Brauerei“ sledeče: ‘i „Velevažno je, da se pojasni to skrajno težavno vprašanje. Sie celo tisti, ki si načeloma želi gospodarskega zbližanja obeh politično spojenih držav, mora priznati, da se za to dosedaj 'še ni našla primerna oblika, ki bi odgovarjala namenu. Pravo, carinsko združenje, torej popolno gospodarsko enotnost kakor so si jo predstavljali v začetku, se smatra sedaj splošno kot nekaj nemogočega, ker sta obe državi preveč različni. V Nemčiji je 37,5 odstotkov industrijskega prebivalstva, v Avstriji pa samo 23.3| odstotkov, na Ogrskem pa celo komaj 13,4 odstotkov. Združila bi se torej industrijska država z agrarno, in taka zveza bi pač ne bila dobra, osobito ne zla agrarno, torej za avstrijsko državo, V razvoju se nahajajoča ogrska industrija m tudi del avstrijske industrije se po pravici že sedaj boji, da bi postala žrtev carinskega združenja, ki bi se sklenilo med Avstrijo in Nemčijo. Ö-grska. industrija in tudi, del avstrijske industrije navajata zato kot dokaz vedno večji uvoz blaga iz Nemčije v Avstrijo, in ta uvoz bi postal še večji, Če bji se odpravila, carina med obema državama. Izvoz blaga iz Nemčije v Avstrijo, ki je znašal leta 1910 821 mili- Perocid sredstvo zoper peronosporo. Vsled pomanjkanja bakrene galice so mnogi vinogradniki letos primorani, rabiti drugasredstva proti peronospori; med temi pride v sedanjih razmerah v prvi vrsti v poštev „perocid“. Perocid je sivobel, do rožnatobarven prah, proti peronospori učinkuje slabeje kot galica. Zaradi tega moramo napravljati iz perocida močneje raztopine, da dosežemo svoj namen. Priporoča se za vsako škropljenje rabiti po o kile perocida na 100 litrov vode. Ker se pripravljanje perocidove tekočine neko. liko razločuje od naprave škropiva iz bakrene galice, naj sledi v nastopnih vrstah kratko navodilo o pripravi perocidove tekočine, Raztopljenje perocida traja več ur; perocid naj se torej namoči že dan pred porabo. Za pripravljanje petrocidnega škropiva rabimo dve posodi, in sicer eno za raztopljenje perocida, drugo za raztopljenje apna; za- mešanje raztopine rabimo lesene palice. Pri raztopljenju se postopa sledeče: Za 100 litrov tekočine se vlije v zato določeno posodo (kad ali sod) 80 litrov čiste vode; perocid se odvaga in se obesi v vrečici v posodo z vodo. Vrečica s perocidom naj se skraja nekaj časa v vodi sem in tje splavi, da se perocid lažje raztopi; »tiskati se ne sme, sicer se strdi v grude, ki niso več raztopljive. Drugi dan se vrečica vzame iz vode ; prej se še zopet enkrat splavi ž njo po vodi. Kar ostane pri tem postopanju perocida v vrečiid, ni več za rabo, ker je nerazložljivo. ionov mark, je znašal leta 101» že 1104 milijoner mairi c, ; sh je torej v treh letih zvišal? za celih 283 miljona v • nraarfc» dočim ’je -znašali äzvcffipföüaga irAVs'föije v Neu i_ čij» leta 1910' 759' milijjbnovr im IetaT913 pa kònmj'gg :7 milijonov mark,., še je torej zvišal Masaj za 68 milil timov mark. Pri teh razmerah: bi magia priti; v pošti )v same nekaka rahlejšarZvem a medcarinsMml pugp d-v>ami med obema zavezniškima, dr|ž&vama Tn sfeeov J m ■ lake panoge obrtništva, ki se še. potrebne' posefeh®j na ? carstva. Glede'visokosti mev Nemčiji precej veliko Ni pa nobenega; povodh, Če K se ga koketo ma , umetni na. cm še zvigÄ Na: drugh stramtesi- pa- že,li£ avstrij s|ka industrija za železh terr avstrijske; predilnice - van hvo zoper nemške tekmece, sicer bUljih. nemškSp iftflusi arija popolnoma^-izpodrinila. Tudi poljodjelstvo obeh di ržav se mora upoštevati, ko bo vprašanj©, o , gospodar; deem zbLžanju med Avstrijo, in Nemčijo- pereče,- Pbvpi .'echo jo zrastiai leta 1912 na enem hektarju : v Avstri5 v 450 pšenice, ,14,6 rži, 16 ječmena .13 ovsa, 100,2 krc ,mpir-ja; v Nemčiji 226 pšenice,.184 rži, 2L9.- ječmene ( m a ovsa, 150.1 krompirja., Nà Ogrskem je v tem oziru ?še slabše. 'Žfe ti mai hm podatki bodo zadostovali, da se dokaže, kafer te meljitoise. Wo moralo,preštudirati vprašanje gospodar-skega.; zbližanja Avstrije in, Nem,eijo.“ -- Iz gotovih dogodkov se pralv lahko sklepa, je prišlo do špansko-ameriške vojske le vsled tega,. da se omogoči Združenim državam Severne Amerike iztrgati Spancem prekmorsko ozemlje, kajti sicer bi bila Ahglijaj odločno ugovarjala nameram Združenih držav. 3. Združene države Severne Amerike niso dobile poprej od Anglije in Francije dovoljenja, da si smejo graditi preklop Panama, dokler se niso- dale od Anglije prepričati, da obstoja nevarnost pangerma-nizma! vica se pripravlja. Švicarski zvezni sVet je dne 1. jhnija poklical pod orožje. dve divizije švicarske armade in sicer prvo in tretjo divizijo. Kot vzrok za vpoklic navaja pa zvezni svet vojne dogodjke ob švicarski meii. To se lahko tolmači kot znamenjema se Švica boji invazije od ene izmed vojskujočih držav. Ta bojazen mora temeljiti na zelo verjetnih razlogih, kajti sicer bi se Švica ne spuščala v: velike mobilizacijske -stroške Izključeno pa tudi ni, da Švica preži na izhod k morju, kakor hitro bi Italijani bili od nas poraženi. Ogrski minister a latere. Cesar je imenoval baroma Erwin;* Rosznerja pl. Roseneck za ogrskega ministra a latere. Tajnm pogodba mod AngMjo m ... . ^ lisra .kVossischftr Zeitwn,g“ j©- objavil nemški: admiral Kalan članek, ^ katerem izraža mnenje da obstoja med Anglijo in Združenimi državfaajai Sevam ne Amerike tajna pogodba. To svoje nazivanje opira na celo vrsto dejstev kot: M ameriškem listu ^The Fatherland“ je bil dne 17. maja priobčen članek s sledečim naläpisom: „Ali smo mi tajni zaymzniki. Anglije?“ Profesor zgodovine na vseučilišču v ,¥ašing-tonu, Roland Usher, je v svojem spisu „Pangerma-nisten“, katerega je priobčil že«, Mat 1913; izrazil mnenje, da je sklenjena med Anglijo in Ameriko tajna zveza, naperjena zoper Nemčijo. Profesor R. Usher piše:; 1. Že od leta 1897. obstoja, med. Zidruženimi državami Severne Amerike, med Anglijo, Francijo» m Rusijo tajno sporazumljenje, da Amerika v slujiaju vojske, katero bi povzročite Nemčija, podpira z vsemi svojimi močmi trosporaznm. Kakor galični raztopini, mora se prid j tod tudi perocidni tekočini apna, sicer raztopina Rstja ožge-vendar zadostuje za perocid' manj apna. Na 1 kg perocida je vzetiT kg ugašenega apna (za 3 kg perocida torej 3 kg apna). Apno je raztopiti v manjši posodi ter »a razredčiti v 20 litrih vode. Potem jo apno precediti in spraviti v posodo, ki je namenjena za vso Škropivo Že prej raztopljen perori d se vlije sedaj med vodnim mešanjem v ozkem curku v, raztopljeno apno ine narobe)! 1 Zlatem se vsa zmes, še nekoliko capa meša m škropivo je gotovo. Raztopina perocida m apna je kalna, ter rožna te barve;; pred porabo jo je- preskušati, če ni preost-1 n, da bi ti te osmodite, V to, rabimo fenolitaloinov pa pir; ta beli papir postane karminastorudeč, ako ima tekočina pravo sestavo, Ako se pa papir ne porudeči, mora se rartopi-m takoj po malem dodajati Še apnene raztopine dokler ne pokaže papir rudeče balrve. . Preskušnja tekočine in dodajanje apna se mora izvršiti takoj ko se je perocid zmešal z apnom ker pozneje ne učinkuje več. Pred porabo mora se nero-cidno Škropivo, vselej dobro premešati. Poraba perocidove raztopine v vinogradu ie i-stej kot ona škropiva z galico. V prvi vrsti je gledati tudi pri tej na to, da se škropi o pravem času m da se delo točno in skrbno izvrši, v* *■ 0b?nski uradi se pohabljajo, to navodilo precitati v občinski seji in tudi sicer skrbeti za vseobče razširjanje tu popisanega postopanja. Franc 'Matjašič, o, kr. vinarski nadzornik. iirški kralj izven nevarnosti. Londonskemu listu „iMorningpost“ se poroča iz Aten, daje grški kralj Konstantin že toliko okreval, da je izven nevarnosti. Dunajska profesorja dr. Ei-selsberg in, dr. Kraus, ki sta prišla v soboto v Atene, sta. se izjavila, dame bo potrebna druga operaci-'a kralja, s katero bi se naj odstranilo rebro. V nekaterih« dneh bo kralj Konstantin zopet popolnoma zdrav,. Bolezen grškega kralja. „Frankfurter Zeitung“ poroča: O bolezni grškega kralja se razširjajo na Francoskem, (odkoder sta bila h kralju poklicana tudi dva pariška zdravnika) različne vesti. V kuloajrjih fran-eos;ke zbornice se je » popolno gotovostjo zatrjevalo-, da je kralj bolan, ker je bil zaboden z b o d a -1 o m. Iste govorice so se širile med francoskimi zdrami k, ki so razpravljali o znakih bolezni in o njenem z dravljenju, ki je pokazalo? da bolezen ne more biti iista, 'kakor se je uradno oznaičila (vnetje rebrne mrene.) Tudi iz Dunaja pozvani prof, Eiselšberg ni specialist za notranje bolezni, ampak operater. Splošna vojaška dolžnost na Angleškem. Na Angleškem imajo sicer splošno volilno pravico, a nimajo splošne vojaške dolžnosti, To čutita-posebno Francija in Rusija, ki v sedanjih bojih morata strašno krvaveti, dočim Anglija glede moštva v celem le malo trpi. Anglija sicer! ppnu.ja zlato, toda tudi Francija in Rusija smatrata človeka vendar za nekaj več nego je mrtvi zlat. Zato zahtevata od svojega angleškega zaveznika splošno, vojaško dolžnost. Angleško ministrstvo se je že ud al o, in to jo baje tudi vzrok, zakaj se je ministrstvo preustrojilo v koalicijsko ministrstvo. Toda sedaj je prišla angleška javnost in se upira, da bi se uvedla splošna vojaška dolžnost na Angleškem. Bolj komodno stališče je že, svoje ladje imeti zaprte v varnih lukah, na suhem pa pust ti krvaveti svoje zaveznike. Angleški zunanji minister Grey bolan. Angleški zunanji minister sir Edvard Grey je baje na očesih zbolel in bb šel -vječ mescev na dopust. Že ta teden bo prepustil posle zunanjega ministrstva lordu Crewe, kateremu bo stal nöyo imenovani minister brez portfelja lord Landsdowne ob strani. Da bi se spremenila tudi zunanja politika, je pa malo vero-jetno. Delavski štrajk na Angleškem. Na Angleškem se je zopet začel Širiti Štrajk ru-dokopov, ker delodajalci vkljub temu, da imajo velikanske dobičke., nočejo zvišati delavcem mezd, Nemški letalci nad Londonom. Nemški letalci so se prvikrat prikazali nad Londonom, kar seveda ne bo osttalo brez močnega utiša na angleško, javnost. Nemško uradno poročilo z dne 1, junija pravi: Kot odgovor na bombardiranje nezavarovanega mesta Ludwigshafen so danes po poči zelo obilno metali naši letalci1 bombe na londonske ladjedelnice in doke. Napetost med Nemčijo in Severno Ameriko. 