m IZDAJA ZA GORIŠKO IX BEIEČIJO PHIHOHSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE j£o_VlilTstev. 94 (2090) TRST. petek 18. aprila 1952 Zahtevamo konec londonskega mešetarjenja! Cena 20 lir ' • in duuuu, puai, i. Kr. " *--- —C Tržaška delegacija je bila povabllena naj predloži svoje zahteve in predloge zastopnikov tržaških političnih skupin bo predložilo svoje zahteve ameriškemu delegatu Holmesu in britanskemu delegatu Dixonu. Tristranska konferenca se nadaljuje za zaprtimi Vrati. Protestno pismo slovenskih tržaških novinarjev ameriškemu in britanskemu delegatu Tržaška delegacija v Londonu sporoča: »Predstavnika vlad Velike Bri eni je in Združenih držav Amerik konferenci o Trstu, sta povabili e'GSecijo, naj predloži svoje predloge in zahteve glede ar-vunientov, o katerih razpravlja stranska konferenca v Lon- ta?Eovnr — Tristranski Bes J J J Londonu so se da-sejam aLiovali kar z dvema ■ Na prvi, popoldanski, ijo ran* samo izvedenci 10 bili (Ital: 1 misije erega bio v Trstu grof Carro- je er*Sa režisersko roko ca W.°Paziti v Trstu 20. mar- prišli • p°P°Wne so sejam delegaJi°Va'i tudi načelniki Holmes za ZDA. tanijo011: Likon za Veliko Brilo a Brosio za Italijo. ttienij0°j6fei P°litični krogi iala je’ bo konferenca tra-Vifi PaPr*Cej. časa. Italijanski Prvih h namitIujejo. da bi v Utegni- n®b Prihodnjega tedna Irjdo L izdano zaključno bilo RiJ>0ro.^ilo. Verjetno bi tonjons^u *iubo, ko bi konec Zajg« " 8 konference padel v ®0iobno J°,iilne propagande, * 194« tristranska izjava marca za volitve i a)- so v Rimu pojačili Nie. r‘;i konferenco z že preit sredstvom moralne- S*18*®-. Palača Chigi je • 'eprav v bolj gro- ?!3ie ,.s‘b objavila italijanske feje, k ■ ]e ‘feb, tem nakazala, da ?io^4ra* Da uS°diti, če se noče °lit- 1 Vr,,i J °bs, v«mi' v°Lvcev tsk° imenovano «ho- !5aj0 tifc pred Italijanske zahteve ®tsf ■■ rizontalno« sodelovanje v tržaški upravi. To se pravi, da bi Rim hotel, da se nekatere da. našnje funkcije ZVU v celoti prenesejo na italijanske za. stopnike, ki bi uživali iste pravice iri isti rang kot zavezniški načelniki ostalih oddelkov. S rovabilom tržaški delegaciji, naj predloži svoje zahteve in predloge ameriški in angleški delegaciji na konferenci, so že same po sebi zanikane vesti, ki so jih včeraj razširile nekatere agencije in radijske postaje, da se bo delegacija že v petek vrnila v Trst. Zdi se, da te vesti izražajo samo pobožne želje določenih krogov. BRITANSKO - AMERIŠKI DE‘ LEGACIJI NA TRISTRANSKI KONFERENCI v LONDONU Slovenski časnikarji amglo -ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja, kot tolmači slovenskega javnega mišljenja v Trst«, ostro protestira^ mo proti sklican/ju tristranske konference v London«, predvsem pa proti soudeležbi Italije pri upravi tega o7 c r! j a. fra T r’.‘« na tem važnem področju, enakopravni razvoj obeti narod- PRICUJOCA KARIKATURA JE BILA OBJAVLJENA AMERIŠKEM ČASOPISU «LIFE» LETA 1918 V ZVEZI TRŽAŠKIM VPRAŠANJEM. ZGODOVINA SE PONAVLJA ... DO KDAJ ?! vrstne konference vnašajo zine- med obema svetovnima vojna-do v že urejena mednarodna ma, k0 je Italija to ozemlje vprašanja, kar ne more služiti upravljala z nasiljem in s skraj-pcmirjenju na področju samem,1 no neredno nestrpnostjo. Pač niti prijateljskim odnošajem pa sj ž6li čimprejšnjega dejan-med sosednima državama: Jugo- skciui uresničenja mirovne poslavlja in Ita-lijc, niti utrditvi! gccbe, ki edina lahko zagotovi pa podpirajo znano fašistično politiko nespoštovanja, slovesno podpisanih pogodb, kar je dovedlo do tolikih žrtev in povzročilo mnogo strašnega gorja svobodoljubnem« svetu. Pripravljalni odbor slovenskega časnikarskega društva Trst, 12. aprila 1952. Tudi avstrijski tisk obsoja rimski pohlep DUNAJ, 17. — italijanske šovinistične