V Trstu, v sredo 20. julija 1892.
EDINOST
slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V •dinott j. me>i.
58. številka.
„E 0 I H 0 S T"
ishaja dvakrat na teden, vsako iredo in sobote oh 1. uri popoludn*.
„Edinost" stane:
tm vse leto g\.	iiven Avst. 9.— gi.
ia poln lett . 3.—; „ „ 4.50 „ ia četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25, Posamične Številke se dobivajo ▼ pro-ilajalnicah tobaka v Tritu po K nov..
T Gorici in v Ajdovičtnl po • nov. .Va naročbo brez priložen« naročnin« ■• upravnlfctvo ne ozira.
Glasilo
i
u. i ,. 1'jiii'm.iii.i). i. | | Gladstone.
Volitve v zbornico poslancev na A n-g 1 e š k e m so končane : zmagali bo liberalci pod vodstvom častitljivega Gladstonea z več glasovi večine. K temu ugodnemu uspehu pripomogel je Bkoro jedino le si-len ugled in na kontinentu nepoznana sila zgovorniška slavnega državnika. Omenjeni dve prednosti je le-ta namreč zastavil za veliko idejo, katero Se želi videti izvršeno in za katero deluje z uprav angleško vstrajnostjo že lepo vrBto let: za priboritev samouprave na Irskem. Sebični in gospodaželjni Angličani niso aicer naklonjeni temu načrtu, toda nimbus Oladstoneov je tako Bilen, da mu sedaj skoro dajo vladno žezlo v roke, čeravno je bil volilni bojni klic samostojnost Irske. Kako je to mogoče in kdo je Gladstone P Priprost sin pastorja v Edinburgu poklican je bil leta 1834 se ne 23 leten v zbornico poslancev ter je bil zatem imenovan ministrom finane. Od takrat je nepretržno dlan zbornice, v kateri je že od prvega početka zavzemal prvo mesto radi svoje fenomenalne zgovornosti, katero je vedno uporabljal le v resnično idejalne in liberalne namene. Kot mnogokratni minister financ 8e je izkazal kot nepresežnega mojstra ter vedno hitro popravil, kar so to-risti za časa njih vlade pokazili. On je velik pisatelj ter lekaikalnega znanja. Pravico-ljuben jo do skrajnosti, kar je pač pri državnikih silna izjema. Tudi v politiki njega vedno vodi le poštenost in ljubezem do vsestranske prostocti. Zato pa se je z vsem tvojim ognjenim temperamentom zavzel svoječasno za Grke, boreče se za svobodo, za Italijo še no združeno, za balkanske Slovane proti „neizrečnemu Turku", kot se sedaj poteza za Irce. Kolik razloček mej njimi iti Gavourjem, Napoleonom III. in še posebno Bismarkom. kateri je se svojimi spletkami zatemnil popolnoma raz-upite nauke Machiavellijevega „II principe" t Zato pa narod na Britanskem upravo obožuje Gladstonea. In kako bi ga tudi ne! Porojen v veliki dobi velikega Korzičana gleda ta starina na sedanji majhni rod kot pravi heros starih Grkov : kot bitje, nekako vzvišeno nad sedanjim slabotnim Človeštvom. Če se pa le za ljubi kruh-k skrbeči Angličan tako vnema zanj, kaj bi se mi Slovenci ne, ki smo kot mlad narod šo bolj idejalni ?
Gladstone se bori svetim navdušenjem — za sveto stvar; bori se za idejo Bamouprave. Borba ta ae vrši pod praporom pravico- in človekoljubja. Vrhovna misol stremljenju Gladstoneovemu je jednakost vseh, torej — svobodo vsem. Gladstone ne pozna inferijornih in superijornih plemen, njemu je vodilno načelo : vsak bodi gospodar na svoji zemlji.
Gladstone so bori tedaj za samoupravo Irske. V tej borbi tiči analogija z napori avstrijskih Slovanov. Ako zmore Gladstone, ni zmagala le kaka posebna Angležka ideja, ampak zmagala je svetovna ideja, zmagalo jo plemenito načelo. In s to zmago utegne se popraviti marsikaj, kar je zagrešila krivična preteklost.
Ako motrimo volitve na An rležkem s tega stališča, uverimo se še le o njih velikanski važnosti za vso Evropo.
No smemo se torej Čuditi, da sta
bratska nam naroda, češki in hrvatski, neopisljivo radostjo vsprejela vest o zmagi Gladstonea ter da sta v brzojavnih čestitkah dala duška veselju svojemu.
Gladstoneova zmaga je v veliko tolažbo vsem malim narodom, borečim se za svoja prava. In kdo je bolj potreben tolažbe, nego mi Slovenci uprav te dni, ko se nam kliče od vseh strani, da nam bode poleg Čehov poplačati drage nomško-liberalne glasove, oddane za valutne predloge.
Toda ne obupujmo: srca kvišku in glave po konci, kajti mordla iz volitev na Angležkom, mordla iz borbe Gladstonea za pravico, je ta, d a t u d i m a I i n a r o d i si lahko pri bvo re svoje pravice, ako le hočejo; ako so res vneti za svojo stvar, ako bo pošteni in — to pa treba v prvi vrsti — vztrajni.
To je mordla iz borbe 83letnega moža-velikana, to moralo vtisnimo si v srce — v spodbujo in posnemanje.
Gladstone ne pozna omahljivosti in zdvajanja — in tudi mi se moramo izne-biti grdih teh lastnosti: bodimo možje ! Na Irskem se dani, a tudi v Avstriji se bode zdanilo in priplavalo bode na obzorje zlato solnce narodne avtonomije.
Toda za velike ideje treba pogumnih boriteljev — bodimo torej pogumni!
Afera Spinčićeva.
Govor poslanca H e r o 1 d a v 148. seji poslanske zbornice dne 5. julija 1892.
(Dalje)
„Izrečni vodja stranki !" Ministerstvo jo vender moralo vedeti, da Spinčić mora biti vodja stranki, ko je deželni poslanec že od leta 1882, deželni odbornik, ter od leta 1891 držsvni poslanec. Da je odločni strankar, sledi že iz tega, da kandiduje vsikdar kot Hrvat. Seveda imamo tudi take vodje strankam, ki nikdar ue pojasnijo svojega mišljenja. (Živahna veselost in pohvala se strani somišljenikov.) Ali taki vodjo strankam niso vodje, ampak z a p e 1 j i v c i strank, in tožko da bi hotel g. posl. Spinčič, da ga prištevamo k takim.
Torej pri splošnih volitvah „razvijal je kot izreČni vodja stranke tako agitato-riako delovanje, ki je bilo naperjeno na to, da bodo izvoljeni sami hrvatski volilni možje".
Dozdeva se, da glavni vzrok tiči pravo za pravo, kakor je že navada, v tej navidezno najivni in priprosti stilizaciji. Dozdeva se, da vse disciplinarno postopanje proti poslancu Spinčiču je nastalo zbok tega, ker je imel idejo, da naj se izvolijo hrvatski volilni možje. Ako bi mu bil to očital iz katerega koli povoda italijanski volilni odbor istrski, jaz bi bil zadnji, ki bi temu ugovarjal, kajti vsaka stranka hoče obdržati svojo posest (Pritrjevanje se strani somišljenikov), vsaka stranka ima konstitucijo-nelno pravo, bojevati se za svoje nazore z vsemi postavnimi sredstvi. Ali deželna šolska oblast! Pristoji-li oeželni šolski oblasti, soditi o tem, kateri volilni možje naj se izvolijo P Briga li deželno šolsko oblaBt vprašanje, ali hrvatski ali italijan-
ski volilni možje P (Živahno pritrjevanje »e strani somišljenikov.)