'Zaradi .„Luzitanije“ S3 je razmerje med Nemčijo in .severnoameriškilmi Združenimi državami močno poostrilo, ker obe vladi odločno zagovarjata svo.e stališče. Bo angleških distih povzamemo, da se je nemški poslanik grof Bernsforff nasproti svojim prijateljem izrazil, da hi se nikakor ne- čudil, ako bi ga prisilili odpotovati. Ultimatum Mehiki. Predsednik Združenih držav Severne Amerike Wilson je izročil 'Mehiki ultimatum, v katerem zahteva, da mora biti v Mehiki takoj konec meščanske vojske, sicer bi Združene države Severne Amerike z oboroženo silo posegle vmes. Boj za Dardanele in Carigrad. Francoske ladje. Vedno z večjo .gotovostjo se širijo vesti, da bo francosko brodovje, ki je dosedaj stražilo otrantsko ožino, odpoklicano za operacije ob Dardanelah. Sodelovanje Italijanov le je baje sedaj nemogoče, her trosporaznm noče izpostaviti italijanskega brodovja po nepotrebnem nevarnosti. Italijanska pehota mora najprej zavzeti Trst in Bolo in nato bo nastopilo tudi italijansko brodovje na pozorišču. Pariški .socialistični listi niso nič kaj -zadovoljni, da gre njih celo brodovje pred Dardanele, kjer se neprestano potapljajo ladje. Nemški podmorski čolni pred Sueškim prekopom. List .„Giornale d’Italia“ poroča, da se je sedaj dognalo, d)a se ob severoegiptovsKi obali nahajata 2 sovražna (nemška?) podmorska čolna. Angleški general ’Maxwell je takoj vse potrebno ukrenil, da sè Sueški prekop brani pred sovražnimi napadi.. Ob izhodnem robu mesta Port-Saida so postavili več baterij. Pred, vhodom v prekop se je napeljala obrambna mreža, da se tako zabrani ponočni napad na Sueški prekop. _________________________________ Sv. Oče o vojski. Frančiškan o. Ungvary, ki se je udeležil volitve frančiškanskega generala v Rimu, je bil ob svojem odhodu iz Rima v avdjijenei pri papežu. O tej-le avdijenci pripoveduje o, Ungvjary: Do sto oseb se je udeležilo avdijence. Papež nas je sprejel izvanredno slovesno; bil je moč n o bled in videlo se je, da ga vojska Italije z Avstrijo zelo pretresa. Sv. Oče je nas nagovoril in pričel svoj govor z apostolskimi besedami : „U, a z, ki se m v Gospodu zvez a n, vas vprašam, ali ne vidite vezi nam o-j i h rokah? A jaz sem kljub temu zvezan.“ Sveti Oče nas je na to prosil, najj storimo vse, kolikor je mogoče, da se težave, ki jih je vsekala vojna, kolikor mogoče omilijo. Papež je te besede izgovoril s svečano resnobo in se je pri tem dvignil s svojega prestola/. Njegovo obličje se. je porudečilo, bil je popolnoma oduševljen, mladostna moč in čudovito ga-nutje je bilo združeno z njegovimi biesediami. Kardinalom, ki so bili mnenja dia bo sv. Oče moral zapustiti Rim, je papež odgovoril : JV božjih rokah smo. Naj s e z godi, kar se mora zgoditi!“ Zakaj je naš vatikanski poslanik zapustil Rim? Izjava poslanika princa Schöhburga. Avstrijski poslanik pri sveti 'Stolici prihc Sohön-burg se je izjavil proti zastopniku lista „Politische Korrespondenz“ sledeče : Na vse mogoče načine sem se trudil, da bi ob izbruhu vojske mogel tako sam, kakor tudi ostalo po-slaniško osebje ostati v Rimu, kajti vojska ne izpre-meni prav nič na razmerju med Avstrijo in sv. Stolico. Avstrijska vlada pa mi je ukazala zapustiti Rim iz sledečih razlogov: 1. Sv. Stolica ni priznala italijanskega garancijskega zakona, ki bi tvoril edino praktično podlago, če bi poslaništvo ostalo v Rimu, . 2. Dana ni bila niti najmanjša gotovost, da bi poslaništvo med vojsko uživalo one svoboščine, kil so neobliodiio potrebne zia izvrševanje uradnih poslov. Tako smo morali biti pripravljeni posebno na to, da bo med vojsko ustavljen svobodni poštni, šifrirani in: promet s kurirji, yn sicer takoj od začetka vojske, za kar je c. in kr. vlada imela- dokazi v rokah. 3. Ce bi poslaništvo ostalo v Rimu, bi to dalo povoda k neprestanemu slovitemu ščuvanju proti poslaništvu in to ščuvanje bi seveda zadelo tudi sv. Stolico, Temu pa se je bilo predvsem izogniti. Ti trije razlogi kažejo, da se ostanek v Riimu praktično ni dal izvršiti in pa da so važni razlogi o-portumleto iz ozirov na sv. 'Stolico svetovali zapustiti Rim, Odslej bo vlada uradno občevala s sv. Stolico po dunajskem papeževem nunciju. * * * Mi priobčujemo to poslanikovo izjavo ter jo podčrtujemo, ker nam je znano, da izvestniiljud-j e hujskajo proti sv. O četu, češ, da je on iz a v e r z i j e; p r o t i n a m i n N e. m č i j i zaukazal (!) poslan i kom o d poto v a t i. Toda že navadna zdrava, pamet pravi, da noben ujetnik ne ljubi svojega, jetničarja bolj kakor one, ki ga-hočejo osvoboditi ! Voditelji ogrske opozicije pri cesarju. Cesar sprejme ta teden voditelje ogrske opozicije, grofa Andrassyja, grofa Apponyija in grofa Zi-chyja. Ugibanje, da se bo sestavilo novo koncentracijsko ali koalicijsko ministrstvo, je brez podlage. Voditelji gredo k cesarju, da mu povedo svoje mnenje o notranji in posebno zunanji politiki. MjslMho bojišče. Przemysl zopet naš. Naj žalostne j š'i dogodek v celi dosedanji vojski je bil za vsakega avstrijsko Čutečega državljana, ko se je morala trdnjava Przemysl udati sovražniku. Tem žalostnejši, ker je ktemu niso prisilili sovražniki, ampak glad in pomanjkanje. To se je zgodilo dne 22. marca. Toda sovražnik ni bil dolgo med zidovjem Przemysla. Dne 3. junija je padel zopet v naše roke po hrabrosti naših in nemških čet. Kakor je v naših srcih padec Przemysla vzbudil žalo&t in sočutje, tako se je veselil in vriskal nad njegovim padcem ves sovražni svet. Izbobnalo se je z vel k im truščem, da bo udaja Przemysla za nas in našo armado usodepolna, za sovražnika pa, da je znamenje nepremagljivosti in neprimernega junaštva njegovih čet. Na tisoč brzojaven-, fotografskih slik, Člankov je šlo med svet, ki so slavili ta dogodek. Mi smo molčali in trpeli. Vedeli smo, da lahko zaupamo v Boga in svoje voditelje. Vojna sreča se mora obrniti, to je bilo naše 'trdno upanje in prepričanje. In res, prišel je lepi maj z zelenjem, cvetjem, ptičjim petjem, toplim solncem In jasnomodrim nebom, Bog je milostivo pogledal na nas in blagoslovi} naše orožje, za kar smo ga dan za dnevom tako goreče prosili. Z majem je prišla velika bitka ob Biali in Dunajem Vojna sreča se je s polnim obrazom nagnila k nam ter korakala z nami. Uspeh za uspehom nam je bil podeljen, in sicer dan za dnevom. Ko je minil maj, vedeli smo, da bo tudi Przemysl že kmalu v naših rokah. To se je zgodilo dne 3. junija. Ölb 3. uri zjutraj so vkorakale v Przemysl od severa nemške, ob 6, uri zjutraj od zahoda in juga avstrijske čete. Hvala Bogu in slava junakom! Porodilo o zavzetju Przemysla. Naše uradno. Dunaj, 3. junija. _ Nemške čete so po noči z naskdjkom zavzele še zadnje ruske postojanke n-a severni strani P r z e m y s 1 a in so danes, dne 3. junija, ob %4, liri zjutraj udrle od severa sem v, mesto. Od zahoda in od juga je udrl v mesto naš 10. armar dni zbor. Njegovi prvi oddelki so prikorakali že kmalu po 6. uri zjutraj na glavni trg v Przemysl. Posledice tega našega uspeha se sedaj še ne morejo pregledati. Nemško uradno. Berolin, 3. junija. Iz velikega vojnega stana se uradno razglaša: Ko so bile danes, dne 3. junija zjutraj, z naskokom zajvzete zadnje utrdbe na severni strani mesta Przemysl, so nemške čete vkorakale v trdnjavo. Plen, ki je prišel v naše roke, se še ne more pregledati. Ruski protinapadi na nemške prednje postojanke na izhodni strani Taroslaya, so se popolnoma izjalovili. Kako je padel Przemysl. Dne 20. m'aja so naše Čete prispele pred Przemysl in ga začele oblegati. Rusi so razrušene utrdbe, ;?opravili, kolikor je to bilo v kratkem času od dne 22. marca, ko se je naša posadkja udala, mogoče. A ker še začetkoma obleganja niso prišli težki topovi za nami, je nastopala le infanterija ter pripravljal^ artilerijski napad. Koncem mesca maja so bili topovi na svojem prostoru in usoda Przemysla je bila zapečatena. Dne 1. junija je poročal naš urad: Na severni strani Przemysla so med tem bavarske čete z naskokom zavzele tri utrdbe trdnjavskega pasu. Ujele so pri tem 1400 mož, uplenile 28 težkih topov, med temi 2 oklopna- topova. Dne 2. junija se je glasilo uradno porodilo: Na severni strani trdnjave Przemysl sq na^ še čete z naskokom zavzele dve badai j ni utrdbi in obdržale v svoji lasti vse dosedaj že zasedeno o-zemlje. D n e 3. j u n i j a pa poroča urad zmagoslavno: Od 3. ure 30 minut je Przemysl zopet v naših rokah. Stryj zavzet. Avstrijsko-nemške čete so dne 31. maja zavzele naše važno železniško križišče, mesto Stryj, Severno od Stryja. Uradno se poroča z avstrijske strani z dne 8. junija: Napad zavezniških čet na severni strani Stryja se uspešno nadaljuje. Dosedanji uspehi bitke pri Stry-ju. so: Ujetih 60 ruskfh časthikov in 1 2.1)7® mož, zaplenjenih j je bilo 14 tbjiov in 3® strojnih pušk. Nemško uradno poročilo z istega dne pa pravi: Armada generala Linsingena prodira proti Zy-ciocovu, severno-izhodno od Stryja in se nahaja v boju za ozemlje Dnjestra. zahodno od Miko 1 a j o v a,. Plen bitke pri 'Stryju