zahteve so naletele na obsodbo tudi v avstrijski javnosti. Avstrijski tisk — med njim tudi tisk ljudske stranke Avstrije, kateri pripada avstrijski zunanji minister Gruber — obsoja nepravične zahteve Italije glede Trsta. Glasilo judske stranke «Volkszeitung», ki izhaja v Celovcu, ugotavlja, da je bil Trst, ko je bi; pod Italijo, mrtvo mesto, in poudarja, da bi Trst, če bi ponovno pripadel Italiji, prišel še v težji položaj, ker je izgubil še več svojega zaledja. «Neue Zeitung«, glasilo avstrijske socialdemokr. stranke za Koroško, obsoja stališče nekaterih ljudi v Avstriji, kj mislijo, da bi bilo potrebno vrniti Trst Italiji, in poudarja, da ni mogla Italija tudi takrat, ko je Trst imel še precej veliko slovensko zaledje, rešiti mesta od propadanja. List zaključuje: «Ce bi se v Trstu vodila pametna in stabilna politika, bi mesto lahko že stalo na močnih lastnih nogah«. • ■ Randolph Churchill v coni B in FLRJ KOPER, 17. — Danes okrog poldne je prišel iz Trsta v Ko. per Randolph Churchill, sin predsednika vlade Velike Britanije Winstona Churchilla, ki je bil med vojno dolgo časa zavezniški zvezni oficir v Jugoslaviji. , Ob 17. uri se je Randolph Churchill odpeljal iz Kopra v Jugoslavijo, kamor potuje kot dopisnik «Daily Telegrapha«. tržaške okolice! V resnem trenutku, ko je potrebna strnitev vseh naših sil za uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja in za dosego vseh naših narodnih in človečanskih pravic, je nujen skupen nastop vseh Slovencev našega področja ne glede na njihovo politično pripadnost. Zato smo podpisane politične skupine sklenile, da pri prihodnjik volitvah v občinah Devin-Nabrežina, Dolina, Repentabor in Zgonik ne bomo postavljale strankarskih list. V smislu tega sklega vas pozivamo, da se v teh občinah zedinite za take liste, ki odgovarjajo krajevnim potrebam in razmeram in v katerih naj pride do izraza splošna narodna sloga. Pri izbiri kandidatov naj vas vodi predvsem skrb, da bodo to zares zavedni Slovenci, odločni ter pošteni predstavniki in branitelji interesov našega ljudstva. Pri vaših naporih za uresničenje tega smotra vam bomo nudili vso našo pomoč. V Trstu, 18. aprila 1952. SLOVENSKA DEM. ZVEZA SLOV. KRŠČ.-SOC. ZVEZA v TRSTU OSVOBODILNA FRONTA za TRŽAŠKO OZEMLJE SKUP. NEODV. SLOVENCEV nmiiniisiraniifi 11 Mariboru in ponovno v Ljubljani Izjave generalmajorja Dušana Kvedra* bivšega komandanta mesta Trsta, o borbah za osvobo* ditev Trsta - »Nismo nikdar imeli za potrebno, da se vpišemo v kakšen klub za obrambo neodvisnosti", odgovarja »Politika" na glasove o pritisku na FLRJ, da vstopi v atlantski pakt vica odločanja o »pravnih vpra- j Evrope, šanjih pritiče po mirovni po-i Slovensko avtohtono ljudstvo godbi prebivalcem tega pod-! tega področja odtočno odklanja ročja. I italijanski upravni sistem, ker Poudarjamo nadalje, da to- j ga predobro pozna iz razdobja aPiccoio ma Jas \ metoda itnltjan. e*> 'n njenih mei- ■' < ern> kaJ C,taci1a- Licitirajo ■h'ni0j0 rniJlrn.pade vod roko: * s^-^očin6!"130 (resnično), s l'0}J™a,r!LlŠileno>. cel° hjj3 l-3i.K0 (ki in ne.i srpi i* kot (ki jo ves svet t nabrit mešetar VeBa i 3Use in daje v mi *9orl ’n°jsfp*°n,a> tak° ie tud’ ne,^°v‘ne „ v Preobračanju 3cZ ,i[1 oln„ postdvljanju dej- °' v blatenju so- Vn ^ SneVedCl ~~ V samo' •ti? .*Wi. Pipravzaprav naj-tf tržaških li- ^ai *a*ter. ~ Pri>’ *“■ MJe bilo vlitih nc-svinca. To ««- ?P**mov "Ur ■' *e t n ««. ®To,UtTi 8hrJU1-e danes Sne:-{« » SnLjeJuaosiovan-drZnF- Take članke Heki °ospod , -.n tl ne J'Je/Icer Pre' >j uJ'ni ti ,,a h hgi Tt ^ jin, tone skJji0 Pobrisali 11 h ^en4 h i Ludje, k, SZ’ %."• *~t t‘dpU?ie-net°»a,kiC 'z ((Messan-s *• *«.*« skromno l’1 j>Pa 3« vojaJ- *P*zdicami, H n ,eh itJik strateg, da mahtsLSektor ?.®ion&lno i |i!