Jaz ne poznam natanjčno postave o nadzorstvu šol za Istro, Gorico in Gradiško, ali te postave glase se skoro jednako za vso kronovine in jaz sem si vedno vse drugače predstavljal nalogo in postavno dolžnost deželne šolske oblasti. Menil sem, da deželni šolski oblasti je nadzorovati šahi ter paziti na to, da se izvršujejo programi, postave in predpisi. Da bi pa morala deželna šolska oblast nadzorovati, ali naj se izvolijo hrvatski ali italijanski volilni možje, to je nekaj novega, na kar je lahko ponosen namestnik Rinal-dini. (Pohvala se strani somišljenikov.)
Gospodje moji! Tak je stan te reči, faktični učin. Potem pa pravi deželna šolska oblast : „Te okoliščine dejanja, katerim v obče niste ugovarjali" — rekel sem, tak je učin, kajti o druzih faktih oblast ne govori — „vtemeljujejo disciplinaren pregrešek, katerega ste zagrešili v svoji lastnosti kot c. kr. profesor . Zdaj pridemo do zaključka. Spisatelju tega utemeljevanja je kar na enkrat šinilo v glavo: to vender ni nič, pravo za pravo ! Morda je vzel v roko predpise cesarske naredbe z dne 10. marca 1860 o disciplinarnem postopanji proti državnim uradnikom in je videl, da to bi vender težko veljalo, če kdo razvija delovanje v ta namen, da bi se izvolili sami hrvatski volilni možje.
Rekel je zato nadalje : „kajti nikakor ae ne strinja z dolžnostmi državnega urad nika, oziroma profesorja, da se klanja tež-pjam, ter jo izraža javno", — to se nanaša torej na prvi pregrešek, v Zagrebu — „ki bo naperjene proti državnopravni uredbi monarhije in proti določilam temeljnih zakonov, koje določila mora uradnik visoko čislati zbok prisežne dolžnosti. Isto-tako je v očitnem nasprotstvu z dolžnostmi uradnika in celo vzgojitelja mladine, ako prevzame vodilno ulogo v strankarski vihri, izvršuje jo na nezmeren način in tdko strastjo, kojej utegnejo tu pa tam Blediti izgredi vsako vrste ter motenja javnega mira in reda, koja je obžalovati."
Torej, gospoda moja, povsem nezdružljivo je z dolžnostmi državnega uradnika, oziroma profesorja, „klanjati so težnjam, ter je izražati javno, ki so naperjena proti državnopravni uredbi monarhije !" O tom stavku bi se morda dalo govoriti v njega splošni sestavi. To je bilo jako modro, da je obsodbi sledilo to utemeljevanje. Popred se je reklo : okoliščino dejanja utemeljujejo razsodbo. Ali kje je profesor Spinčič izražal težnjo, naperjene proti državnopravni uredbi monarhije in [proti določilom temeljnih zakonov, koje je visoko čislati uradnikom ? Čud en je tudi izraz „težnje." Po takem ni smeti se klanjati niti težnjam! (Prav dobro ! se strani somišljenikov.)
Opozarjal sem že na to, kar je Spinčič govoril v Zagrebu, in dokazal sem, da to se nikakor ne zadovlje ob državne temoljne zakone, ako kdo izrazi željo, da Zagreb bodi moralično središče Hrvatov in da naj bi ae Hrvatje združili. To ni proti državnim temeljnim zakonom. To bi utegnilo biti naperjeno proti duvalizmu, ali v tem trenotku ni dobro govoriti proti duvalizmu. —
Kaj je rekel torej ? Proti čemu je obrnjena ost P To sicer ni navedeno tu,
Tečaj XVII.
Oglasi in oznanila se račune po 8 np," vrstica v petitu ; za nailOTt £ debaAftl
črkami Re plačuje prostor, kolikor g» ' obseglo navadnih rratic.	','*'
Poslana, javne zahval«, oamrtnlfe- Iti.
•e račune po pogodbi.	■',:
Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu Piaz^tr^-J Caserma št. 2. Vsako pismo nora biti frankovano ker nefrankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate prejemu upravniitvo P iazza Caserma St. 2 Odprte reklamacije o proste poAtnine.
pač pa v razlogih. Rekel je, da Istra spada k Hrvatski, zgodovinski, po nje državnopravnih odnošajih. In zakaj je rekel to ? Ker uprav v Istri in v druzih južnih deželah — kot dokaz imam tu obilico citatov iz italijanskih časnikov — neka iz-vestna koterija italijanske stranke, razvijajoča v deželi jako živahno delovanje, trdi, da je Istra italijanska provincija. Tej trditvi se je postavil po robu poslanec Spinčič in jo dokazal, da Istra je a v a-tro-ogerska provincija, da namreč spada k Hrvatski, pripadajoči tej državni zavezi. Ti časniki in drugi pojavi, ki so mej seboj v očitni ali tajni zvezi, pa se niso preganjali, ko so govorili o Istri kot italijanski provinciji. (Prav dobro na strani somišljenikov.) Poslanec pa je kazniv, ker je bil toli drzen, da jchotel avstrijsko provincijo zares pustiti pri Avstriji! (Živa pohvala 9e strani somišljenikov.)
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notran]« dežel«.
Državni zbor. Iz seje poslanske zbornice z dne 15. julija bila bi povedati, da je nemški konservativec Dipauli govoril odločuo proti valutnim predlogam, izjavljajoč se proti zlati veljavi, ker poslednja bi bila taka nesreča za Avstrijo, da bi je ne bilo več mogoče popraviti. Se zagovarjeujem zlate valute je g. polje-deljski minister izkopal grob svoji lastni nakani: osvobojenji posestva od dolgov. Proti je govoril tudi princ. Lihtenstein, krituzije požrešno postopanje kapitalističkih listov. Zlata veljava je nepopularna, ker izroča Avstrijo velikemu kapitalu.
Vinarstvu pretita oidium in peronospora, mala obrtnija je v stanju agonije, uradnikom bi trebalo poboljšati njih stanje, sedaj pa naj bi novo zlato posojilo požrlo prebitke v državnih blagajnah, vsled česar ne bo mogoče pomoči državnim služabnikom in izvesti potrebne Hocijalne reforme. Govornik in njegova stranka bodo glasovali proti predlogam in ee bljižnja bodočnost nam pove, da so imeli prav. Finančni minister Steinbach in poljedelski minister F a 1 k e n h a g u potegnila sta se za zlato voljavo, dočim se je nemški konservativec )£ o r s e y odločno uprl tej predlogi. Govornik se jo kar začudil nazorom ministrov o kapitalu in časnikarstvu. Kar naenkrat vidimo oprano celo vrsto ekzistencij, koje smo do sedaj opazovali z nezaupanjem. Socijalisti so le zato za zlato veljavo, ker so nadajejo, da ona zruši srednji stan. Na opazko finančnega ministra, da podporo Lloydtl in podunavski parobrod ni družbi zahteva državni interes, naglaša govornik, da tudi njega somišljeniki bi glasovali za subvencijo, ako bi se bilo dokazalo, da je državi zagotovljen primeren upliv in ako bi bili zadostili pravnemu čutu: da bi bili kaznovali krivce. Vsa javnost je bila vzrujena radi tega, da ae zapira male tatove, ki so kradli po jeden goldinar, a da se pusti bežati voliko tatovo. Ako bi bil g. trgovinski minister dal obesiti izvestne
ljudi na lepih atebrih parlamenta, vsi bi bili radi glasovali za subvencije podunavski parobrodni družbi.