znaša: 60 ruskih častnikov, 12.175 mož, 14 topov- in 35 strojnih pušk. Velikanske ruske izgube. Uradno se poroča: V bojih v mescu majniku so ujele armade, ki se nahajajo pod avstrijskim vrhovnim poveljstvom, 863 častnikov, 268.860 mož, zaplenile 251 lahkih in težkih topov, 576 strojnih pušk in 189 vozov za strelivo, K temu še pa- pride Številno vojno gradivo, ki je bilo zaplenjeno v Karpatih in sicer : Artilerijskega streliva za 8500 strelov, 5% milijonov, infanterijskih patron, 32.000 ruskih pušk-repetirk in 21.000 bajonetov, sabelj in bodal. * Kusi izpraznjujejo Lyov. Po poročilih, ki so došla iz Lvova, so Kusi nenadoma ustavili kopanje jarkov in nasipov okrog mesta Lvova. Pisarne podružnice rusko-azijske banke, ki je še le pred nedavnim časom začela poslovati v Lvovu, so že zaprte. Del uradov generalnega upravitelja za Galicijo je že premeščen iz Lvova v Zlozov. Rusi zapirajo brez prenehanja Poljake,, Ukrajince in Žide. Lvovski, osrednji kolodvor je od vojaštva zastražen. Vodja rusofilskih Rusinov, dr, Diudykiowic, je v spremstvu več drugih rusofilskih Rusinov odpotoval v Kiev, da si tamkaj „odpočije“. Francoska sodba o ruskem umikanju. List „Matin“ je prejel od svojega posebnega vojnega poročevalca sledeče poročilo o ruskem umikanju v Galiciji: Napadalno prodiranje sovražnika (Avstrije jn Nemčije) je v vojni zgodovini nečuven vzgled. Avstrijski topovi so tvorili štiri vrste. Prvo vrsto so tvorili poljski top ovij za njimi so bile postavljene težke havbice, za havbicami težki topovi in končno novi čudežni možnarji orožarne Skoda, Učinek poslednjih je bil naravnost nečuven. Porušili so celo najmočnejše utrdbe. Častno je za (Kuse, da pri njihovem umikanju niso nastale zmešnjave, Rusi zapustili Radom. Kakor javlja piotrkowski „Dziennik Narodovy“, so ruske čete zapustile mesto RadJOm (zahodno od I-vangoroda). Zakaj nočejo Rusi zapustiti Przemysla. Budimpešta, 2. junija. Listu j„(Az Est“ piše vojni poročevalec: Mero-/ dajha oseba mi je dala o važnosti ruskih protinapadov v ozemlju Sieniave sledeča pojasnila: Ko so avstrijske čete predrle tudi ruske postojanke ob reki San in so prekoračile reko, so prišli Rusi v težaven položaj. Rusi so morali ali takoj zapustiti Przemysl in odkorakati proti izhodni smeri od trdnjave, ali pa se spustiti za vsako ceno v protinapade, da ysaj nekoliko podaljšajo rusko gospodstvo: nad Przemyslom. To je bilo tako nalravno, da ni nobenega človeka presenetilo. Ruski napad se je pričakoval vsak dan iz smeri, od katere je tudi prišel. Ruske ojačene čete so napravile v ozemlju Sieniave protinapade radi tega, ker se nahaja na tem ozemlju krilo zmagonosne armade generala Maken-sena. Ruski napad je-ostal popolnoma osamljeno pod-vzetje in se je kot tako tudi izjalovil, ker ruske čete niso mogle prekoračiti reke San. Ves sedanji ruski napor velja Przemyslu in sicer ne morda iz strate-gičnih (vojaških) ozirov, marveč vsled tega, ker je v očeh trosporazumske javnosti vprašanje Przemysla zelo kočljivo, Ruskb armadno vodstvo si je veliko prizadevajo, da ime Przemysl ne postane znano samo v Petrogradu, ampak tudi po vsej Angliji in Franci- ji. Rusija je poslala v svet celo kopico raznih fotografij o Przemyslu in razbobonaia v svet celo vrsto velikih, zmag pri Przemyslu. Ta reklama, katero so delali, ko se je udala trdnjava, postaja sedaj Rusom vedno neprijetnejša. Rusi se sedaj ne morejo .ločili od Przemysla. Kakor ob Veliki noči v Karp.atih, tako žrtvujejo sedaj pred Przemyslom v neuspešnih protinapadih nezaslišane množice vojaštva. Pri Sieniavi se je vsak njih poizkus, predreti našo črto, zadušil v potokih krvi in ni mogel naših čet zadrževati, niti pri, prodiranju, niti pri obkolje-' Rusi poročajo. Ruski poročevalni urad je vendar začel rusko javnost seznanjati tudi z neuspehi v Galiciji. Tako poroča: Iz poročil inozemskih (!) Časnikov o bojih na črti Gorlice—Dunajeo se razvidi, da je sovražnik tam proti dvema našima, zboroma v najkrajšem času postavil 1500 topov, izmed katerih so bili tudi nekateri 42 cm. V štiriurnem streljanju, ki' je bilo pred naskokom upeljano, je izstrelil sovražnik približno 700.000 strelov. Imel še je nadalje za zopet 700.000 strelov pripravljenega streliva, katerega je menda porabil že dne 10. maja, ker je ta dan 'Matckensenova armada že mirovala. Da je mogel Mackensen prodirati od -Gorlic čez Jaslo v Naklo, severnoizhodno od Przemysla, je bilo mogoče le vsled tega, da je na vsak naš bataljon, ki so stali nai različnih postojankah, izstrelil po 10.000 strelov. Dimitriew izve za poraz. Groiica, pri kateri je bil general Radko Dimitriew dalje časa nastanjen, pripoveduje o utisu, ki ga je naredilo na generala poročilo o porazu pri Gor-licah. Bil je tako potrt, da se ni mogel več premagovati, čeprav je bil nenavadno mirnokrven. Grofica je slišala, kako je z zelo obupanim glasom vskliknil nar sproti svojemu spremstvu: „(Tega nismo pričakovali! Ta vojska je za n ja s izgubljena!“ Dimitriew je bil tako razburjen, da se je penil od jeze. Več ur je trebalo, da se je pomiril. 80.000 obitelj izpuščenih iz ruskega ujetništva. Petrograjski mestni glavar, je naznanil, da bo v bližnjim dneh. izpuščenih iz ujetništva 80.000 obitej, ki so ali nemški, avstrijski ali turški podaniki. Ujetnike, ki so se nahajali v ujetništvu v ruskih vladnih pokrajinah Wologda in Wiatka, bodo odposlali v Petrograd, odkoder jih bodo spraviti na Švedsko. 200 nemškim, avstrijskim in turškim podanikom, katerim je bilo dovoljeno, dosedaj bivati na Ruskem in ki, so prosili, da se jim podeli na (Ruskem domovinska pravica, je bilo zaukazano, da morajo takoj zapustiti Petrograd, Na severnem Ruskem. Nemci uradno poročajo, da so mesca maja ujeli severno od Memel a 24.700 mož, 16 topov in 47 strojnih pušk; med Memelom in Pilioo so ujeli 6943 mož, 11 strojnih pušk in eno letalo. Boji proti Srbiji. Srbski tisovni urad poroča: Dne 20. majnika je sovražna artilerija otvorila ogenj na kraj Bredje-novac; riafvno istega dne se je streljalo na kraj Se-keli. Streljanje ni imelo posledic. Srbija in jadransko vprašanje. Iz Bukarešta poroča „Tägliche Rundschau“ : Vsi belgrajski profesorji so odpotovali v Francijo, (Anglijo in Italijo, da nastopijo za srbske zahteve ob 'Jadranskem morju. „Rusko Slovo“ in „Birževija Vje-domosti“ sta se hitro obrnili ostro od Srbije proč. ilustrilsko-italijansho bojišče. Dogodki na italijanskem bojišču. Dne 1. junija. Ob tirolski meji: Topovski boji na pogorju Folgarijiaf-Lavarone, kakor tudi manjši boji ob koroški meji in na Goriškem v prostoru pri Kobaridu se nadaljujejo Dne 2. junija. Na italijanskem bojišču so bila vsa dosedanja sovražna podjetja brezuspešna. Na Tjirolskem: Obstreljevanje gorske planote Folgarija,-Lav|arone in posameznih koroških utrdb ni povzročilo našim utrdbam nobene imena vredne škode, čeprav so oddali I-t ali j ani veliko število strelov iz težkih topov. Na ostali tirolski in koroški meji ni prišlo do nobenih velikih bojev. Na Primorskem so bili sovražni napadi na greben gore Krn odbiti. Italijani so imeli pri tem težke izgube Dne 8. junija. Na tirolsko-koroški meji so na ■ večih točkah nadaljevali Italijani svoje brezuspešno obstreljevanje naših utrdb. Kjerkoli so prišli sovražni oddelki v naš ogenj, so zbežali, tako italijanski peš- polk na gorski planoti Folgarija, vteč italijanskih stotnij pri Misurini (na Tirolskem) in sovražni kava-lerijski oddelki in oddelki pehote, katere je napadla naša patrulja pri G r a d i š k i. Kako dolga je italijanska fronta. List „Popolo d’Italia“ piše, da je cela italijanska bojna fronta proti Avstrijcem dolga, 511 kilometrov; od tega je 460 kilometrov hribovijtega in le. 51 kilometrov ravnega sveta. General Cadorna rojen Avstrijec. Iz Kopra v Istri s poroča: Sedanji načelnik italijanskega generalnega štaba, general Cadorna, je dvojni izdajalec. Cadorna je rojen Avstrijec in sicer iz Kopra. Njegov oče je bil profesor na koprski drž. gimnaziji in je tudi pokopan v, Kopru. Postopanje Ca-dornovd je tem predrznejše, ker je nalašč prevzel mesto generalštabnega načelnika, da: bi vodil vojsko zoper svojo domovino. Italijanska baharija. Italijani so pobrali nekje 200 slabo rejenih in oblečenih ljudi ter jih z velikim bobnanjem odpeljali kot vojne ujetnike v Bracciano pri Rimu, kjer se nahaja, velik tabor barak. Tudi v Verono, Brescio in druge kraje so prignali s primernim vriščem take vojne ujetnike. Čudno, da so vsi ti ujetniki brez izjeme italijanske narodnosti., Ovirano italijansko prodiranje. Iz .Curiha se poročaj: Prodiranje Italijanov na Furlanskem ovirajo zelo njairastle reke. Avstrijske postojanke ob Soči pri Gorici smatrajo italijanski vojaški krogi za zelo močne. Italijanski listi poročajo, da ogenj avstrijske artilerije v tem delu bojne črte ljuto učinkuje. Italijani prikrivajo. Italijansko uradno poročilo je zamolčalo, da so naše Čete pri Caprilah uničile dve italijanski kompaniji. Kakor se iz Genove izve, sta pripajdajli omenjeni dVe stotniji k 96. pešpolku, kojega garnizija je Genova., Italija potrebuje pomoči. Večkrat imenovani vojni sodelovalec „Corriera della Sera“, major Gatti, izvaja, da 11 a 1 i j a b r e z pomoči od strani svojih zaveznikov ne bo mogla prodreti v aivstro-ogrsko ozemlje, vsaj ne daleč, j , . ; Prvi nastop alpincev. Maidžairski časnikar Frane Molnar javlja iz vojnega poročevalnega stana: Prvi napad alpinskih polkov se je izvršil, a se je moral, kakor se je uradno poročalo, po par urah ustaviti. V uradnem poročilu omenjeno lavaronsko ozemlje je močno utrjeno, proti kateremu se je italijanska artilerija že par dni poskušala. Ko.je artilerija na ta