*gov»l **ktor f,^Več je tu«, »1 lem. ,Uveri>nn zaradl tega ‘?v.i nP..ip»dno*na..,pripadnost n« Rirha°inkJ °d»ihnila d"J-"ti 'Pa ha p0i ulj* danes ko te1 nj Trir^oenito poku. 5sPoin* , razni (jp .Sl samo ita. iSStSl* »H zmantaki dl- trn.” at .^ebjšuje u-k v5et ^a ra>>,. detskega o-V, 3 8oloti 5t0reda» in sice, T0d, strateških zako- da je ah ČvZnPe. - ■ -j 0brnLY’ ^aico naj - u Po«ečna ?^TePi ‘« 'nono k tej P ttalijansk, ' ’e ^datatnhi (kot dclegaci- ja ameriškega kongresa ugotovila, da bi Italija lahko prispevala kaj več) «Giornale di Trieste» pa objavlja spet eno izmed tolikih «senzacionalnih razkritij» milanskega lista. «L’Europeo», ki je očitno zašel v težko konkurenčno borbo z nekaterimi novejšimi, boljšimi revijami in si pomaga s cenenimi «senzacijamiy>, kot je bila na primer ona o raznih črtah za razdelitev STO. Zdaj gre za važna razkritja («Con-fidenzen), ki jih objavlja neki Luigi Barzini jr. in iz katerih izhaja, da je jugoslovanska vojska «bluff». medtem ko ima Italija «un piccolo ma eroico esercito». In spet ima ta «piccolo ma eroico esercitoii glavno vlogo pri obrambi Evrope, jugoslovanske divizije, ki jih. pravzaprav sploh ni, pa bi bile kvečjemu dobre za itgve-rilske akcije« ali komaj kaj malega več. Pri tem je seveda Jugoslavija skrajno nezanesljiva itd. itd. Ne bomo obnavljali zgodovine, ne vojaške od Custozze in Visa dalje. ne. politične, niti ne bomo navajali sodb, na primer generala Gamelina, o tem, da je Italijo bolje imeti za sovražnika kot za zaveznika, niti ne bomo omenjali, kaj je napravil ta eesercito». ko ni bil «piccoIo», temveg je štel osem milijonov bajonetov in je. bil celo siiperherojski. Dovolj bo zaenkrat, če omenimo, kaj piše milanski «I( Corriere della Sera» o današnji italijanski vojski. Po čudnem naključju je milanski list objavil uvodnik «La preparazione militare s prav istega dne, kot «Giornale di Trieste» in sMessagge ro» svoja globokoumna modrovanja. Pravi torej Ivo Luzzatti v sCorrierc della Seran, da so v Italiji ((prenagljeno hoteli ustanoviti previsoko število velikih enot, previsoko v razmev-ju z razpoložljivimi sredstvi in moštvom«, in da so zato «oddelki ostali nekaj let (večinoma pa še danes) z nepopolnim številčnim stanjem in z nepopolno oborožitvijo«. In dalje: ((Trajanje vojaškega roka. praktično znižano na nekaj več kot leto dni dejanske in koristne vojaške službe, je nezadostno za usposabljanje vojaka, to je borca, ki bi bil sposoben spretno uporabljati zapleteno orožje in opremo«. In še se pritožuje Luzzatti, da pravih vaj v italijanski vojski sploh ni, temveč da se to reducira na «sterilni interni pouk, dolgočasne cestne marše ali kratke manevre, izvede, ne s preveč zasilnimi sredstvi in torej preveč «finglra-ne», da bi mogli biti plodno in koristno vežbanje«. In ie to ve-Ija komaj za polovico vojske. Mimogrede povedano, na istih grehih je bolehala tudi eslavnan Mussolinijeva armada ki se je potem tako sijajno izkazala,.. Kar se pa tiče trditve «Mes-saggerovih» treh zvezdic, da bi posest Trsta epospešila napore italijanske vladen, najdemo pri istem Luzzattiju zanimivo ugotovitev, da gre nekaj desetin milijard italijanskega vojnega proračuna za vzdrževanje nepotrebnih ljudi v pisarnah, štabih, teritorialnih oblasteh, arzenalih itd. «Treba bi se bilo končno prepričati, da oborožene sile niso podporna ustanova, niti hiralnica za stare in nesposobne«, pravi Luzzatti. Mislimo, da bi res bilo koristno, ko bi v tej smeri «po-speševeli svoje naporen ne samo «M-essaggero», temveč tudi rimski ministri in generali. Sicer Pa vemo, da ne gre sa to. Rimu je atlantski pakt Puč sredstvo za izsiljevanje dolarjev in koncesij imperialističnim- koncepcijam, ki jih Pa ni rešilo niti osem milijonov bajonetov, pa jih tudi