V	seji naslednjega dne 16. julija vs-prejeli so prvi člen postave : u v e d e n j e alate veljave. Poročevalec manjšine dr. K aizl se je sicer upiral odlučno temu členu, a zbornica ga je vsprejela z veliko večino ; Člen II. o temeljni teži denarja pa brez debate, istotako »ta vspre-jeta člena III. in IV.
Za tem 00 obravnavali skupno o členu V. in XIII. (Napisi na novem zlatem denarji.) O teh členih se je vnela huda debata. Nemški nacijonalec Đareuther ■e je protivil členu V. kakor ga je vsprejel valutni odsek. Poslednji je namreč premeni! vladno predlogo v tem zmislu, da pridejo v napis na novem denarju besede ,Rex Bohemiae, Galiciae, Lodomeriae, Illyriae etc. et apostolikus Rex Hungariae. * Ćeski poslanec E y m je pobijal trditve Bareutherja naglašajoč, da napis Imperator et Rex, kakor ga je nasvetovala vlada, bi bil politišk pogresek, kajti imeli bi potem brezimen denar, na kojem ne bi bilo Avstrije. Posl. Đ o r č i č pravi, da naslov Rex Hungariae je pokvara, ker se ne more nanašati na vse dežele ogrske krone. Govornik stavi primeren predlog, kateremu se je pa uprl finančni minister. Posl. R i z z i pravi, da napis, kakor ga nasvetuje odsek, znači prednost posamičnih kronovio. Osobito se protivi besedi „I 1 1 y r i a e", kajti kraljestvo Ilirsko nima več politiške ekzistencije od leta 1849. sem. Govornik hoče glasovati za predlog Bareutherjev; ali pa vsaj beseda „Illyriae" naj se izpusti. Zbornica je pa vsprejela predlog odsekov, torej je odklonila Borčičev in Bareutherjev predlog. Za tem se vsprejeli člene VI. do X.
V	včerajšnji seji so vsprejeli nadaljoe člene novČne postave in člena 10. in 19. novčne pogodbe z Ogersko.
Eo so včeraj vspreli se ostale g. nov-ene pogodbe, pričeli so obravnavo zakona o posojilu. V četrtek bode tretje čitanje valutnih predlog, potem pa se više volitve v delegacije.
Radi kolere, ki razsaja po Rusiji, je prepovedalo ministerstvo za notranje stvari, da ni smeti vspremajeti iz Rusije izselju-jočih se Židov.
Vnanje države.
Glede na najnovejši puli tiski proces v Sofiji poročajo, da se Stambulov in Hoburžan ne čutita sigurnima, zbok česar hočeta upropastiti tudi protivnike ter plašiti narod. V Bolgarski da kar kipi in vsa javnost da mrzi sedanjo vlado. Po-litiške stranke ao sedaj — tako je izjavil Karavelov pred sodiščem — nemogoče, ker so vlada ne drži zakona, ampak vlada samovoljno; vrhu tega je uničena svoboda govora in tiska.
Sodba v tem senzacijonelnem procesu je nastopna: 4 obtoženi so obsojeni na ■mrt; trije na devet let, (jeden na šestnajst mesecev, dva (mej tema bivši miniater-predsednik Karavalev) na pet let, jeden na tri leta, jeden na 16 mesecev zapora. Drugi so oproščeni.
Tretjim regentom srbskim bode izvoljen najbrže dosedanji minister-predsednik P a š i č. V tem Blučaju pride na mesto ministra-predsednika sedanji minister V i 1 i m i r o v i č.
Razni listi so prinesli nedavno vest
—	in carigradski listi pritrjujejo tej vesti
—	da uameruje papež osnovati v Carigradu posebno mesto „generalnega patrijarha" za azijatske in balkanske katolike. Inicijativa da je izšla od Porte samo, kojej je do tega, da se neposredno sporazumi s kurijo, kar se tiče popolnjenja izpraznjenih škofovskih stolić ne da bi se mogli utikati tuji vplivi. Papež je takoj pritrdil tej misli ter odredil, da dobi naslov „generalnega patrijarha" armenski patrijarh Azarion. Ta korak je naperjen tudi proti trojni zvezi, kajti odvzame Avstro-Ogeraki in Italiji mnogobrojna cerkvena patronatska prava.
Bivši finančni minister italijanski E 11 e n a je umrl v 48 letu dobe avoje.
Povodom stoletnice združenja S a • vojske s Francosko bil je v Parizu banket, kojega se je udeležilo nad 2000 oseb, mej temi tudi več ministrov. Poslanske zbornice predsednik Floquet je rekel, da zgodovina poplačuje vsako delo, kar je treba pričakovati, se pripravljati in zaslužiti.
Na Francoskem so te dni praznovali običajni „narodni praznik". Vse slavnosti nosile so na sebi znake franeo sko-ruskega prijateljstva. Francoski listi pišejo posebnim zanosom o francoski vojni. Ve« narod je navdušeno pozdravljal vojno. Listi proslavljajo narod francoski, ki je sposoben za take manifestacije.
Različne vesti.
Njeg. ces. visokost, nadvojvoda Josip Ferdinand odpeljal se je včeraj zjutraj z brzovlakom v Postojino, kjer si je ogledal svetovnoslavno jamo.
Zadeva Spinčićeva pred imunitetnim odsekom. Dne 16. zjutraj je ta odsek nadaljeval obravnavanje o zadevi Spinčečevi. Politično društvo „Slovenski Jez" je doposlalo odseku peticijo, zahtevajočo da se razveljavi dekret, s kojim je bil g. Spinčič odpuščen iz službe. Posl. dr. Fer-j a n č i Č je zahteval, da naj se najprvo obravnava o njega predlogu radi zahteve disciplinarnih aktov. Poslanca A b r a h a-m o v i c z in dr. L a n g sta naglašala, da treba preuieniti obstoječi zakon z razširjenjem imunitete proti disciplinarnim postopanjem. Ker pa te stvari ni možno rešiti v poslednjih dneh zasedanja, izjavlja se posl. vitez Abrahomovicz za to, da se obravnava o tem vprašanji odloži na prihodnje zasedanje. Dr. L a n g zahteva pred vsem, da se predlože odseku disciplinarni akti ter da se Spinčič rehabilituje. Poslanec dr. H i r s c h povprašuje, ali naj bi se zahtevali vsi spisi, ali samo disciplinarni razsodbi prve in druge instance. Posl. dru. W e b r u zadostuje, ako se zahtevajo razsodbi obeh inBtanc pa razsodba državnega sodišča. Ferjančiču ne ugaja to, ker on zahteva vse spise. Vstraja torej pri svojem predlogu, da ee zahtevajo vsi spisi. Predlog dr. Ferjančičev je bil vsprejet.