način, kakor je mislila, pripravila tla za naskok pehote., so morali nastopiti alpinci, ki veljajo kot najizbornejše italijanske vojaške čete. Napad za nas ni bil nepričakovan, ker se je italijanska armadna uprava že za časa miru zelo zanimala za to točko. Nasprotna artilerija je bila tako pripravljena, da je za obstreljevanje čakala le povelja, Tloida ves napad se je končal z neuspehom alpincev. Italijani izpraznili Benetke? Nekemu ruraunskemu, trosporazumu naklonjenemu listu se poroča iz Aten, da nameravajo Italijani po poročilih, ki so došla iz Aten, izprazniti mesto Benetke. Italijani ustrelili kobaridskega dekana. Iz Lugana poročajo italijanski časnikarji: V Kobaridu na Goriškem, ki so ga Italijani 24. maja zasedli, so tamošnjega župniKa italijanski vojaki prijeli in ga odpeljali v Videm pred vojno sodišče. Pred sodiščem je bil župnik — sivolasi starček — zaradi „veleizdajstva“ obsojen na smrt. Obsodba se je že izvršila. Župnika so ustrelili. Očitalo se mu je namreč, da je po odhodu Avstrijcev iz Kobarida bil ž njimi v zvezi in je občeval ž njimi po podzemskem telefonu, ki ga je imel napeljanega pod velikim altarjem v cerkvi. Italijani so očitali župniku, da je sporočal Avstrijcem, kako in kam naj streljajo s topovi. Dostavek uredništva: Kobaridski dekan je Slovenec Jurij Peternel. Star je že okoli 70 let. Kakor vsa slovenska primorska duhovščina bil je g. Peternel vnet avstrijski rodoljub ter je posebno ostro oosojal italijansko irredento. G. Peternel je u-žival vsled svoje velike ljubeznjivosti v gorički škofiji nenavaden ugled, pri njem so se duhovniki zbirali kalter pri svojem očetu. Bil je tako markantna o-seba kakor pokojni slovenjebistriški kanonik g. Hai-šek v naši škofiji. Vse ga je ljubilo in se veselilo njegove navzočnosti. Kobarid je, kakor izvemo, zopet v naših avstrijskih rokah. Italijani zapirajo naše. V Korminu so Italijani zopet zaprli 14 Avstriji zvesto ostalih prebivalcev ter jih odvedli kot talce v Florenco. Naši letalci. Berolin, 30. maja. „National-Zeitung“ poroča iz Dunaja, da naša avstrijska letala neprestano plovejo od Soče v Italijo» na poizvedovanje. Dosedaj so jih Italijani obstreljevali zaman. Avstrijski zrakoplov meče bombe. Iz Lugana v Svici se uradho poroča dne 2. junija: Avstrijski zrakoplov, je vrgel na italijansko mesto Molletta (mesto južno od Barletta) hjombe in sicer na tovarno žvepla ter na skladišče olja in petroleja-En delavec je usmrčen, en.a žena pa ranjena. Skoda, je precej velika. Pola in Tržič. Uradno se poroča;, da je poročilo italijanske vojne mornarice o uspehih, katere je dosegel italijanski zrakoplov z obstreljevanjem Pole, neresnično. Sicer so se razletele štiri bombe, toda škoda, katero so povzročile, je malenkostna. Nikjer ni izbruhnil požar. Vsa škdda, katero so povzročile italijanske bombe v Tržiču je: eno nevojaško osebo jo košček kamena lahko ranil. * Uti * Ljubljana in vojska. („jSlovenec“ poroča: 80 ranjencev z italijanskega bojišča so dne 2. junija zjutraj ob pol 8. uri pripeljali v ' Ljubljano. Več italijanskih voj akov-u j e t n i ko v so dne 2. junija zjutdaj pripeljali v Ljubljano. Bilo je .21 mož in 1 častnik. Enega ranjenega Italijana; so odpeljali v ljubljansko garnizijsko bolnico, druge so transportirali dalje. Glasovi naših ljudi« Pogum in zaupanje! Iz Rateč pri Kranjski gori pišejo „ Slovencu“ r Tukaj poslušamo gromenje topov, pa se nič ne bojimo. Varujejo nas močne trdnjave na Predilu in pa v Naborjetu, ki pošiljajo svoje pozdrave sovražniku. Italijani bi morali žrtvovati tisoče in tisoče vojakov* preden bi prodrli čez Žahnice na Trbiž. Nikogar naj ne bo strah, sovraga pomandramo v prah! Pozdravi naših fantov! Z italijanskega bojišča so „Slovencu“ slovenski vojaki odposlali dne 24. maja naslednjo dopisnico: Naše baterije bruhajo silen ogenj na neprijatelja, ki pa le slabo odgovarja. Med fanti vlada silno navdušenje. Pod jasnim nebom se slišijo leteče krogle kot sik gadov. Vojaštvo je zdravo. Upajoč, da neprijatelj drago plača svojo hinavščino, Vam kličemo: Na veselo svidenje v veliki Sloveniji. — Slede podpisi. Reka. Zunanjost Reke izgleda v sedanji vojski v glavnem mirno, gamo z veliko hitrostjo prevažajo vse vrednosti iz mesta v notranjost dežele. V luki se ne nahaja nič parnikov. Ravno tako izgledai zapuščeni železniški kolofdivor. Vse te potrebne korake so ukrenili zaradi večje varnosti. * * Tirolska poročila. Inomost, 301. maja. Cenzurirana „Innsbrucker Volkszeitung“ prinaša: Po dosedanjih vesteh se vrši na tirolski meji boj le na malo točkjah južno od Puste doline (Pustertal, dolina Drave na Tirolskem. Op. ur.). Italijani sicer poizkušajo zasesti večino prehodov, pa so bili povsod odbiti. Nekaj oddelkov je za kraitek čas v di(vjem gorovju prestopilo na naša tla, pa, so se umaknili, ker so bili v nevarnosti, da jih obkolimo. V smeri na. Schluderbaeh se je nekolikjokrat slišalo gromenje topov. V koroških alpah se boji nadaljujejo. Kakor že vse kaže, so Italijani pred daljšim časom zbrali močne čete na južnem pobočju pogorja in si napravili; dobba opirališča. Zelo se trudijo za uspeh, pa dosedaj so bili še vsi napadi odbiti. Gromenje topov je bilo zelo silovito. V srednji Ziljski dolini so ljudje mislili, da na Dobraču pri Beljaku udarja strela; pa je bil le odmev tako silen. Navdušenje na Tirolskem- Na Tirolskem in Predarlskem se- je javilo nad 12.000 vojnih prostovoljcev, kojih večina ni več podvržena vojni dolžnosti. Okoli 1500 prostovoljcev je že 65 do 70 let starih. General Danki — poveljnik na Tirolskem. General Danki, ki je bil svoj čas poveljnik armadnega zbora v Inomostu, je imenovan za poveljnika avstrijskih čet na Tirolskem. Za načelnika generalnega štaba je pa imenovan generalni major Pichler. • * * O italijanskem kralju. Poročevalec „Reichsposte“ opisuje duševno slabo razvitega italijanskega kralja Viktor Emanuela,. katerega Rimljani imenujejo že („zadnjega kralja“ in pravi : „Ko so zaprosili vdovo-kraljico Maxgerito, naj glede vojske upliva na svojega sina, je odgovorila: „Nimam sina!“ in solza je stopila v oči gospe, ki se sramuje verolomstva svojega sina- Viktor Emanuel pa je pred vojsko izjavljal: „iJaz sem prvi iz roda Savojcev, M je prelomil svojo besedo. Tako pravi mama. Jelica pa pravi, da ji Nikita piše, da sem brez vojske izgubljen. Kaj torej naj storim?“ Italijanski poslanik v Konstanci oklofutan. Iz Konstance na Rumunskem se poroča, da je bil tamošnji italijanski poslanik dr. Belzoni oklofutan na javni cesti. Poslanik se je sprehajal z Grkom Lascandisom in je govoril o „sveti vojski“ Italije — proti Avstriji. Lascandis je dejal, da je predrzno o-značiti roparski pohod Italije za nekaj svetega. Ko je italijanski poslanik nato pozival Lascandisa na dvoboj, je Lascandis zgrabil poslanika za vrat in mu dal par dobro namerjenih klofut z besedami: „Cas zdaj! Kraj tukaj; Orožje tukaj!“ * * Vatikan. Vatikan ostane potom brzojava in posebnega kurirja preko Svice v diplomatični zvezi z Avstrijo in Nemčijo. Na Italijanskem so vsi duhovniki vpoklicani. Ogrski frančiškanski provincial o. Ungvary, ki se je o Binkoštih mudil v Rimu pri valitvi frančiškanskega generala, je ostal še po vojskini napovedi s 27 drugimi frančiškani v Rimu. O, Ungvary se je sedaj vrnil iz Rima ter pripoveduje o položaju, ki, je nastal po izbruhu vojske v Italiji. Frančiškan pravi, da italijansko ljudstvo ni navdušeno za vojsko; povsod se vidijo žalostni obrazi in obup. Vojak! ne gredo radi v vojsko in se na vse kripljie branijo iti na bojišče. Mnogi pomečejo celo orožje proč. V Milanu so socialisti pokvarili železniški tir pred vojaškimi vlaki. Na postajah se slišijo protestali klici vojakovi zoper vojsko. Frančiškan trdi, da je ob svojem potovanju po I-taliji dobil utis, da nihče drugi ni želel vojske z Avstrijo, kakor Salandra in Sonnino, ki sta plačana od trosporazuma in poulični mob. Ti ljudje imam jasen namen z vojsko najprvo odstraniti kraljestvo in potem še tudi papeštvo. Na ta način skuša svobodomiselstvo napraviti iz kraljestva ljudovlado ter izzvati prekuoi-jo v d deželi, Vlada je vpoklicala pod orožje tudi vso duhovščino ter pustila ljudstvo doma m v bolnišnicah umirati brez verske tolažbe. Frančiškanski provincial v Rimu niti ni mogel več k papežu k avdijen-ci, ker je moral takoj pod orožje. V Italiji morajo vsi duhovniki opravljati aktivno vojaško službo, dočim se framasonski uradniki in oficirji stisnejo, kjer le morejo. Država brez duhovnikov se tudi prej pridobi za revolucijo. „Sveta vojska“ v Tripolisu. Rimski listi poročajo iz Tripolisa, da je postal položaj v tej italijanski koloniji zelot resien. Mohamedanski rodovi so po celem Tripolisu napovedali „Sveto vojsko“ zoper Italijane. Italijanska _vlada odpošlje v Tripolis en celi armadni zbor, da si zavaruje vsaj svoje najvažnejše tamošnje postojanke pred utrdbami. Italijani v Yaloui. '0' razmerah, v Albaniji poroča „Budapest! Hir lap“ iz Aten: Valona in pjred njo ležeči, otok) Saseno jo že popolnoma v, oblasti Italijanov. Na javnih poslopjih vihra že italijanska zastava. Nastopanje Italijanov vzbuja med prebivalstvom veliko razburjenje. Vsi oboroženi Albanci so zapustili mesto, dag se pripravijo za napad na Italijane. Da hoče^ Italija okupirati celo Albanijo, je razvidno pač_ najbolj iz tega, da je Italija poslala pred Drač že vojno ladjo, V Draču vlada velika zmeda. Tudi življenje Grkov jie že o-groženo, Zato je poslala Grška tjakaj vojno ladjo, da sprejme Grške podanike na krov. Italijani pa so ladjo prisilili, da se je morala takoj vrniti. Grški listi z ogorčenjem poročajo o tem dogodku. Okupacija Drača po Italijanih