kavarniški strategi s svojim «piccolo ma eroico esercito« vred ne bodo. no.vti. želi si popolne krajevne, od Italije neodvisne uprave: zato ima že samo razpravljanje o tem vprašanju za grobo kršitev mirovne pogodbe in za žaljenje demokratičnih čustev tega prebivalstva, ki se je v drugi svetovni vojni borilo proti Italiji na strani zavezniških sil. S tem protestom želijo slovenski časnikarji opozoriti odgovorne vlade, da s popušča* njem italijanskim revizionističnim težnjam sprejemajo nase soodgovornost za krepitev italijanske imperialistične napadalnosti, predvsem na škodo slovenskega prebivalstva, hkrati Spomenica vlade FLRJ o delovanju clr izročena gen. Whitelawu TRST, 17. —■ V zvezi z včerajšnjo vestjo, da je šef gospodarske delegacije FLRJ v Trstu izročil ZVU spomenico o vohunskem delovanju CLN, smo izvedeli, da je bila ta spomenica izročena gen. White-lawu, generalnemu ravnatelju ZVU za civilne zadeve, in ne poveljniku cone A gen. VVintertonu. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Kljub slabemu vremenu so se tudi danes v mnogih krajih in mestih Jugoslavije nadaljevale demonstracije za Trst. Največje de-nions*-ne;-s^fbile v Mariboru, dalje v Ljubljani, v Titovem Užicu, kjer se jih je udeležilo okrog 15.000 ljudi, v Kumanovu okrog .10.000, v Zenici 20.000, Cupriji itd. Vsi narodi Jugoslavije obsojajo na množičnih zborovanjih, ali kot posamezniki v izjavah in pismih, požrešnost italijanskih šovinistov. Soborci istrskega revolucionarja in narodnega heroja Vladimirja Gortana, ki so bili na procesu v Pulju leta 1929 obsojeni vsak na 30 let ječe, Živko Gortan in tovariši, pišejo v pismu maršalu Titu o ravnanju Italije v zgodovini, in med drugim poudarjajo: «Takoj ko je njihova umazana noga s pomočjo diplomatskega izsiljevanja stopila na naše ozemlje, je začela teptati tisto, kar je človeku najdražje — njegov materin jezik. Hoteli so nas potujčiti, poitalijančiti, izkoreniniti gospodarske, kulturne in poiitične ustanove in niso pri tem izbirali zločinov. Sporočamo italijanskim fašistom, iredentistom in kominformistom, da smo jim že enkrat razbili zobe, in če jim to ni dovolj, naj samo poskušajo dotakniti se naše svete zemlje, ki je prepojena s krvjo najboljših sinov našega 'naroda, in bodo ponovno prejeli. kar iščejo!« Generalni polkovnik Dušan Kveder, komandant komande mesta Trst v maju in juniju 1945 in bivši poveljnik glavnega štaba Jugoslovanske armade za Slovenijo, je danes na beo- politiko glede vstopa v atlant-.ski pakt in druge slične aranž-mane, da ni Jugoslavija za časa borbe proti nacifašizmu sklenila nobenega pakta z zahodnimi velesilami, čeprav se je borila na njihovi strani. tt Tedaj uiso ameriški in angleški zavezniki razmišljali, ali smo podpisali pakt, temveč so soglasno sprejeli zaveznika in nihče ni dvomil vanj«, poudarja ((Politika«. «Se najmanj pa je dvomil britanski ministrski predsednik, ki je poslal takrat svojega lastnega sina kot člana angleške misije v Jugoslavijo«. ((Politika« poudarja, da so imele zahodne sile izkušnjo v preteklosti v prvi vrsti z Italijo. Zato so jim mogoče potrebne razne formalne deklaracije. «Pri nas nismo nikdar imeli za potrebno, da se vpišemo v kakšen klub za obrambo neodvisnosti. Prav tako se doslej ni noben naš zaveznik pritožil, da ga je Jugoslavija izdala. Nasprotno!