„L' Istria" je dala v poslednji številki v treh člankih duška jezi Bvoji proti Primorskim Slovanom. Koj začetkom maha okoli sebe z grdo insinuvačijo, kakor da bi mi Slovani hoteli, da vlada Primorska bodi slovanska. Ne, grdi hinavci tega ne zahtevamo mi, da bi vladni krogi ob Adriji tirali slovansko politiko, ampak mi zahtevamo le to, da tira jo avstrijsko politiko. Glavni kriterij prave avstrijske politike pa je le ta: jednaka pravica za vse. Mi ne želimo nikakor, da nas po vladni milosti posade nad Italijane, protestujemo pa proti temu, da bi bili Italijani nad nami: ne nad Italijani in ne pod Italijani, ampak kot jednakopravni hočemo živeti poleg Italijanov — jednakopravni v zmislu številnegu razmerja moj nami in drugorodci. Zajedno protestujemo odločno proti drznosti „L' Istrie", izraženi v trditvi, dale po okolici tržaški živi pest Slovencev (quel pugno di contadini) in še ti da žive od milosti in bogatstva Italijanov. Ne samo pest Slovencev živi po okolici, ampak vse prvobitno prebivalstvo našega teritorija je zdržema slovensko. In mesto? Koga hočete varati ? O seveda: vi bi hoteli kar pota-jiti množice mestnih Slovencev vseh stanov ! Na istem površju „resnicoljubja" se giblje „L' Istria", ko trdi, da je velika masa prebivalstva primorskega — italijanska. Človeka mora zgrabiti jeza, ko vidi kakim, neverojetnim cinizmom se dandanes pačijo — notoriške istine. Slednjič je „L' Istria" zasvirnla tisto znano pesem, dandanes toli priljubljeno, o koncesijah
nehvaležnim Slovanom Primorskim. Pri tem pa smo ae zakrohotali prav na glas. Kdo bi se ne smijal P
V	drugem članku se bavi ae zadevo Spinčičevo. Tu pa je hinavstvo doseglo svoj vrhunec: tu bi se hotelo glasilo po-reSko kazati skrbnega očeta — Slovencev. Naslikalo je na ateno samega peklen-ščeka v svarilo Slovencem, ako bi zmogla Spinčič in Laginja se svojimi idejami. Čemu pa ta komedija? Man merkt di Absicbt und man wundert sich— nicht. Zanimivi pa so vender-Ie te pojavi skrbi poreškega glasila za nas uboge Slovence posebno zato, ker smo v nekem slovenskem listu čitali skoro — isti argument. Skrajnosti se dotikajo tudi tu. Sicer pa ponavljamo: kdor nam govori o nasprotstvu Spinčiča do Slovencev, ta je ignorant ali pa — zlobnež. Žalostno je jedno in drugo.
V	tretjem članku se bavi ,L' Istria" z interpelacijo Spinčičevo radi občinskih volitev v Pomjanu. Kako piše o tej interpelaciji, nam menda ne treba praviti, kakor tudi ne treba naglašati, da je gospodi ta interpelacija silno neprijetna. Kako bo vender bojo resnice neke vrste ljudje. „L' Istria" pravi, da nezadovoljnežev v Pomjanu je komaj „mezza dozzina", kojim je na čelu „quel reverendo Parocco" ; sicer pa je vse neizrečeno zadovoljno. Počasi gospdda! Vse vršivše se volitve govorile so nasprotno — in tudi prihodnja volitev, koje razpis zahteva uprav interpelacija Spinčičeva, vas izvestno pouči o številu nezadovoljnežev v občini Pomjanski.
O gospoda, dolgo ste se vzdrževali se nasilstvi, zavijačemi in sofizmi, sedaj pa se bližate rapidniuii koraki kraju svoje slave in svojega gospodstva! Le še par let in vaše gospodstvo — je bilo!
čudno. Ko so pred leti naše mesto posetili bratje Čehi, bivajoči z nami v jedni in iati državi, prepovedan je bil vsa-koršen vsprejem in tudi vojaški godbi ni bilo dozvoljeno svirati narodne skladbe. Ko so hoteli pred 2 leti hrvatski Sokoli posetiti brate Celjske, preprečila je to nakano hrvatska vlada; ko smo šli Slovenoi lani v Prago, bili smo pod strogim nadzorstvom : v vseh teh slučajih se je do* godilo, da avstrijski Slovan ni mogel pozdraviti avstrijskega Slovana, ka* kor je želel. Ko so pa prišli te dni v TrBt turnarji iz r a j h a — torej iz inozemstva — vrstili ao se navdušeni govori, niso se delale zapreke v nikakem pogledu in svirala je tudi vojaška godba inoiem-cem na čast. Čudno!
0 kakovosti našega „II Mattino" so pravo za pravo že zaključeni akti: sodba o duševnem „niveau" tega liata je že storjena pri vsakem dostojnem človeku. V včerajšnji številki pa je prekosil samega aebe pišoč o nekem Slovencu, kojega so baje dejali v zapor v Latisani na Furlanskem. Piše namreč: „Nek Sloveneo, grd, ves zamazan, razstrgan in bos, ki je pal Bog ve s katerega skalovja kraškega; brez ka-koršnega si bodi pribežališča in poln krivih namenov se je klatil pri nas, živeč v hosti kakor divjak. Ne pozna besedice italijanske, pač pa : boga mi, boga ti. Ko so se mu hoteli bližati, zbežal je švigajoč krvavo poglede ter škripajoč zobmi liki stekli mrjasec. 'Njega moskovski obraz smrdi po hudodelstvih 100 milj na daleč." — Imate dosti, dragi čitatelji ? Tako piše naš „Mattino". Največja nesramnost pa je, da tendencijozno in opetovano na-glaša narodnost tega nesrečneža — kakor-šnih je najti mej vsemi ndrodi —, kakor bi hotel s tem označiti vso narodnost slovensko.
Šolska mladina na laških Šolah. (Konec). Kako bo deca šola na mestnih ljudskih in srednjih šolah, pozvemo najbolj iz prakse. Dokazano je namreč, da otroci, ki so dovršili višjo ljudsko italijansko šolo, niso niti zadostno godni prestopiti na kako učiteljišče, kajti ne poznajo druzega kot nekoliko laščine in še to nepopolno. Za službo v trgovini ali drugod tudi niso, kajti navada je, da celo lahonski trgovci jem-
ljejo v alužbo rajši mladeniče, ki ao obiskovali državne šole nego one, ki so dolga leta hlače trgali po klopeh mestnih učilnic. Enako |se godi tudi mladeničem, ki so absolvirali kakšno laško srednjo šolo. Za državne službe niso nikakor godni radi neznanja nemščine in deželnega jezika slovenskega, kajti nemščina ee na teh šolah sploh malo in še ono malo le površno poučuje, o slovenščini pa ti dijaki nimajo niti pojma in na vprašanje, ako znajo slovenski, začnejo tvoj jezik še psovati s „lingua barbara". Skušnja kaže, da pridejo absolvirani dijaki srednjih laških šol le tedaj do kruha, ako jim je sreča mila, da so mogli svoje studije dovršiti na kaki univerzi ter so koncem pomnožili število slovanožrnih advokatov ali zdravnikov v Trstu. Večina učencev z maturo na tržaških mestnih srednjih šolah podaja se leto za letom v blaženo Italijo, kjer razpalijo še bolj svo bujno fantazijo o neodrešeni Italiji ter pridejo pozneje tu sem delati propagando za zjedinjeno Italijo. Edino zavetišče za te „politiške" dijake ao tržaški mestni uradi, v kojih ima še vedno edino veljavo tamo italijanščina. Tu ae zbirajo ti kampijoni, ki postanejo šča-soma pod okriljem svojih gospodarjev vredni nasledniki poslednjih, tirajoč veli-kolaško barko. Ako pomislimo na enostransko in čeloma lahonsko vzgojo, ki so jo vdobili na mestnih šolah in na daljno njih šolanje na kakšni univerzi v Italiji, ni se niti čuditi njihovi narodni zagrizenosti, kajti slepci so, ki slepo mahajo okoli sebe. Da pokažemo samo jeden vzgled njih izborne labonske vzgoje : te dni smo brali v vseh laških Časopisih, da so kandidatje k zrelostnemu izpitu na mestni gimnaziji nabrali vkupe 400 frankov (sic 1 — goldinarji bi za te veleučeujake bili pre-avstrijski) za glasovito „Lego nazionale". S tem ao vsi pokazali, kam meri njih pra-vec in v kakšnem smislu namerujejo v prihodnje delovati. Ako bi slovenski dijaki nabrali par grošev za našo šolsko družbo, bil bi to panslavizem, a „Lahom", nabirajočim za vredno uaslednico zloglasne „Pro patrie", in zamečujočim celo avstrijski denar, se ničesar ne reče, pač se pa to zahvalno naznanja celo po uradnih listih.