ne bo izostala. Poveljnik italijanskega ekspedicijskega kora, polkovnik Custom, se nahaja že v Valeni. Tu je nagovoril množice in poudarjal, da pridejo Italijani kot bojevniki kulture in da se bodo bojevali za dobrobit Albanije. Govoril je navdušeno tudi o „italijanski Ädriji“. Albanci se zbirajo ob, Ohridskem jezeru in so sklenili, da se bodo branil z vsemi silami. Najmanjša državica napove Avstriji In Nemčiji vojsko? Italijanski list „Ordine“1 poroča, da namerava Ijudovlada S,an Marino na poziv italijanskih ministrov Salandre in Sonnina napovedati Nemčiji; in Avstriji vojsko. m - -» 1__IB«- mn8~MM0 uüpd. Maribor, 4. junija. Mora se reči, da se Francozi in Angleži pošteno trudijo, da bi prebili nemško bojno fronto. Posebno, odkar so avstrijsko-nemške čete v Galiciji pokazale, kako se to narodi, so bili franeosko-angleški napori nadčloveški. Toda uspeh je ta-le: V Flandriji se Nemci vedno bolj bližajo Tperiiu, in so sedaj komaj dobrih 5 lan oddaljeni od mesta. Pri Arrasiu se je o-fenziva zdrobila vsled silovitega ognja iz nemških topov. Med Mozo in Mozelo sploh ne poskušajo Francozi več z olenziivo. Zraven je treba pomniti, da je Francija popolnoma izčrpala svoj vojaški materijal, a Anglija ga- ne pošilja več. Ni torej neverjetno, da so vsled pogodbe vezani Italijani, kakor hitro izvoju-jejo proti Avstriji kak uspeh, poslati večje število čet na zapadno bojišče. Toda na to pomoč se tudi ni mnogo zanašati, bajti proti v bojih izkušeni avstrijski armad^ še raočnejš in hrabrejši sovražniki nego so Italijani niso mogli uspeti. Bržkonie bo pri Francozih kmalu nastopilo to, kar onemogočuje vsako nadaljevanje vsake vo'ske, popolno izmučenje. Vojna v Franciji je težka. Kakšne težave imajo Nemci s Frajncozi, se razvidi iz pisma, ki ga priobčuje neki častnik v listu : „Ostpreussische Zeitung.“ Tri okoliščine delajo boj s Francozi težaven : 1. Njihova artilerija je sijajna. Opazovanje, go tovost v zadetju, množina municije! Skupno delovanje z infanterijo je nekaj velikanskega. Pred nekaj dnevi so ležale naše strojne puške dobro skrite na preži na nekem polju, posejanim s peso. Niti enkrat nismo ustrelili, kljub temu nas1 je našla njihova artilerija. Začeli so padati šrapneli in grattiate. Takoj smo morali ven. Več dni ležimo že v obrambjhih jarkih, iz katerih ne moremo naskakovati, ker nas drži francoska artilerija v Šahu. 2. Zhajmeniti so francoski letalci. Francozi so čisto natančno poučeni o našem premikanju in poziciji naše artilerije, 3. Ce se Francoz umika, si izbira najbolj spretne in najboljše postojanke. S tem dobiva čas, da se reorganizira in pripravi nove pozicije. Izgube trosporazuma pet milijonov vojakov. Iz Berolina se poroča: V prvih desetih mescih svetovne vojske znašajo izgube trosporazuma pet milijonov vojakov, če se sešteje število ujetih, ranjenih in padlih. To število, ki ga objavlja trosporazum že sam, bo pa hitreje prenizko, kakor previsoko in jamči, da bo končana zmaga na strani Avstrije in Nemčije, čeprav je tudi Italija posegla v boj. 20.000 granat na Ypern. Iz Arrasa se poroča: V štirih dneh je padlo na mesto Ypern 20.000 granat. Pogled na mesto je res grozen. V celem mestu ni ne ene hiše, ki bi bila nepoškodovana. Mesto je popolnoma izpraznjeno. Kot zadnji je zapustil mesto župan. Prebivalstvo izpraznilo Ypern. Iz Berolina se javlja, da je zapustilo vse nevojaško prebivalstvo mesto Ypern. Splošno je mnenje, da bodo prišle še, ta teden iz Flandrije prav zanimive vesti. Nemške bombe nad Londonom. Angleška admiraliteta dne 2. junija uradno poroča: Nemške zračne ladje so vrgle na London 90 bomb. Bile so to izvečine bombe, ki povzročajo ogenj. Francozi izumili nove ročne bombe. Londonski I sti poročajo, da so Francozi izumili nove ročne bombe, ki jih bodo uporabili v bojih na francoskem bojišču. Bombe so napolnjene z neko kemično tekočino. Ko se bomba razleti, se užge tekočina in plini, la nastanejo, učinkujejo na oči tako silovito, da je vojaštvo vsled obilnih solz, ki silijo v oči, takorekoč oslepljeno in ne more streljati. Nove ročne bombe bodo uporabljali v bojih za strelske jarke. Na Francoskem izdelajo sedaj vsak dan 6000 do 7000 takih ročnih bomb. Nagli sod. Armadni poveljnik je v smislu § 481 odstavek 2. vojaškega kazenskega reda odredil, da se za okraje armado (torej tudi za Štajersko). v pojlju odtredi nagli sod. Kot vrhovni poveljnik armade vi smislu § 481 odst. 2. voj, kaz. prav. red. odredim, da se razglasi nagli sod za civilno prebivalstvo v tuzemstvu. V krajih v državnem zboru zastopanih kraljevin in zemelj, v katerih se nahaja armada na bojišču (v boju), v slučaju, da se kraj dogodka in kraj sodbe nahaja v ozemlju, kjer je armada na bojišču : a) proti civilnim osebam, ki so v smislu, odredbe skupnega ministrstva z dne 25. julija 1914, drž. zak. št, 164 vsmislu § 14 voj. kaz. pr. r. in v smislu ces. odredbe z dne 25,. julija 1914 drž. zak. št, 156 podvržene vojaškim kazenskim sodiščem: 1, radi hudodelstva neopravičenega nabiranja in izbiranja ljudij (§ 306 in 307 voj, k. z.), 2, radi hudodelstva zapeljevan j,a ali podpiranja, da se zaprisežena vojaška dolžnost prestopi, 3, radi hudodelstva poizvedovanja in vohunstva (§ 321 voj. kaz. zak.) in drugih dejanj proti vojni sili države, 4. radi hudodelstva veleizdaje (§ 58 spl k. zak). 5. radi hudodelstva razžaljenja Veličanstva (§ 63 spl. kaz. zak.), 6. radi hudodelstva motenja javnega miru (§ 65 spl. kaz. zak.), 7. radi hudodelstva ustaje (§ 73 spl, k, z.), 8. radi hudodelstva javnega nasilstva s hudobnim poškodovanjem železnic, naprav, ki E istim spadajo, prometnih sredstev^ strojev in drugih priprav, ki služijo k obratu navedenih predmetov .(§ 85 spl, k. zak.), 9. radi hudodelstva javnega nasilstva, vsled hudobnih dejanj ali opust tev, ki so naperjene proti železnicam pod posebno nevarnimi okolnasjtmi (§ 87 spl. kaz. zak,), 10. radi hudodelstva javnega nasilstva s hudobnim poškodovanjem ali motenjem državnega brzojava (telefona) (§ 89 spl. k. z.), 11. radi hudodelstva javnega nasilstva v smislu §§ 85 in 87 spl. k. z., izvzemši slučaje naštete pocl točko 8 im 9 te odredbe in radi hudodelstva požiga (§ 166 spl, k. z.), če je hudobno dejanje naperjeno proti lastnini vojaške ali domobranske uprave, ali lastnini, ki jo navedena uprava upravlja ali obratuje; dalje če hudobno ogrožuje varnost osebe, ki so v aktivni službi armade, vojne mornarice, domobranstva, črne vojne, vojne žendarmerije in oseb, ki so žendarmerij-ski upravi podrejene, v slučaju, da so organizirane v vojaški službi za varstvo železnic, brzojava, telefona in za varstvo mej in morske obali, 12. radi hudodelstva umora (§ 134 in 135 spl. db z. zak,), uboja (§ 140 do 142 spl. kaz. zak.), ropa (§ 190 in 196 spi. k, z.), če se je hudodelstvo dogodilo proti osebam, ki so v aktivni službi armade, vojne žendarmerije, ali osebam, ki so žendarmerijski upravi podrejene, v slučaju, da so organizirane v vojaški službi za varstvo železnic', brzojava, telefona in za varstvo mej in morske obal!, 13. radi hudodelstva prikrivanja ali druzega podpiranja ubeglih vojevnikov (§ 220 spl. k. z.) Kažnjiva dejanja po točki lil in 12 spadajo tudi tedaj pred nagli sod, če niso doprinešena le proti tam navedenim osebam, lastnini ali varnosti oseb, temveč tudi proti drugim osebam, varnosti istih ali drugi lastnini. b) proti osebam, ki so v smislu cesarske odredbe z dne 4. novembra 1914, drž. zak, št* 307 vojaškim kazenskim sodiščem podrejene za slučaj, če se kažnjivo dejanje po pričetku veljavnosti te odredbe dogodi v kraju, v katerem jie sodni dvor I. stopnje, ki sodi v navadnih slučajih, vsled voj n in dogodkov nehal poslovati: 1. radi hudodelstva umora (§ 134 in 135 sploš. kaz. zak.i, uboja (§ 140 do 142 spl. k. z.), ropa (§ 190 in 196 spl. k, z.), požiga (§ 166 spl. k. z.) tudi v onih slučajih, ki niso Še v smislu določb pod II. a, št, 11 in 12 podvržene naglemu sodu. 2. radi hudodelstva tatvine v smislu § 174 (1 spl. k, z.) a) če je bil tat oborožen s puško ali drugim nevarnim predmetom, ki ogrožuje telesno varnost, b) če tat vi slučaju, da jje pri tatvini zasačen, se resno zoperstavi ali nevarno grozi, da; bi na ta način ukradene predmete obdržal., c) če se ie tatvina dogodila v slučaju požara, povodnji ali druge stiske, ki preti onemu, ki je bil o. kraden, in znaša vrednost ukradenih predmetov v enem ali več slučajih več kot 2000 (dva tisoč) kron. Raznoterosti. Občevanje s sv. Stolico. K v današnjemu članku pod tem naslovom je dostaviti: Pod pritiskom katoliške javnosti v Italiji je italijanska vlada dovolila, da Avstrija in Nemčija smeta z Vatikanom potom šifriranih brzojavov občevati, dokler to občevfejnje ne postane sumljivo ali državi nevarno, — Ali se bjosta pa Avstrija in Nemčija poslužili tega „milostnega dovoljenja“, še je dvomljivo. Vatikanski poslanik pri cesarju. Cesar Franc Jožef je dne 31. maja v Senbirunu v posebni in daljši avdijenci sprejel avstrijskega poslanika pri Vatikanu, princa Schönburga, ki je (vladarju poročal o svojih doživljajih v Rimu. Duhovniška vest. C. g. Franc Letonja, župnik pri Sv. Joštu na Kozjaku, je imenovan za vojnega kurata v rezervi. Osebna vest. Vojaški kurat 22* infanterijske divizije c. g. Franc Kren se je mudil na entedenskem okrepčevalnem dopustu pri Mariji Snežni. Te dni se je spet vrnil k svoji diviziji n;a bojišče. Za čas njegove odsotnosti ga je na bojišču nadcmestoval vojni kurat c. g. Alojzij Cižek. C. g. divizijski župnik Al. Cižek piše z dne 21. 5. (došlo v Jarenino na Štajerskem dne 2. 