« BOZO BOŽIC (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 17. — Po zgledu Ljubljane, ki je včeraj tako veličastno in mogočno demonstrirala za Trst in proti italijanskemu imperialističnemu pohlepu po naši zemlji, so danes Mariborčani priredili prav tako veličastno in mogoč, no manifestacijo. Tudi Maribor in okolica sta odločno obsodila londonsko mešetarjenje in manifestirala svojo solidar^ nost s tržaškim ljudstvom, ki noče nikdar več pod Italijo. V Ljubljani pa so se tudi danes kljub deževnemu vremenu in plohi ponovno zbirali desettisoči demonstrantov po raznih ulicah, ki so nato v grajskem radiu govoril o borbi enot Jugoslovanske ljudske armade, ki so skupno s tržaškimi bataljoni 1. maja 1945 osvobodili Trst. «Za svobodo Trsta , so se borili Jugoslovanske armade in bataljoni Tržačanov in ga osvobodili z lastnimi silami in z lastno krvjo. Ali je torej pravično, da se danes o usodi tega mesta odloča brez sodelovanja Jugoslavije?« je zaključil general Kveder. Istrski književnik Drago Ger-vais pa je izjavil, da gonja italijanskih šovinistov ni nikogar presenetila, najmanj pa Istrane, ki dobro poznajo šovinistične apetite italijanskih voditeljev, ki so ponovno privlekli na dan stara iredentistična gesla in ki so skupno z Vatikanom in ko-minformisti stopili na pot Mussolinija, na pot fašizma. Toda vse te demonstracije in kričanje v Italiji sne morejo razburiti Istranov. Naš narod dobro, ve, da so za vedno izginili časi londonskih in rapalskih paktov, da z našimi kraji nihče ne more trgovati in da naši kraji ne morejo več služiti kot drobiž za poravnavanje medsebojnih računov. Ravnanje in apetite italijanskih šovinistov ter mešetarjenja v Londonu je danes obsodila tudi ljudska skupščina avtonomne pokrajine Vojvodine, ki je sprejela resolucijo, v kateri se zahteva prekinitev londonske konference in da se vprašanje Trsta reši v smislu predloga jugoslovanske vlade. Nocojšnja ((Politika« poudarja v članku pod naslovom ((Pozabljivost« v zvezi z glasovi, da ima londonska konferenca med drugim namen Jugoslavijo prisiliti, da iapremeni svojo | raznih krajih mesta, zlasti pred postajo, na Kongresnem trgu in pred pošto poslušali govornike, ki so zbrano množico nagovorili. Prebivalci vseh slojev, ki so se pomikali po ljubljanskih u-licah, so prav tako danes kakor v zadnjih dneh demonstracij zahtevali, da se london. ska konferenca prekine, ter ponovno potrdili, da jugoslovanski narodi ne bodo priznali odločitve v Londonu, dokler se ne pokliče na razgovor tudi Jugoslavija. Ogorčenje ljudstva, ki se zaveda, kam vodijo londonski razgovori, vedno bolj narašča in Se stopnjuje. Ni odločitve brez nas! Dol z fašisti! Zahtevamo, da se londonski razgovori takoj prenehajo! To so bili nenehni vzkliki in gesla ljubljanskih demonstrantov. C. S. Posvetovanja o Nemčiji WASHINGTON. 17. — Pred sednik Truman je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da, če želi Sovjetska zveza res mir, bi to lahko dokazala s podpisom avstrijske mirovne pogodbe in s sprejemom ameriškega predloga o omejitvi oborožitve. Predstavnik ameriškega državnega departmana je izjavil, da se v Washingtonu, Londonu in Parizu posvetujejo o odgovoru na zadnjo sovjetsko noto o Nemčiji. Ni hotel povedati, kdaj bodo odgovor poslali v Moskvo. Vlada Vzhodne Nemčije je danes objavila proglas, v ka^ ljenjska vprašanja nemškega ljudstva, ustvariti enotno, demokratično, miroljubno in neodvisno nemško državo ter Skleniti mirovno pogodbo«. Ridgway naslednik generala Eisenhowerja? VVASHINGTON. 17. — V do. bro obveščenih krogih izjavljajo, da bodo na sestanku atlantskega sveta, ki se bo sestal v ponedeljek v Parizu, razpravljali o nasledniku genera. la Eisenhowerja. Prav gotovo bodo sklenili, da se izbere a-meriški general, in bodo uradno pozvali Washington, naj imenuje novega poveljnika. Obrambni minister Lovett in narodni obrambni svet bosta-predlagala kandidate, dokončno pa mora odločati Truman. V Washingtonu se vedno bolj vztrajno govori, da name. rava Pentagon izbrati generala Ridgwaya. Dopisnika lista «Chronicle» in «New York Timesa« sta mnenja, da bo Ridg-way prav gotovo imenovan. V tem primeru bi Ridgwayevo mesto prevzel general Mark Clark, general Gurenther pa bi postal vrhovni poveljnik ameriških suhozemskih sil. Vsekakor pa bo Eisenhovverje. vo mnenje lahko znatno vplivalo na Trumanov sklep. Samo odvzem potnih listov? . _ „ Včerajšnji »GIORNALE DI terem pravi med drugim, da TRIESTEa objavlja na prvi stra-vi.