—	Nedavno smo tudi poročali, kako tožijo glede na mestni ženski licej celo zagrizeni laški listi kakor „Mattino". Duh, v kojem se na mestnih šolah poučuje, je že obče znan. Pogledati treba Jle na poučne in druge za učenje priporočene knjige
—	in kmalu se prepričaš, kako enostransko je na teh iolah poučevanje sploh. Učitelji in profesorji so pa zgolj taki, kateri so se Že odlikovali po tem ali onem „ patri jotiškem" činu. O Avstriji se menda govori le površno in sem ter tja se v zgodovini in zemljepisju prevračajo kozoloi tako, da se marsikaj zavije na znano stran. O tem ni nikakor dvomiti, ako pogledamo nekoliko sadove teh Šol — tržaško mladino z navdahnjenimi jej čuti. In v takšne Šole prisiljeni so pošiljati svojo deco tudi alovenaki stariši, na katerih šolah se njih otroci pred VBern zapišejo za Lahe, potem se pa polagoma res preustroje v take. Vse tožbe ne pomagajo nič in slavna vlada se le prerada opira na narodnostne Btatiatične podatke, koje jej podaja tržaški magistrat. Kolike krivice ae nam godč od strani poslednjega, posebno v šolskem pogledu, opisal je nekoliko pričujoč sestavek.
Za Cirilo-Metodij8ki dar „Dobra volja" v Omundenu darovala 1 gld. Skupaj do zdaj 137 gld. 50 kr. in 10 ital. lir.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je podaril gosp. Kravos 30 kr., ker je vedel, a ni mogel priti. — G. Josip Fabjan v Kopru daroval 2 gld. mesto venca na krsto pokojnemu prijatelju Dra-gotinu Kravosu.
Za novi otroški vrt „Družbe sv. Cirila in Metoda" na Greti nabralo se je v nedeljo 17. t. m. pri veselici „Adrije" v Barkovljnh, mej poštenimi zaostanoi, ob-| žalujočimi, da se ni nabiralo popred mod
■kupnimi gosti, 2 gld. 70 nvč. — G. D. ker jo ni znal zakrožiti pri „okrogli mizi", plačal je 20 nvč. v isti namen.
Družbi sv. Cirila in Metoda je pristopil Neimenovan narodnjak, ki je bil doslej ustanovnik Novomeške, Ljub-ljansko-Šentpeterske in Šišenske podružnice, doplačal je namreč še toliko, daje postal pokrovitelj, vpisan pri Novomeški podružnici. — Zadnjič znamovani pokrovitelj, g. dr. Fr. S t o r, nabral je o pogrebu g. dr. Škofica, posebnega dobrotnika našej družbi, 39 gld. — Za Cirilo-Meto-dijski dar je poslala trojica Slovencev iz Pulja 11 gld. in istotako drugoletniki 10 gld. — Učiteljsko društvo za PostojinBki šolski okraj je pristopilo družbi kot ustanovnik z zneskom 10 gld. G. Matija Prosekar iz Kotmarevesi je nabral 10 gld. in g. Urban Golmajer, ka-nonik-dekan v Tomaji, kot Cirilo-Metodij-ski dar 5 gld. ing. Anton Gutnik pa 3 gld. 70 kr. pri Kamničanu od 10 bratov pevcev društva „Ljubljane", g. krčmarja in gospe Sajovic. — Bog povrni požrtvovalnemu g. pokrovitelju I Iskrena hvala trudoljubivim nabiralcem, ki naj dobijo sedaj o počitniški dobi — o času izletov in veselic — obilno (vnetih posnemovalcev širom po slovenski domovini. Vodstvo bo ta počitniški čas samo dvakrat v stanu poslati tej podobno zahvalo v slovenski svet; upa pa, da bo uprav v tej dobi najbogatejša žetev za družbo sv. Cirila in Metoda, za lepo se razcvitajoče njene zavode v obmejnih krajih in prospeh narodnega šolstva sploh.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ru&itelji naše organizacije. Nedavno
smo opozorili dovonsko občinstvo na početje nekaterih, ki hočejo rušiti narodno organizacijo, snujoč neko „m ejnarod no" katoliško delavsko društvo. Mnogi so dvomljivo majali z glavo, drugi so nam naravnost oporekali, češ, da smo se prenaglili ter da smo z dotičnim člankom svojim mahali — po zraku.
Mi seveda ostanemo pri tem, kar smo pisali in moremo postopanje svoje opravičiti z dokumenti.
Evo Vam!
Okrožnica z due 23. junija t. 1. glasi se nastopno:
P. T. Prežlahtni.
Sploh žalostna skusnja, da katoliški delavec v nijedno društvo vstopiti ne more, brez ražaljenja in kvara svojega verskoga in moraličnoga čutja, sili vstanovljenje katoliškoga delal-skoga- društva, o kojim katoliški delavec najditi in dobiti zamore zavetje prave verske in moralične izobraženosti, pa tudi gmotne podpore.
Vpiraje se na to potrebo smo se podpisani pogovorili vstanoviti katoliško de-lalsko društvo poizgledu v različnih mestih obstoječih katoliških društvih, zatoraj se podpisani odbor predrsne Vas, prežlahtni, kimajoči razpravi povabiti, koja hoče biti v prostorih katoliškoga društva „Ulica Madonina Štev. 37. Nedeljo 26 Junija 2 uri popoludne
Trst 23. Junija 1892 Spoštovanjem
(Slede podpisi).
Ko so gospodje snovatelji pisali to okrožnico bili so še toliko „previdni", da so vabili tudi v slovenščini (če tudi jojmine-slovenščini.)
Pri razpošiljanju druge okrožnice z dne 15. julija 1892 je pa že padla krinka „mejnarodnosti", kajti to poslednjo okrož-so dobili naši ljudje v italijanskem jeziku. Ta se glasi:
P. T. Ln viene gentilmente pregato da intervenire, domenica 17. Luglio alle oro 5}$' pomeridi, alla seduta preliminaro lielli locali dalla societa catolica : „Via Mtidoiiina Nr. 37"
(Sledi podpis.)
Trieste 15. Luglio 1892
Nekatere zloge, odnosno besede natisnili smo mastno v ta namen, da čestiti čitatelji izvedo, da snovatelji tega novega društva niti pravilno italijanski ne znajo.
Iz najverodostojnejšega vira smo tudi izvedeli — in že danes zavračamo najodločneje morebitna oporekanja —, da se pri posvetovanjih sme govoriti le italijanski.
S tem je menda povedano vse.
Ker se nam bode — žalibog — Se često baviti s tem novim orožjem, ki se kuje proti narodni zavesti delavcev in naši ndrodni organizaciji, bi lahko zaključili to vest. A vihar nevolje, ki razruva vso našo notranjost, nam ne pripušča, da ne bi slovesno protestovali proti neosnovanomu in-sultu, izraženemu v prvi okrožnici ter naperjenemu proti našim društvom: da namreč „katoliški delavec v nijedno društvo u s t o p i t i ne more, brez ražaljenja in kvara svojega čutja". Kaj veste o naših delavskih društvih, s čim sti se pregrešili proti verskemu in moralnemu čutju P 11 Na dan s konkretnimi slučaji, če ste poštenjaki 1 Sicer vas utegneti naši društvi poučiti, da ni smeti brez razlogov sumničiti cele korporacije, ter moŽe-poštenjake, ki so jim na čelu. Tako postopanje je frivolno.