6.) — cenzurirano: Bil sem med časom, bar sem Ti zadnjič pisal, v Galiciji, nazaj na Ogrskem, Sedmograškem, in danes sem v Bukovini, odkoder s plarom naprej; Posebnih novic Ti sedaj ne morem poročati. Zdrav sem še vedno, hvala Bogu! Bojim se, da o Binkoštih ne bo mogoče celebrirati, vendar upanje še vedno i-mam. Dosedaj sem še imel to srečo vsako nedeljo in praznik, Če tudi včasih prav zgodaj. Naš general je prisoten vsako nedeljo, Če le mogoče s celim štabom pri sv. maši. Jezdec sem že precej dober. Včeraj pa sem jezdil pristnega rusa. Pošte še nisem dobil, odkar sem tukaj, ker smo večinoma na maršu. Mogoče jo dobimo čez par dni. Pozdrav Tebi in v sebi znancem ! Tvoj brat. Duhovniške spremembe na Koroškem. Prestavljeni so bili čč. gg.: Tomaž Köraius, kaplan v Spitalu, v Šmohor ; Peter Dornberger, kaplan v St. Vidu ob Glini, v Spital; Viljem Brožek, Kaplan v St. Jakobu v. Rožu, kot provizor v Gorje; Lovro Božič, kaplan pri Devici 'Mariji na jezeru, kot provizor v Apače;. Alojzij Vauti, kaplan v Pliberku, kot provizor v Podljubelj; Vinko Razgoršek, kaplan v Tinjah, kot provizor v Slovenji Šmihel. — Kot kaplani so bili nastavljeni čč. gg. semieniški duhovniki: 'Jož. Ebenberger na Solkovem; Gril Pavel v St. Jakobu v Rožu; Grollegger 'Janez v Greifenburgu ; Kuchling Ivan v Tinjah1; Mlinar Anton v Škocjanu; Müller Ignacij v Nemškem Plajjberku; Muri Ignacij v Gu-štanju; Sadolšek Ivan v Pliberku; Thoman Kazimir v Meiseldingu; Unterluggauer Boštjan v St. Petru v Kačji dolini; Vornik Matevž;pri Devici Mariji na jezeru (Prevlalje). Cesarjev pribočnik na vojski. Cesarjev, pribočnik polkovnik Ludvig pl. Valušek se je s eesarjeviin dovoljenjem javil za vojsko. Za časa vojske bo ga nadomestoval polkovnik Adalbert pl. Spanyik, prejšnji komandant mariborske kadetne šole. Novi protektor in predsednik Jugoslovanske a-kademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Dne 20. maja se je vršil v Zagrebu letni občni zbor Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, n’a katerem je bil izvoljen za protejktorja nadškol dr. Ante Bauer, za1 predsednika pa dr. Tomo Maretič. Obe volitvi sta bili predloženi kroni v potrditev. Dr. Ernest Dezsey — Hans Bartsch. V naših krajih je ime dr. Ernesta Dezseyja pač malo znano. V mirnih časih je nositelj tega imena glasbeni kritik graške „Tagespošte“ in pisatelj, romanopisec in zgodovinar glasbe, sedaj pa služi za nadporočnika; pri armadi.. Omenjamo ga zategadelj, ker je te 'dni priobčil v „(Berliner Tiageblattu“ listek o našem Krasu in o najših Kraševcih. V listu omenja Nabrežino, Devin, Komen, Gorjansko in Prosek — mudil se je torej v tistih krajih. Lahko rečemo: še nihče ni tako lepo in izrazito, s tako preprostimi in vendjar poetičnimi besedami popisal lepoto našega Krasa. A tudi o ljudeh piše, kakor mož, ki ljubi resnico in ki je našemu ljudstvu pogledal v dušo. Iz Gradca pač dr, Dezsey ni prinesel za naše ljudi nobenih simpatij, a spoznal je na svoje oči to vrlo kraško prebivalstvo, njegove odlične lalstnosti, njegovo žilavost in zvestobo in je to povedal najširšemu občinstvu. Kak razloček pač res med dr. Ernestom Dezseyjem in med — Hansom Bar-tschem! Graško vseučilišče. Bogoslovna fakulteta je izvolila za dekana prof, dr. 'Sipiona Kaitschner, za senatorja dr, J. Kocka, Slov. čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko naznanja: Občni zbor dne 6. junija se vsled nastalih razmer ne more vršiti. „Mir“, M je dosedaj izhajal po dviakrat na teden v Ljubljani, je začel zopet v Celovcu po enkrat na teden izhajati. Dopošiljanje lista. Ako cenjeni gg. naročniki ne 'dobijo lista pravočasno v roke, naj blagovolijo potrpeti, Vzrok je v sedanjih razmerah. Upraivništvo odpošilja list kajpada pravočasno. Imenovanje. Poštar v Trbovljah I Pavel Kru-lej je imenovian za nadpoštarja. Žrebanje efektne loterije Slovenske Straže -• preloženo. Vsled nerednih poštnih z^ez nap. je bil onemogočen v zadnjih dneh pregled po deželi prodanih srečk. Zato smo bili primorani, žrebanje efektne loterije Slovenske Straže, ki bi se moralo vršiti 'dne 31. maja 1915, preložiti na dne 26. oktobra 1915 ob 6. uri zvečer. A prodaja srečk Slovenske Straže se nadaljuje. Drugo vojno posojilo. C. kr. namestnik razglaša : Vsled pooblaščeni a gospoda o. kr, finančnega ministra se z ozirom na povečani naval občinstva v zadnjih ditch do nadaljnega sprejemajo pri poštni hranilnici in pri drugih mestih podpisanja za 2. vojno posojilo tudi jfte po preteku sdbskripcijskega roka. Vsakdor, ki Še ni podpisal, naj kakor mogoče hitro naknadno podpiše. Še sedaj! „Slovenec“ poroča: „Italijanski kar rakter“ je primoral poglavarstvo v Tinjanu, da odpravi z občinske table vse hrvatske napise, a naroči italijanske. Sedaj bo najti tujcu zelo težko „podiešta-rijo“, ker nima nobenega napisa. Vzrok tega postopanja je neznan. Menda so se bali upada našega — „zaveznika.“ Iz ruskega ujetništva se je po šestih mescih o-glasil vojni kurat č. g. Rajmund Bralanič. Kakor piše, je zdrav in se nahaja y Dauria, Zabajkalskaja o-blast. Pismo je 'datirano od dne 10. aprila in je došlo dne 21. maja., Pogrebi na bojišču. Vojački duhovnik Manco Deekert podaja v „Esti Ujsagu“ nastopne pretresljive slike umiranja vojakov na bojišču: Gledal sem nepopisne prizore. 'O Bog, koliko dobrote in sočutja napolnjuje človeška srca rv velikih trenotkih skupnega zla! Z lastnimi očmi sem gledal, k|ako je ranjen kozak svojega umirajočega soseda, nekega ogrskega vojaka, poljubil v lice ter mu, Ko je nastopila smrt, napravil s prstom znamenje svetega križa na čelo! Pretresljivi in globoko žalostni so pogrebi na bojišču. Ko se je sovražnik oddaljil, izkopujemo grobove, ter jih opremljamo s toliko Križi, kolijkor jun’akov i-mamo položiti v jamo. Piacile vojake pokopavamo po pet do deset v eno jamo. Častnike pokopavamo kolikor možno posebej. V žepu nekega huzarskega nadporočnika smo našli nekoč čudno pismo. Soproga je pisala z datumom 'dneva, ko je odšel v vojno, a podpisala sta pismo oba. V tem pismu pravi žena, naj njenega moža., če bi padel, pokopljejo v posebno o-znaČenem grobu, ker hoče truplo prepeljati domov. Pokopali smo tega častnika na v!rhu nekega griča, zavalili na grob velik kamen in smo takoj obvestili vdovo. Med tem kot vojaki sanitete pokopujejo, darujejo vojaški duhovniki sv. miašo in blagoslavljajo te grobove. Kmalu pokriva cvetje grobove. Iz bližnjih krajev prihajajo krdela žensk, ubogih in bogatih, v avtomobilih in peš, prinašajo krasne ..vence, šope, —, pod katerimi se kmalu skrivajo gomile. In solze resničnega sočutja rose na tuje grobove. Odlikovani slovenski vojaki. Bronasto hrabro-stno svetinjo so dobili: četovodji Franc Blazinšek in Ivan Mazgon, podlovec Anton Boltežar in Fel. Bradač, vaditelji patrulj: Josip Bezlaj, Ivan Matoh, Ignacij Medved, Ivan 'Mohar in Franc Zupančič, loyci : Ignacij Gozanc, Alojzij Krapež, Gašpar Lumar, A. Marolt, Frane Medved, Jurij Pintar, Miha Sadar in Ivan Šuštar, vsi pri 7. lovskem biataljonu. Dalje še: stražmojstra Ivan Gabrovec in Ludovik Kovačič, voditelj patrulje Alojzij Rup;: dragonci: 'Jakob Gaberšek, Frane Potre in Josip Rozman 5. dragonskega polka; poddesetniki: Ivan Bizjak, Martin Repič, Iv. Toškan, Anton Codiar, Martin Mero, Ivan Vilčnik, ter kanonirja Ivan Budin in Štefan Kovač 8. topnič. polka. Na progi Trst—Gorica hrzotovorni promet u-stavljen. Na železniški progi Trst—Gorica je do preklica popolnoma ustavljen ves brzotovorni promet. Dunajsko mesto zaplenilo sladkor. Na Dunaju je občina za mestno prebivalstvo zaplenila v skladiščih vso zalogo sladkorja, ki znaša 35.000 met. stotov. Zaplenjeni sladkor se bo oddajal mestnemu prebivalstvu po zmernih cenah. i- Dunajska občina ne podraži piva. Pivovarnarji so zppet podražili pivo za 4 K pri hektolitru. Le dunajska občinska pivovarna ni podražila svojega piva, dokaz-, da podraženje ni nujno potrebno. Carina na zasedenem Poljskem. Avstrijski vor jaški poveljnik zasedenega oziemlja na Rusko-Piolj-skem je v svoji lastnosti kot upravitelj 'tega ozemlja izdal naredbo, s katero se določa, da je v ozemlju, katerega so zasedle naše čete na Rusko-Poljskem, u-peljana od 1; junija naprej carina in carinski red za vse zasedeno ozemlje. Nakupovalna družba za žito na Štajerskem se je ustanovila dne 18. maja v Gradcu. Ojct Slolvencev je v odboru g. Peter Majdič v Celju. Družba ima namen, preskrbovati Štajersko z žitom in moko; svoje delovanje je pričela že pred formalno ustanovitvijo spomladi in je dosegla z velikimi nakupi na Ogrskem in Hrvaškem prav ugodne uspehe. Štajerski deželni odbor, vlada in graška trgovsko-obrtnai zbornica so dali družbi večji garancijski kapital na razpolago. Kolera v Mariboru. V sredo, dne 2. jumja, je potom nekega vojaškega transporta prišel v Maribor vojak, M je obolel na1 sumljivih zhafcih kolere. Mož je dne 3. junija umrl. Maribor. Profesor tukajšnje gimnazije in poročnik v rezervi, Ljudovik Lang, je- bil za svoje junaško zadržanje pred sovražnikom v karpatskih bojih odlikovan s signum laudis in imenovan za nadporočnika. Maribor. Mestni magistrat razglaša, da bo prihodnje dni nastanjeno v Mariboru večje število častnikov. Za slučaj, če nimajo prostora v svoji lastni hiši morajo na lastne stroške preskrbeti primerna stanovanja za častnike v kaki tuji hiši. Maribor. Od našega domobranskega pešpolka štev. 26 se je med rekonvalescenti oglasilo 300 mož za fronto proti Italiji. Maribor. Jutri dne 5. junija se kbnčajo predavanja na mariborskem bogoslovju. Maribor. Krušne karte za mesto Maribor se iz-dajejo za bodoči teden samo (danes) v petek, dne 4. in v soboto, dne 5. junija, v telovadnici dekliške meščanske šole na Stolnem trgu. Kdor ima karto za dobavo moke, mora takoj preskrbovalni komisiji naznaniti, Če se je kak družinski član odselil. Kdor tega ne stori, se mu sme odtegniti karto za moko. Maribor. Vsled zavzetja Przemysla, ki1 se je izvedelo že včeraj, je ves Maribor v zastavah. Št. Jlj v Slov. goricah., Pogreb cirheršhega župana in vnetega rodoljuba g., Hanca se je vršil v sredo dne 2. junija ob ogromni udeležbi. (Nad 1000 obmejnih Slovencev in Slovenk je spremljalo blagega moža na njegovi zadnji poti, iOd hijše žalosti v Ceršaku je vodil pogreb domači Č. g. župnik Evald Vračko v spremstvu č. g. Vida Pavlič, Mašo zadušnico je daroval jareninski dekan vIč. gosp. Jos. Cižek ob asistenci dveh čč. gg. Rakev so nosili od doma na šentiljsko pokopališče eirberški in selniški možje občinski odborniki. Rakev sta krasila dva venca s svilenimi slovenskimi trakovi. Posebno značilen je bil napis na enem traku: „-Trdnemu stebru obmejnih Slovencev zadnji pozdrav!