*. ._ j_ D| vesj 0 nenavadno glabi gesti se «ura odločitve bliža« in da je mogoče «mirno rešiti živ- HRVATI IM ITALIJANI BUJSKEGA zahtevajo prenehanje mešetarjenja v OKRAJA Londonu BUJE. 17. — Nad 14.000 ljudi je danes popoldne na Trgu maršala Tita v Bujah odločno zahtevalo, da londonsko mešetarjenje preneha, Hrvati in Italijani bujskega okraja so I čenja vsega našega ljudstva na zapustili danes svoja polja in Tržaškem ozemlju in v Jugo-vinograde, delavnice in gradbt- slaviji. Na zborovanju so gošča, da se pridružijo mogočni I vorili med drugimi predstav-demonstrabiji splošnega ogor-1 nik okrajnega ljudskega odbo- ra za Buje Anton Gorjan v italijanščini, tajnik okrajnega komiteja KP za Buje Herminij Medica v hrvaščini in član o-krožnega komiteja KP za Istr. sko okrožje Mario Abram ter Ivo Jukič. Anton Gorjan je med drugim dejal: »Zahtevamo od naših zahod- POGLED NA GLAVNI TRG V KOPRU MED PREDVČERAJŠNJIMI DEMONSTRACIJAMI ZA TRST, nih zaveznikov, ki nadaljujejo s konferenco v Londonu, da ne podpirajo več italijanskega fašizma, ki ga je že enkrat ves svet obsodil in ki ne sme več vstati. Mi ne bomo odstopili niti za milimeter našega ozemlja. Jugoslovanska vlada je že večkrat ponudila italijanski vladi roko sprave, toda ta je ni hotela sprejeti. Mi bomo tudi v naprej nudili našo roko sprave, toda če bo Italija hotela vzeti našim narodom le pedenj naše zemlje, bo naletela na trdo pest nas vseh. Nočemo, da bi prišlo do no. vih krivic v škodo naših narodov. Mi smo že dovolj okusili, kaj pomeni za nas Italija. Bili smo ponižani, izkoriščani m preganjani in nočemo, da bi se to še kdaj koli ponovilo. Vsi narodi Jugoslavije in ves demokratični svet je z nami v neizprosni borbi proti italijanskemu napadalnemu fašizmu«. Herminij Medica je dejal: ((Medtem, ko se v Londonu pogajajo in barantajo o novih Pravicah Italije v Trstu, nas mirijo, češ da nimajo slabih namenov. Mi pa vemo, kaj počenja Italija s pomočjo svojih agentov v Trstu. Zato zahtevamo ne samo, da takoj preki-nejo s trgovanjem na naš ra-čun, temveč tudi da Italiji od. vzamejo vse tiste ukradene privilegije, ki jih ona v Trstu še danes ima.« »DEMOCRAZIE CRI- tržaške STIANE: »...Pet italijanskih državljanov, ki imajo potne liste, katere jim je izdala italijanska oblast, je odšlo v inozemstvo, da bi vršili čisto antinacionalno akcijo, kar je bilo potrjeno tudi z njihovimi stiki, ki so jih imeli z jugoslovanskim ambasadorjem. Ta obsurd je izzval pažnjo Democrazie c ristiane iz Trsta, ki je v tem ugotovila pravo izdajstvo na škodo italijanskega ljudstva in sklenila energično posredovati pri rimski vladi, naj se potni listi od. vzamejo tistim, ki jih tako nesramno izrabljajo«. Gospodje kristjani, katoliki in demokrati! Vi ste vse premalo energični! Odvzeti potne liste To vendar pomeni ma!o več kot nič! Izdajalce se mora vse drugače kaznovati ! Zato vam svetujemo: Zahtevajte od rimske vlade, naj ponovno oiivi znameniti In slavni fašistični Tribunale spe-ciale! In da bo potrjena vnovič njegova slava, naj ta tribunale De Gasperi pošlje v Trst in predenj naj postavi vseh pet Izdajalcev, ne navadnih, temveč nesramnih izdajalcev italijanskega ljudstva. Prepričani smo, da je v Italiji še dovolj živih starih in izkušenih sodnikov tega tribunala, ki bodo obsodili izdajalce na smrt. Prepričani smo tudi, da je v Italiji še dovolj fašističnih razbojnikov, ki se bodo kot nekoč prostovoljno Javili za izvršitev obsodbe nekje na ealtipiano«. To Je edina pravilna pot, da si priborite zopet «i sacrl confinia in vrnete Italiji staro imperialno slavo! Kakšno odvzemanje pasaportov za božjo voljo! In to Še tistim državljanom, ki jim je mirovna pogodba italijansko državljanstvo odvzela! m Da P'.' . petek 1!. aprila Mirt, Gradislava ' Sonce vz.oe ob 5.15, .J®*®0? 