Posebni vlak V Postojino z zelo znižano ceno prireja povodom glavne skupščine sv. Cirila in Metoda dne 28. julija g. J. Pavlin v Ljubljani. Vlak se odpelje ob 7. uri zjutraj iz Ljubljane in se vrne ob 9. uri zvečer iz Postojine. Znižane cene veljajo /a vse postaje južne železnice mej Mariborom, Gorico, Trstom in Postojino. G. Pavlin bode razposlal tekom prihodnjega tedna vozne listke vsem Ciril-Meto-dovim podružnicam v razpečevanje. Ker je tudi oskrbništvo Postojinske jame dovolilo dne 28. julija popoludne prosti vstop v jamo, pričakovati je obilne udeležbe iz vseh slovenskih pokrajin.
Veselica društva „Adrije", vršivša se v nedeljo, privabila je lepo število domačega in mestnega občinstva. Raz hišo „ObrtnijBkega in konsumnega društva" vihrala je mogočna trobojnioa, opominjajoča obilico sprehajajočih so drugorodcev, da tu smo na slovenski zemlji. Pohvaliti moramo „Adrijaše", da so se i oni to pot odlikovali blagodejno točnostjo v izvrševanju vsporeda. Prve štiri nežne skladbe niso mogle priti do prave veljave, ker se je moral razmerno mnogoštevilni pevski zbor (menda 28 pevcev) boriti z nepriličnostjo vrtnega lokala, ležečega kraj ceste, mimo katerega so neprestano dr drali vozovi. Sicer pa se je pelo jako pre cizno. Popolen vspeh pa jo dosegla Zaj čeva „Davorija", ki se je pela spretnije-vanjem orkestra. Pevci in orkester proizveli so svojo nalogo vrlo dobro. Na burno zahtevanje občinstva morala se je pono viti ta skladba. Izborno se je pela „I s Urška koračnica;" Ražmova: „Himna pevskega društva Ad-rija" (se spremljevanjem orkestra) pa je izvala silno navdušenje, — navdušenje za domače društvo. Obe skladbi so morali ponavljati. V igri „Dva zeta" odlikovaliso se igralka in igralci: goapdč. Kramarjeva in gospodje Ivovič, I. S. Plesnik, Sošič in Janša. Igrali so gladko ter je igra zelo ugajala občinstvu. Vso hvalo zaslužil je to pot tudi orkester ki je kaj lepo pod izbornim vodstvom g. Ražma proizvel finale iz opere „Nikolu Subič Zrinski." Motivi iz krasnega, obče znanega zbora „U boj !" eloktrizovali so občinstvo in smo se uverili, da ta krasni Zajčev umotvor doseže vsikdar velik efekt, naj sa že ponavlja kolikor krati hoče.
Ta veselica nam je dokazala, da društvo „Adrija" še ni izgubilo svoje čvrsto življenske moči, ampak da je ostalo zvesto svojemu geslu: biti čuvarjem slovanskega obrežja sinje „Adrijo." A ne le društvo samo je ostalo zvesto svojemu geslu, ampsk tudi domače občinstvo na sploh ostalo je zvesto v ljubezni do svojega društva. To nam je pokazala nedeljna veselica in na
tem smo se veselili najbolj. Ponavljamo še enkrat :naš* moč je izražena v organizaciji naših društev. Kdor hoče rušiti to organizacijo, ta ni naš prijatelj.
Od sv. Ivana smo prejeli že za sobotno številko nastopno vest, kojo, žal, nismo mogli priobčiti radi preobilice gradiva. —
V hiši, kjer ima bralno društvo ave-toivansko svoje prostore, odpre se zadnjo nedeljo tega meseca tudi restavracija. To pa ne bode jedna izmej tistih „restavra* cij", kakoršnih imamo na stotine po mestu in okolici, ampak to vam bode gostilna čisto narodnega, slovenskega značaja.
Vsa hvala in čast gre lastniku hiše, gospodu Josipu Gasperšiču, kije zares krasno priredil prostore in mnogo žrtvoval v ta namen, da bodemo lahko s ponosom uveli vsacega gosta — kateregakoli stanu — v naše zavetišče. Na pročelju hiše odlikoval se bode od daleč vidni,
zgol slovenski napis: „Restavracija pri narodnem domu". Tik hiše je senčen in krasen vrt, kakoršnega bi zaman iskali pri nas. Uverjeni smo, da bode mestna gospSda odslej z veseljem prihajala k nam, kajti tu bo imela zavest, da smo svoji med svojimi. Dobivala se bodo tudi izborna vina in izborne jedi po poštenih cenah. (Opomba uredništva. Tudi nas je razveselila ta vest. Hvala vsem požrtvovalnim rodoljubom, ai so slednjič dovedli do cilja : da dobe Sveto-Ivančani svoj narodni dom ! Meščani bodo izvestno prav radi zahajali v prvi narodni dom tržaške okolice.
Tamburaški zbor „Bralnega društva pri 8V. Ivanu" priredi svoj izlet v nedeljo 24. julija popoludne v Bazovioo k g. Ur-bančiču.
Izvestje c. k. državnega gimnazija v Trstu za leto 1892. prinaša na prvem mestu profesorja Leopolda Petrika spis „Fhilipp Reia, Telephon". Na tem zavodu je poučevalo poleg vodje, dra. Adolfa NitRcheja še 19 rednih učiteljev, dva stranska in učitelj evangeliškega veroiz-povedanja. Mej prvimi so Slovenci: profesorja Ivan Jesenko in dr. Karol Glase r ter učitelj veronauka Julij W a r t o. Po naroduoBti je bilo 82 Slovencev, 139 Italijanov, 134 Nemcev in 56 druzih narodnosti. K zdrelostnim izpitom se jo prijavilo 35 učencev. Jeden je dobil spričevalo z odliko, spričovalo zdrelosti 19; 3 bodo ponovili izpit iz jed-nega predmeta po počitnicah; 7 je ne-zdrelih, 1 ni prišel k izpitu radi bolezni,
4	pa so odstopili že začetkom izpitov. Prihodnje šolsko leto se prične dne 16 septembra. Vpisovanje se prične dne 14. septembra v gimnazijalnem poslopji.
Blagoslovijenje nove župne cerkve.
Včeraj so blagoslovili presbiterij VI. župne cerkve. Na tisuče občinstva je bilo navzočega. Blagoslovljal je stolni dekan mons.
5	t e r k. Po službi božji, kojo je daroval g. dekan, nagovoril je občinstvo proseč je nadaljnih prispevkov. Tej cerkeni slavno-sti so prisustvovali dvorni svetnik pl. K r e k i c h , poveljnik vojaške stacije kontre-admiral Buchta, magistratni vodja G a n d u s i o , na mesto župana, ter mnogo druzih vojaških in civiloih dostojanstvenikov.
Iz Trsta se nam piše : V ulici blizu Rooola je neka tobakarna. V to tobakarno prišel je nekdo — ko sem bil slučajno tudi jaz navzoč — kupit tobaka. Zahteval je v slovenskom jeziku, ali odgovorili so mu, da ga ne razumejo. Ker pa jih on ni razumel, začeli so ga psovati : porco di un ščavo, purche no ti parli taliau ! Slednjič so ga nabili tako, da je stvar sedaj pri sodišču. Vidite okoličani, kako žalostno jo to, da vas se psujejo s „ščiavi" uprav tisti, kojim nosite vaš denar.
K u k u k.