“ Ob gomili sta govorila slovo značajnemu možu vlč, g. dekan Cižek in urednik Že-bot. Prvi je proslavljal rajnega kot vzor katoličana in družinskega očeta, drugi kot vzglednega, značajnega Slovenca i.n župana. Slava nesmrtnemu spominu nepozabnega rodoljuba! Celje. Na Binkoštno soboto se je vršila pred celjskim okrožnim sodiščem obravnava proti g. Ivanu Verdnik, lesotržeu in bivjšiemu županu na Otišniš-kem vrhu pri Spodnjem Draviogriaidu. Šlo se je za neke izjave, ki jih je g, Verdnik glasom obtožnice zakrivil ob žalostnih lanskih dogodkih v Sarajevu in v začetku vojne. Bilo je zašli šapi h 30 prič. Sodišče je g. Ivana Verdnika oprostilo. Celje. V Gradcu je dne 2. junija) umrl major 87. pešpolka Otokar Weeger za nasledki ran, ki jih je dobil na bojišču v Karpatih. Weeger je bil star 48 let. Gontilsko. Na svojem gradu pri Gomilskem v Savinjski dolini je umrl znani štajerski graščak vit. Haupt-Hohentrenk v 76. letu svoje starosti. Vitez Haupt je bil častni član občin Brhslovče, Gornjigrad in Ljubno. * Trbovlje. Tukajšnje telovadno društvo Orel vabi vse svoje redne in podporne člane, da se zanesljivo udeleže V. rednega občnega zbora, ki se vrši v nedeljo, dne 6. junija, točno ob 4. uri popoldne, v dvorani Društvenega doma. „Vojaške narodne pesmi.“ G. ravnatelj Anton Kosi v Središču je za šolo in dom nabral 26 vojaških narodnih pesmi in postavil za dvo-, oziroma triglasno petje. Delo se bo nadaljevalo. Prvi zvezek stane 1 K. Naročuje se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Ranjeni, padli in ujeti. Domobranski pešpolk štev. 26: Mütvo moštvo: Arbeiter Alojzij, poddesetnik, Celj,e; Cvahte Ignacij, korporal; Dobrina Anton, pešec, Brežice; Fidler Martin, pešec, Sv. Jurij ob juž. žel.; Gosnjak Janez, pešec; Klanček Anton, pešec, Ptuj ; Kovačič Ajnton, pešec; Fr, Kriegl, pešec; Kukovič Franc, pešec; Kukovič Franc, Brežice; Leben Janez, pešec; Leibner Alojzij, pešec, Slov. Bistrica; Lorber Franc, pepec; Major Janez, pešec;: Meissner Ferdinand, pešec, [Maribor. Narat Henrik, pešec, Svečina; Novak Jakob, pešec; Perko Rudoli, pešec, Radenci; Presker Maritin, pešec; Rep Jožef, pešec, Mala Nedelja; Rias [Janez, korpora,; Sakošek Jožef, pešec, pešec; Sivka Jožef, poddesetnik; Slatki Janez, pešec; StrmecM Franc, korporal; Srabomjak Jos., pešec, Ptuj; Topolnik Franc, pešec, Sv. Jurij; Trantura Jurij, četovo-dja, Slov. Bistrica; Veber Janez, pešec; Verstovšek Jožef, pešec; Weingerl Anton, pešec; eeeeeee eeeeeea eeeeeee eeeeeeeeee Žerak Franc, poddesetnik;; Žolnir Jožef, pešec, Maribor; Žurman Simon, pešec, Sv. Peter na Medv. selu. Pešpolk štev. 87: Ujeto moštvo: Ajliec Martin, nadomestni rezervist; Aleksič Franc, pešec; Babič Blaž, pešec; Bele Tomaž, pešec; Boh ivc Franc, pešec; Bosner Franc, pešec; Božak Manin, pešec. Bračun Fran, pešec; Butolen Matija, pešec; Cajlinger Franc, pešec; Cerjak Martin, pešec; Černelč Franc, narednik; Černelič Franc, pešec; Cerpinšek Franc, pešec ; Cecej Pavel, pešec; Čuček Anton, pešec; Dobnik Franc, pešec; Dosta], Jšžef, pešec; Drofenik Avgust, pešec; Dvoršek Simon, pešec; Fajdiga Anton, pešec; FaMn Matija; pešec; Fer eš Mih.,, pešec ; Ferlinc Franc, pešec ; Fdjacko 'Jožef, pešec ; Gabrec Štefan, pešec; Gabrovec Janez, pešec; Gašparič Filip, pešec; Geisler Vinko, pešec; Gerjovič Andrej, pešec ; J. Glinšek, pešec; Gorjup Jožef, pešec; Gramola Emili častniški sluga; Guček Anton, poddesetnik; Hajnšek Ignacij, pešec; Horvat Lovro, pešec; Horvat F. I, pešec; Hvala Franc, pešec; Ingolič Jernej, pešec; Ivančič Ignacij, korporal; Jagodič Janez, častniški sluga; Jahn Leopold, pešec; Jakob Jernej, pešec; Jakob Matija, pešec; Jazbinšek Anton, pešec; Jazbinšek Franc, pešec; Jerneje Jožef, pešec; Jezovšek J., pešec; Juršnik Franc, pešec; Kac Janez, pešec; Raderseli atka Franc, poddesetnik; A', Kalinker, korporal; Kampuš Janez, pešec; Kešpret Franc, pešec; Kežman Marko, pešec; KisaU Jakob, pešec; Klančnik Bogomir, rezervist; Klančar Alojzij, pešec; Klobasa Peter, pešec; Kolar Anton, pešec; Kolarič Janez, pešec; Kolenc Anton, pešec; Kolmanič Vinko, pešec; Kopriva Leopold, pešec; Kopše Jožef, pešec; Kopše Rudolf, pešec; Kopničar Janez, pešec; Koren Jakob, pešec; Korent Ferdinandi, pešec; Korent Janez, pešec; Korošec Franc, f raj tar ; Korun Filip, pešec;; Korun Mihael, pešec; Kostanjevec Mihael, frajtar; Kovač Jožef, trobentač; Ko” vačič Janez, pešec; Koželj Andrej, pešec; Krainer Jožef, pešec; Krajnc Leopold, pešec; Krajnc Miha, pešec; Kralj Anton, pešec; Kramperšek Franc, pešec; Krenker Janez, pešec; Kreše-Vič Martin, pešec; Kriška Tomaž, pešec; Kukov c Avgust, pešec; Kumer Ferdinand, pešec; Kunst Janez, pešec; Kurnik Blaž, pešec;Kužner Jožef, pešec; Krajnc Anton, nadomestni rezervist ; Lah Franc, pešec; Lasič Franc, pešec; Lasnik Anton, pešec; Lasnik Mihael, pešec; Lenard Rudolf, pešec; Lešnik_A, II, pešec; Lipotnik Jernej, pešec; Lipuš Jožef, pešec; Livk Franc, pešec; Lorber Janez, pešec; Lorenčič Janez, pešec; F, Lubej, pešec; Lukofnjak Franc, pešec; Lupšina Janez, pešec; ” Listnica uredništva. Sv. Lenart v Slov. gor .j: Vi tej obliki ne smemo priobčiti. Blagovoli nam’ fakt sporočiti, 'da sami izvolimo obliko. Duhovnik zdravih nog se sprejme čez poletje za persol-viranje sv. maš. Stanovanje prosto, hrana v župnišču. Kje, pove upravništvo »Straže«. Vabilo k občnemu zboru Hranilnice in posojilnice na Ljubnem ki se bo vršil dne 10. junija 1915 v društveni pisarni, SPDRED: 1. Poročild ravnateljstva in nadzorstva. 2. Pregled in odobrenje računskega zaključka za 1. 1914 ter razdelitev čistega dobička. 3. Raznoterosti. Ravnateljev namestnik: F. KOLENC. Človek — hijena in pes — samaritan. „Ostavske Li sty“ priobčujejo to-le sličico z bojišča : Vojak je ležal v blatu, razmočenem po krvi in dežju. Nad njim so šumele tapke veje brez, ki so jih razbile krogle. V tem brezovem gozdiču je še pred večerom divjal hud boj na bodala. (Tježko ranjeni vojak je čutil na Svoji razgreti glavi neko neznosno breme in stresel je glavo, da bi stresel to breme z glave, a tedaj ga je prešinila strahovita; bolečina, kakor bi ga prodrl razžaren nož. Zastokal je in roke so se mu zakopale v krvavo, sprijemajoče se blato. .Tedaj se je breme zmanjšalo: mrtvečeva noga, ki mu je ležala na glavi, je zdrknila na tla. Vročina mu je (stiskala grlo in bal se je vedno bolj, da bi se bolečine ne ponovile. Zato je rajši ležal mirno in je mislil le na to, da bi se ne premikal in si tako ne povečajvlal svojih muk. Zapuščati ga je začela zavest in končno jo je izgubil popolnoma. Strahovita bolečina pa ga je naenkrat prebudila iz omotice. Kak|or bi se mu tisoč svedrov zavrtavalo v telo. In potem jih je zajčutil na levi rami. 'Ranjenec je hropel in škripal z zobmi. Nepremakljivo truplo se je začelo premikati. Vojak je zmajal z glalvo in stresel s sebe še drugo mrtvečevo nogo. Obrnil je objraz na levjo strani. Tu je zagledal nad seboj divje lice, nabreklo, z zmrznjenimi šopi las — človeška hijena. Lopov si je svetil z žepno svetilj-ko. Pokleknil je, pritisnil ranjenčeve rame k tlom in je z vso silo vlekel prstan z njegovega prsta. Zdelo se je, da mu zlomi prst. 'Strupen dih iz ust zločinca je bril ranjencu v obraz.. Vojak je zasikal kakor gad in uprl v lopova pogled poln brezmejnega sovraštva. V tem pa je s polja prinesel veter nekak šum.' Lopov je ugasnil svjetiljko, poskočil pokoncu in nastavil u-šesi. Ko se je ranjenec vzdignil nekoliko, je zagledal v žaru oddaljenega požarja kakor nekako premikajočo se senco. Zločinec je izginil v temi. Brezov gozdič je nalahno šumel. Naenkrat je začutil vojak., da se mu dotika čela nekaj hladnega, mehkega. Od čela je prihajalo dalje 'doli na obraz. Nad njim je stal pes, ki mu je lizal obraz. Na hrbtu je imel svetel pas in na njem rud'eö križ. Pes je dvignil glavo in zalajal: hov, hov, hov! Povohal je še enkrat ranjenca, in kakor bi bil o nečem prepričan, je zopet zalajal: hov, bov, hov! In lajal je neprestano. Vojak je omedlel, ali ko se mu je zopet vrnila zavest, je že ležal na nosilih sredi sanitetnega; oddelka, rajzsvetljegega z več svetiljkami. Eden sanitetnih vojakov z omrtvelim pogledom je strogo zavrnil svojega tovariša, ki je bacnil psa, kateri se mu je stiskal k nogam. Ranjenčeve oči so se napolnile s solzami. 7 nadčloveškim naporom si je potegnil prstan s prsta in ga dal revnemu sanitetnemu vojaku, šepetaj e : ,„T o je za tega psa!“ Ni mogel povedati več o stvari. Toda oni mož z omrtvelim pogledom je vzel ponuđeni mu prstan ter zadovoljno pokimlal v znamenje, d'a je razumel. * Sv. Ode Benedikt XV. V slovenskem jeziku smo dozdaj pogrešali življenjepis novega papeža, čepratv so po njem vprašo. Vali verniki in osobito kateheti za uporabo v šoli. Sedaj je v tiskarni sv. Cirila v Mariboru izšel precej obširen življenjepis sv. Odeta Benedikta XV., katerega je priredilo za slovensko ljudstvo uredništvo „Slovenskega Gospodarja.