18.55. Dolžina dneva U40. uuw vzide ob 2.30, zatone ob »**• Jutri, sobota 19. aprila Leon, Tihorad 15. t. m, je «11 nuovo Cor-riere della Sera)) objavil uvodnik pod naslovom: «Vojna in gverila». Članek je napisal Av-gusto Guerriero, ki je resen novinar in zato lahko t udi resno jemljemo njegove članke. Guerriero je bil eden glavnih sodelavcev tednika «li Mon-do», ki je morda edina res ugledna italijanska revija. V tem glanku Guerriero precej natančno, čeprav ne objektivno, opisuje položaj, ki je nastal na daljnem Vzhodu po narodnoosvobodilni vojni azijskih narodov. Ugotovitve tega novinarja so splošne, toda postanejo za Italijo zelo zanimive, ko govori o položaju v francoski Indokini. Da bodo lahko čitatelji presodili stvar, naj navedemo najbolj zanimive odstavke: «V Indokini mora Francija vzdrževati okoli 130.000 vojakov in velik del svojih aktivnih oficirjev in potroši okoli 700 milijard lir na leto. Tako uničuje svojo vojsko in svojo bilanco. Ce bi lndokina padla, bi bil Siam na pol obkoljen, Malajski. polotok, na katerem že vse vre, bi bil izpostavljen komunističnemu pritisku od zunaj in Birmanija, ki je že vsa pretresena od neskončne meščanske vojne, bi imela sovražnika ob straneh in za hrbtom. Skratka vsa južnovzhodna Azija bi bila v nevarnosti. Južnovzhodna Azija je namreč eden izmed najbolj bogatih virov surovin na svetu in njen padec bi pomenil neizmerno nesrečo za svobodne države. Dolgo časa že ni več vojna v Indokini preprosta kolonialna vojna, ki se tiče samo ene kolonije in države, ki jo u-pravlja. Gre raje za eno izmed tolikih vojn, ki se vodijo da se ustavi prodiranje komunizma. lndokina je ena izmed front, na kateri se Vzhod in Zapad, svobodni svet in komunizem borita z orožjem, medtem ko se na drugih treh ali štirih frontah borita še brez orožja. Francoski kolonialni interesi so bili docela likvidirani. Francija se noče umakniti iz dveh razlogov: 1. ker noče izdati združenih sil (Laos, Vietnam, Kambodža) t. j. ljudstev, ki so vanjo I zaupala. 2. Ker ne more prepustiti komu nizmu dežel, ki so življenjskega pomena za ves zapadni svet. Čeprav zanima borba v Indokini vse svobodne narode in sicer Ameriko in Anglijo prav toliko kakor Francijo in morda še bolj, se je morala doslej Francija boriti sama in položaj je danes naslednji: Francija lahko vztraja še eno leto, še dve leti, toda ne v nedogled: Amerika noče sprejeti v Aziji drugih obveznosti razen onih, ki jih že ima in ki so zelo resne; ni pa mogoče zapustiti Indokine, kajti če bi jo zavustili. bi padla vsa južnovzhodna Azijat. Ko pride do te točke, ne nadaljuje Guerriero svojih razmišljanj, o tej stvari, marveč menja predmet in začenja proučevati položaj na Malajskem polotoku. Zato pa lahko iz o-menjenih citatov povlečemo logične zaključke in povemo, kar Guerriero ni povedal. Za sedaj moramo upoštevati dve stari: 1. borbe v Indokini ni smeti opustiti, ker zanima ves svobodni svet, saj so bili resnični francoski kolonialni interesi že likvidirani. 