Iz Cerkna se naui piše: Kako lahko-mišljeno opravljajo nokatere osebe izročeni jim posel, kaže naslednja dogodba: I>ne
22. junija t. I. peljal je naš portar sam pošto v Tolmin. To priliko porabil je naš poštar v to, da je lepo zaspal v vozu. Nasledek temu je bil, da ni opazil dru-zega voza, ki mu je prišel nasproti, in na kojem sta se vozila dva žandarmerijska častnika. Klici z nasprotnega voza so se le s težavo prebudili našega voznika iz sladkih sanj. Pri tem pa je potegnil Jtako nerodno konja na kraj ceste, da sta se le s pomočjo druzega voznika rešila voznik in konj mrzle kopeli v Idrijci in najbrže še česa hujega.
Ta slučaj navajam le za to, ker se je v pretočenem letu dne {24. junija dogodil sličen slučaj. In ako kdo pri nas vidi ženskega postiljona, tudi ni nič novega.
Naj bi vendar višja oblast skrbela za bolji red, da ne bi se dogajale take nevšečnosti.
Okoli ManČ V Vipavski dolini padala je predvčeranjim popoludne silna toča, ki jo provzročila veliko škodo. Ubogo ljudstvo, Bog se je usmili!
504 konfiskacijo doživel je zagrebški list „Obzor" v soboto 16. t. m. Na oni stran Litve je res velika Bvoboda — žal, da Hrvatje m Rumuni nič ne vedo o njej. Osobiti poslednji so v teh dneh okusili vse madjarske ljubeznjivosti.
„Učiteljskega Tovariša" št. 14. prinaša sledečo vsebino: T. Petrovec — ČemŠenik : Kako vzbujaj učitelj pri učencih voselje do učenja? — J. Marn : Knjiga Slovenska. — Ukazi in odredbe Šolskih oblaatev. — Listek. — Naši dopisi : Iz postojinskega okraja. — Iz Krškega. —• Iz Dobrniča. — Iz Hrušice v Istriji. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpiai učiteljskih služeb.
merujete stane 1
Bratje Sokoli!
Naznanjamo Vam, da je politiška oblast, dozvolila izlet v Dekani. Poziv-jamo Vas torej, da se pravočasno javite vsi tisti, ki na-ndeležiti se izleta. Vožnja gl. Na zdar! Odbor.
Naznanilo in prošnja.
Za nagrobni spominek preblagomu pokojnemu sodrugu Zdravku Preložniku blagovolili so do sedaj darovati p. n. gg. :
Štefan ŠiSkoviČ........gl. 1—
Štefa n Debenjak........ 1* —
Nikola Butkovič........ 1*—
Avgust Rajčič........„ 1*—
Eiua Defranceschi in Sava Vlah . „ 1*50
Ivan Kuret.......... 2.—
Kati Kuret........... 1*—
Ivan Križnič.......... 120
Josip Pečarič.......... 1*50
Josip Valentič......... 1*50
Karol Mahnič.........,1*50
AnteTrošt........... 1«—
Andre Mikiša ........„2*—
Jakov Jakac , ....... . „ 1*50
Kristislav Bogateo........ 1*50
Fran Jereb.......... 2*—
Alojzij Bunc .......... 2-—
Alojzij Pauli.......... 2'—
Josip Jančar.......... 2" —
Pranja Stantič......... 0-50
Andrej Vertovec in drugovi . . . „ 4*— Skupaj...........gl. 32-70
Vsem tem blagim p. n. gg. darovalcem najlepša hvala !
Ostale p. n. gg. pa, koji svojih obljubljenih doneskov do sedaj še niso doposlali in tudi druge, kateri še morebiti hočejo v blagi namen kaj darovati, 8 tem najuljud-nejšo prosimo, naj isto čim prej store ! — Posebno pa še opozarjamo one p. n. gg., koji so o svojem Času prevzeli v tak namen prirejene nabiralne pole, pa jih nam do sedaj šc niso vrnili, naj nam iste z nabranimi doneski vred takoj pošljejo ali pa vsaj potrebno naznanijo, da se vemo potem ravnati 1
Za odsek „ Slovenskega učiteljskega društva za koperski okraj*, za postavljenje Preložnikovega spominka.
Miroslav Anžlovar
V Boljunci, dne 14. julija 1802.
(P. Boršt pri Trstu).
Javna zahvala.
Podpisani zahvaljuje so tem potem igralki g.čni Kramarjevi, in igralcem gg. A. Janši I. rt. Pleaniku IvoviČu in Sosiču, slavnemu občinstvu na obisku, kakor tudi vsem onim kateri so blagovolili darovati o priliki nafte veselice od 17. t. m. (Imena gtf. darovalcev priobčimo v prihodnji štev. „Edinosti*.
Odbor pevskega društva ,Adrija• v Barkovljah dne 19. julija 1892.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, pri-poroča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanskn vina.	Cl.
Gostilna „Stoka",
staroznana pod imenom „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tudi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Martin Krže,
Piazza S. Giovanni, št. 1* trgovina z mnogovistnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Tiskarna „Dolenc"
del c
(narodni zarod v Trstu), Piazza nia št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vozana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred.	Cl. '
— i Antnn Pnrkai na voglu ulico Ghe«,»!
MIIIUII rUlfllaJ, inCecilia,toči izvrstno domače žganje ; v tabnkarni svoji — ista hiša — j pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske j poštne tiskanice.	Cl
Antnn I omno naslednik Jakob Hoče-MlIlUlI LdllipU, varja, Via Bai riera v e o c h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje. fino muravško maslo Itd.	Cl.
Andrpi Ifsilan čerljar r ulici .Caaerma. nllUl C| l\alall, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
Ivan Kannhpl nasproti velike vojai-
Ivall IVailUUCI, niče, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom ; razpošilja tudi na debelo v množinah od & kil. naprej po najnižji c?ni.
Kavarni ,Commercio' in Je-
doCPn' v u"c' nCaserma", glavni shaja-UCduU lišči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton S o r 1 i, kavarnar.	Cl.
Franin Holalf Pi««*®tta Cordarioli št. rldllJU UClaa 3 Idizo novega trga, prodaja izvrstne jostvine : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah.
Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin IVall rrbiuy v Via del Bosco št. 2
(uhod na trgu staro mitnico, Pinzzn Barriera vecchia) in v ulici Molln a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, karo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
Josip Kocjančič, vl\5r«"rVec
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjiini pridelki. Cl.
Ivan llmplf črevljarski mojster, Via Ro-I"mU VIIIGUj magna št. 0. priporoma so slavnemu občinstvu r rsa v njega stroko s, ada-joča dela. Solidno delo, - hitra postrežba — nizke cene.	60--47
Petroleum
po 12 kr. liter
se dobiva v pro-d a jal niči Artura Fazzini, Via Stadion št. 22. — Telefon 519.	4-20
prav blizi
Hotel in restavrant Siškovič
postaje Rrpelje - Kozina ima jako lep razgled v
visokosti 490 metrov nad morjem ; oskrbljen je izborno z vnem potrebnim; na razpolago so krasno opravljene sobe za poletno bivanje; kuhinja in pijače izborne, t ene nizko. Voznimi po žeelezniei gutii". stane samo 20 kr.	14 — 26 ——
mehanik v Trstu
"Vin Fonfaiione bi*. popravlja in prodaja stroje za šivanje vsakoršnega zistema, nove in že rabljene, 9. garancijo. Instalujejo se električni zvonci. Poprnvljajo ae velocipedi z pneumatiško
15 — 104
U. Mrev^'a,
Priporoča slav. občinstvu moke, otrobov, turšice, ovsa kruha po najnižjih cenah
Via Belvedere
vsake vrste Dva lovska psa
(Braki),
raznega
Cl.