“ Da se lahko knjižica zelo razširi, določila se ji je prav nizka cena 10 v za komad, koji znesek se blagovoli vposlaü v poštnih znamkah. Življenjepis je pisan zelo mikavno in bo vsakega zadovoljil. Segajte po njem! * „Sv. Križev pot za vojni das.“ Ta knjižica se zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 kcn inadov 90 v. Denar naj se pošlje naprej ali pa v znamkjah. * „Premišljevanja o božjem Srcu Jezusovem.“ Času primerna! knjiga, ki jo je spisal o. Marijoiil Holeček, irančiškan. Cena K 1.20 za broširan, K 2 za vezan izvod, po pošti 20 v več. Katoliški narodi vesoljnega sveta se oklepajo vedno tesneje božjega Srca Jezusovega. Tudi Slovenci smo se božjemu Srcu že pred leti posvetili; to posvetitev smo že mnogokrat obnovili ; na posebno slovesen način se je pa zgodilo to letos, ko nam je prinesla vojska toliko žalosti in trpljenja in smo še močneje začutili potrebo, da nam odpre to srce neusahljive zaklade svoje ljubezni in svojih dobrot. Kdor se bo utopil v prisrčna premišljevanja, ki jih podaje ta knjiga, bo našel v njih neusahljiv vir tolažbe in utehe. Ta dragocena knjiga naj se torej hitro razširi ter prinese mir in tolažbo v vse slovenske domove. Dobi se v Katoliški Bukvarni v Ljubljani, v vseh frančiškanskih samostanih ter v Cirilovi tiskarni v Mariboru. * P. u. župane opozarjamo, da se dobijo v tiskarni sv. Ci- rila v Mariboru: Prošnje za dovoljenje Hanja, oziroma prodaje govedi in prašič, kakor tudi Potrdila o podelitvi dovoljenja za klanja telet. _______________ Drva suha, mehka ali pa tudi trda, in sicer 10 ali 12 meterskih sežnjev, kupi talkoj tiskarna sv. Cb rila v Mariboru. Kdor jih ima, naj se oglasi! * Nemščina brez učitelja. V. založbi Katoliške Bukvarne v Ljubljani je izšla knjižica „Nemščina brez učitelja“, L del, „^Nemška slovnica za samouke.“ Cena mehkovezani knjigi 1 K 2(7 v, vezani pa 1 K SO v. Naroča se v Katoliški Bukvarni v Ljubljani. * Velik slovenski zemljevid evropskih bojišč se lahko naroča pri Katoliški Bukvarni v Ljubljani. Cena K 2.40. Mm Mim BP, ÄPBWB-nssfl, epEbpnìai in opta p «čl po mM einL Tudi na obroke. - flnstr. cenik zastonj. - Gramofoni 20—200 K K 9-50 K T— K 24 — K 10 — Mklasta remont.-ora PriBtna srebrna ura Original omega nra Kuhinjska ura Budilka niklasta Poročni prstani Srebrne verižice K K K 8- 2 — 2 — Večletno jamstvo. Masi. Dietinger Theod. FeMacli ursF in ošslar UIB1B0B, 6osposkB nLZS Kupujem zlatnino In srebro. Sedlarska obrt v večjem kraju na Sp. Štajerskem, dobro upe-ljana, se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji odda. Vpraša se v upravništvu »Straže«. E 4> M cn ■ —, o P, © en > -G © O, cn .S © •»—p m o o L e c (8 O o « ca o S J3 m o a © a> 6 I *- o a 1*4 GQ S ef • pH i 'I "3 Gi « (8 © M ® TS 'E P, 81 Z m O JOt Mtt a* (8 S Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem jugu K. Tratnik specialist v izdelovanja cerkvenega orodja in posode Maribor PfarrhoffJ se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago. ' • / V1-. ' ;•/v v-;-/. POZOR! POZOR! Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec J. N. Šoštarič • • Maribor, Gosposka ulica 5, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje. Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu. Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj. za moške, ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne in galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina Pišite po cenik. Kiijiprna, umetnine in muzikeliie. Goričar & Leskovšek = Celie = trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere dopisnic XX po raznih cenah. XX Za gpstilniiarie: Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. Ure! Ure! ¥ veliki izbiri in po nizkih cenah« Srebrne are z» fante od 7 K Srebrne ore damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3 60 Zlate damske ure od 26 K Za vsako uro se jamči! Precizijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla. Borei Maržt>or urar, zlatomer in očalar, Tegeithofova cesta 39. Pni urar oil glav, kolodvora. Hlapca išče vinarska šola v Burgwaldu pri Mariboru. Plača po dogovoru. Vstop takoj. Velika svota denarja se zamore naklj učiti vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 14, Ljubljana. Pozor kmetovalci! Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemSko (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rndečo, splob vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri J2 domači tvrdki I. RAVNIKAR CELJE Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda. JBF*' Solidna in toSna postrežba. **fP| agöBSBHHHBllillöMMHBISHHIHi Edina šiaierska steklarska narodna trgovin^ Na debelo! Na drobno! FRANC STRUPI ::: CELJE Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah* Najsolidnejša in točna postrežba. , 3e de ài i Ks$>h.iekärrk S A. Roche pssie bolemi, oslovski kašelj, ia^iiiUa*po influenci iffife n&j jesmljfì Sirollii ? 4 Vsak, ki trpi «a trajnem kaJlju. A Vaduéijivi (kaferimwSW©«rvtnafno ki s stolinem ozdrave. * ugodni m uspehom naglasni poČufek lui 4 •«ciì&Vìsmì; , *»»<«<«» MM Tiskarna sv. Cirila v Mariboru sprejema vsa v 'tiskarsko široko spadajoča dela kakor: časnike, knjige, brošure, sionske in druge koledarje. Za vlč.župnijske urade: spovedne in misijonske listke s črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne- zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, -šolske in druge urade : »uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilna predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike ki trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice, naslovnice, iletake in lepši® s črnim in drugobarvniia tiskom. Zia posojilnice, zadruge in društva: pravila, -zapisnike, pristopnice m sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, »društvene znake, vabila itd. Trgovina fiskartis sv. Cirila MAMIEOE, v lastni hiši Koroška cesta štev. 5 priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatlji-c za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (bar- : vanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, notieov, pismenega papirja v mapah in škatljah, razglednic, itd. — Svete podobe (male, velike in stenske),v razpela vseh velikosti, molitveniki, moleki, svetinjice, škapulirji. — Stambilije za urade in dr. —* Postrežba točna in solidna. Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Posojil® m dajejo m ykigiSbo po 5V* ds 8'/»» vkajÄ* is prostro po 0«/„ a« »onioe po 6 */,•/«, »• sastav« m#- aostnii Matta is tskoSi safes soS ssoSaùni mméà. Hranilne vloge obrastaj e po 5*4 od 1. in 1Ö.mosca po vloiitvi la do 15. in zadnjeg* pred dvigom. Ne vzdignjene ©hrast: se končan» Janija in dcessafera vsakega leta pripišejo glavnici tar kakor ta-k obrastaj®}©. Sprejemajo se hranilne knjižica dragih zavodov kot vlog©, ne da bi se pri te« obrekovanje kaj prekinilo in m da bi strank® imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago m strankam brezplačno poštao-feraA® položnice št. 118.060 in domači nabiralniki, Uradne ure mi vsako sredo, vsak petek in vsak «ejmskš dan od & ds 13. ore in vsako nedelje od 8. do pol 10. are do-peMa®. YpLaènje in izplačaj a se redno «uno ob uradnih lapvik. Fojsssila »s daj^j© vsak dan od 8. ds 19. ve - dop. fmmmop m dofevrf pd zavodih in wiM prošte tu ßodnijo sa vkajifòa in teorìa rkqj&jtQ dete jmojüaics. òrmgàa&m tara&ka piala rame keleke. Uradni prostori m asbsjsjc r sùsoriteksm saraestaaa v Phys. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju r©®Sstr@ir»ffl satrap« s gleoni, savez© m Obrestuje hranile© viete p® Dale posolilo Uradne ure m m m 41A od dneva vloga do dneva vzdiga. na vknjižbo, na osebni kredit in na zastav® vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez» za strank® vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. p m i Beatili davek plača posojilnica sama, plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike, - H v lastni hiši (Hotel »Pri belem volu’) v Celju, Graška cesta l.nadsfr. Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru r. Z. Sik»Iv 'hala IfTM? ** sPrei0majo Od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4V,°/oj proti trimesečni odpovedi po A8/**/»- Obresti se pripisujejo h kajti» nlS «0.1111 Ä.«c « AV? l. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi ae njih obrestovsisj» kaj prekinite. Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (37.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. • '■■■".javrtTT".1. v« * . i .. ■ i :—— t’jjumjsì'.'i1 ‘ "tst—:... ===== i ...........' . ---------JiL..i..:i:im3mwjt.'iiaE=5BB5gSBraB^=3saB^.,j|aaa»aaga< «2jf> «1 S12110 le član°m “ «cer:. na vknjižbo proti papilarni varnosti po S1/«0/« na vknjižbo sploh po 5‘/,7M ns vknjižbo in poroštvo po *■ wövjlltl te. d J C1J V/ 58/4% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke. U r S (111C IITff *° B.re^° 'n ^etrte^ °4 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto ud 8. do 12. ure dopoldne izvzemši prašnike. V uradnih urah se sprejema 1-— i, I =s=aesagS3č.-=r^-=r ■ v.vjsm.rj.’s1.: :- „ -------- ■--------—-“—mriraBarragsaaBassaiL J ..ti im i »umili l?OÌ2tSXlll3, SC dS.iO.iCk 'n prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. are dopoldne in od 2. do 6. are popoldne. ■* J 19** Posojilnica ima luđi na razpolago domače hranilne nabiralnike. nssei Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo). Odgovorni urednik: Franjo Zebot, Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.1