3—3
Gostilna „Alta Croce di Malta"
Via Valdlrivo št. 19 (poleg Piazza della Zonta) priporoča se najtopleje tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedilu. 'A* obilni obisk prosi gostilničar Covacich.
Piazza Bariera vecchia, pekari ja in trgovina z različnimi jestvinami: moko, rižom, oljem, kavo itd. Priporoča se najudanoje slavnemu občinstvu	Cl.
pes in psiea, izvrstna za lov, sta na prodaj pri poštarju v Senožečah.
Anton Krajcer,
iz Št. Petra
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. o (Piazza PonteroBBo). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposrednu iz Št, Petra, sveža (frišna) umetana. Na zalitevunj« posneto mleko po 4 kr. liter, toda le r množini najmanje 25 litrov.	Cl.
najboljše je s čajem iz taržentrož (milefiori). kri čisteče in neprekoBljiro sredstvo zoper pale-nje v želodcu, liemoroidalno bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 5 kr. več. Čuvati se jo ponarejenja zdravila.
Dobiva se v odlikovuui lekarni 50—10«
PRAXMARER „Ai due Mori« Trst, veliki trg.
Poštne posiljatve izvrš ijejo se neutegoma.
Ernest Pefiin ^lu^iilSSi'i
Ul ilUUl 1 V^Ull Ponte de||a Fab!.a pripo.
rc ča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijal-uega blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.	Cl.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice liosada) toči izvrstna Vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
lfov*nl Pni!a žganjarija in tobakarna v l\dlUI OUlJa, uiici Via Aroata, nasproti hiše Cacia, prodaja domače žganje vsako vrsto in siropove pijače, „iiasarete" in sitone. Prodaja tudi pijačo kot sredstvo proti koleri, prirejeno iz bamih trav in lekarij.
Vekoslav Moder, "".T
mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, ćokoludo, vseh vrat moke itd. po n a j n i ž j i h cenah.	Cl.
Semo
za rejo sviloprejk
| gospoda Tomaža Sotto - Corona iz Vodnjana (Dignano) V Istri je poznano kot izvrstno, posebno pa izdatno za naše kraje. Seme to jo promovauo. 3-3 Dobiva se pri
Alfredu Schmutzu,
trgovcu v Komnu.
Kdor bi je potreboval, naj so o pravem času obrne do gori imenovanega trgovca v Komnu.
----lil
Grlena bol kaialj, hreputavica. promuklost, nazeb. zadavica, rora. zapala ustljuh itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGL1E PRENDINI)
što jih gotovi Prendlni. lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, proporjednikom itd Prebdjenih kaSljnć noćih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicali. koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjerati Pren-dinijevo sladkiše (Pastiglie Prendini) to gledati, da bude na omotu kutijico (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini-1.
Ciena 30 nč. kutijici zajsdno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljokarnah svieta.	41—52
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
I0«-' TRST 7-12
Corso, Piazza della Legna št1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije i Id. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt.
Avgust Brunner
TRST
Via Conti številka 6 a.
Tovarna strojer in železolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE-
8ALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI, večja in manja POPRAVLJANJA.
Telefon
I)ie Maneliinen-Fabrik und EiscngieBserei von
August Brunner
iibernimmt alle einsehlit-gigen Arboiten als : MASCHINKN, PRESSEN, P UM PEN,
GITTER, SrtULEN, R«. HREN, griissere und kleinere REPARATUREN. čtv. 291.	14-24

Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine •24-14	franko!
Prcčastiti duhovščini
ae vljudno podpisani priporočam za na pravo crkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: Mon-štranc, kelihov, ciborije, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju poarebrim »n pozlatim.
Na željo po&ijem ilustrovane cenike franko.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gdrz).
Drogerija
Arturo Fazzini y Trstu
Ulica Stadion 22 — Telefon 519.
Velika izbčr mineralnih vodil. zmletih oljnatih barv najfinejih
vrsti j rudeče, rumene, zelene, višnjevo in črno po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 norč. kilo. Cinkovo belilo najfineje po 40 novč kilo. Razun tega relika izber barr na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kvrizde (Korneuburger Vielmiihrpulver) za živino. Zaloga mirodij. barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 4—50

Riunione Adriatica di Sicnrta
24-14	v Tratu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsili kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1890.
Gravnica društva	gld. 4,000.000- —
Pvemijna roserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.306 91
Promijna roserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910*22
Premijna reserva zavarovanja
blagu pri prevažanju	„	!l;».n94.10
Renerva zavarovanja proti toči „ 200.00U'— Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 108.786*21 ReHorva zavarovanja proti pre
ininjanju kurzor, bilanca (B) v rt7.:")78*85 Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 550.000-—
Občna reserra dobičkov	„ 1,127.605-98
Urad ravnateljstva : Vin Valdlrivo, l»a». V (v lastnej liiSi)
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko !
10—7
Novosti!
8—lOl
ooooooooooo ooooooooooo
LEKARNA
A. KELLER
ex Rondolini,
utemeljena v letu 17G9.
TRST,
"Vin HlbopKO lir 13.
Razprodaje sledečo posebnosti; Glasovite in pravo flašire iz Brešije, železo-Malessi. Navadno ribje olje ; isto olje k jodom in železom. Eliksir Cocca, okrep-Ijači in prebavljajoči. KI ik»ir Cliina proti rarz ioi. Anatarinsko vodo za usta. Obče poznano vodo katrama in vbrizgavanja katrama. Zmes proti tajnim boleznim. Ekstrakt Tamarinda z Antilov. Vino s Chino okropljajoče želodoe k ukor Maršala. Prašek za zobe, bel in rožnat. Ciperski prašek bel in rudeč itd. itd. Glavna zaloga rogatske kislico kneza Estorhazjja. NB. Pogodbo za tukajSnje deželo se vspro-jomajo po ugaja joči pogodbi ali po pov/.otju.	3—27
B. Modic in Grebene, sVtJvalSi
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in jq_jo
e. duhovščino na svojo zalogo porcelarmkega, Hto-klenega, lončenega in železnega blagu, podob in kipov v okraSenje grobnih spomenikov. Cl.
Katoliki!
Poniozite mi zgraditi cerkev za tukajšnjo prav revno Pijovo občino, na inonto sedanje siromašne in podrtljivo kapele, 8 prvim oktobrom bi rad pričel zidanje, a nimam šo zbrane niti polovici za zgradbo potrebnega denarja. Dobrodošel je tudi najmanji dar.
Frank
župnik pri ov. Piju. (St. Pius). Berlin. P n 11 i s a d e it s t r a s s e 73.
Svileni pasi
1 meter dolgi* 0 cm. široki, s posrebreno dvojno kačo-sio znpuno. Komad 50 kr.
Klobuk za hribolazce)
iz 1-a klobučevine se Širokim svilenim trakom ter mošnjič-1 kom za nakite, gl. 2
Ovratnice za hribolazce R komadi gld. 1 razpošilja po poštnem povzetju
Emil Siorch
Dunaj, ]. Salzsasse Nr. 05
ooooooao&oo ooooooooooo
Srajce za hribolazce
tkane, iz najbo j Bih snovij, gladko barve ali pisane, s 8i-rokim doli poveše-nim ovratnikom in dvomi žepi na prsih, popolna velikost, izborno delo.
Komad gld. 1.20
CARLO PULI
i mejnarodni agent in špediter
f	Trst, Via Arsenal št. 2.	15_32
J Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem 4 in delalcem po nizkih cenah in na VSC kraje
Lastnik pol. društvo „Edinost1
Izdajatelj iti odgovorili urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenr ^ 3C »tu.