2. Francija ne more več nositi tega bremena, ker je pretežko za njene moči. 3. Amerika in Anglija sta že zaposleni v Koreji in na Malajskem polotoku in ne moreta pomagati Franciji. Kdo je torej še v zapadnem svobodnem svetu, v svetu za-padne demokracije, ki nasprotuje bloku «vzhodnih demokraciji) in ki lahko pomaga Franciji? Italija seveda! Italija razpolaga s precejšnjim številom izvežbanih in opremljenih vojakov, pa bi lahko prevzela to nalogo v korist Združenih narodov. Kar se bilance tiče, nič strahu, saj bi vrnila stroške Amerika! Italija bi poleg tega imela še razne razloge, da uresniči idejo, ki posredno veje iz tega članka. S tem bi ugodila Franciji, ki kaže do Italije v zapadnem svetu še največ razumevanja. Poleg tega bi pridobila v atlantskem zavezništvu večji pomen. Našli pa bi tudi še nekak ventil za ljudsko nezadovoljstvo v notranjosti Saj je bila že predfašistična in fašistična Italija vajena odtegovati pozornost italijanskega ljudstva od njegovih notranjih vprašanj z raznimi afriškimi pustolovščinami. Na ta način bi se lahko Italija zopet zapletla v oborožen spor. Seveda pa ljudstvo noče o tem nič slišati Vladnim krogom pa bi najbrž ugajalo, da bi bili udeleženi z malim številom vojaštva v Oboroženem sporu, da bi lahko potem sedeli kot enakopravni družabni ki z drugimi silami. Ce se spomnimo, da je že Mussolini svoj čas dejal, da mu je potrebno nekaj mrtvih, da bo lahko enakopravno delil s Hitlerjem torto, t. j. tedanjo Francijo. Italija se je že dostikrat zaradi svojega zgrešenega stališča pri reševanja svojih vprašanj poslužila vojnih avantur. Ne moremo trditi, da velja v Italiji to kot takojšnja možnost, po drugi strani pa je jasno, da je treba razglabljanju novinarja Guerriero v o-menjenem listu dodati tudi zaključek. Morda bi novi mrtvi tudi lahko poživili upe in zahteve na Trst, Istro in Dalmacijo? Pri tem se spomnimo, da so v Italiji že večkrat proslavili alpinsko divizijo iijulija« zaradi njenega ((junaštva in prelite krvi» V tej diviziji je bilo tudi mnogo beneških Slovencev, za katerimi še danes jočejo številne beneške matere. Za kominformovce in demokršcane so upravičeni prolesti Slovencev-obmejne provokacije Sovraštvo proti Jugoslaviji združuje kominformiste in fašiste v skupno fronto GORICA, 17, — Jugoslovan ski narodi z nezmanjšanim o-gorčenjem protestirajo proti nadaljevanju londonske konference. Tudi med primorskimi brati na Goriškem je vzbudilo mešetarjenje z usodo Trsta in tržaških Slovencev val protestov, katerim so se z veliko vnemo pridružili tudi Solkanci, prebivalci Šempetra in vseh obmejnih jugoslovanskih vasi. Dvakrat so se doslej naši svobodni bratje zbrali in protestirali. Korakali so skozi železniški predor in po nekaj de. set metrov oddaljeni cesti poleg državne meje nadaljevali pot proti Solkanu. Dvakrat je Ulissejeva «L’U-nita» pisala o jugoslovanskih manifestacijah in vsakokrat u-porabljala iste besede: manifestacije jugoslovanskih Goričanov so provokacija v obmejnih predelih. Tudi klerofaši-stični tržaški popoldnevnik je ob zadnji manifestaciji posnemal kominformistični vzgled in prav tako pisal «o jugoslovanskih obmejnih provokacijah«. Ako zasledujemo dosedanjo kominformistično in De Ga-sperijevo klerofašistično iredentistično in imperialistično politiko bomo zasledili med njima tesno vez, ki ju povezuje v skupno fronto. Eni in drugi so soglasni v borbi proti Jugoslaviji, eni in drugi uprizarjajo proti Jugoslaviji dejanske provokacije. Kaj naj sicer predstavljajo stalne diverzantske kominfor-mistične akcije ob vzhodnih jugoslovanskih mejah in pošiljanje sovjetskih satelitskih vohunov v Jugoslavijo, po dru. gi strani pa špijonsko delovanje CLN. ki je prejemalo denar in direktive iz samega Rima, kakor je bilo na koprskem procesu proti obsojenim vohunom tudi dokazano. Mi smo mnenja, da bi zato klerofašistično in kominformistično goriško časopisje napravilo veliko pametneje, če bi bilo v svojih izjavah previdnejše, Ali naj priznajo svoje brezmejno, skupno sovraštvo do Jugoslavije, ki jim preprečuje širjenje njihovega življenjskega prostora, ali pa naj pustijo Jugoslavijo v sedanjem splošnem valovanju pri miru, ker ni nikoli zahtevala ničesar, kar je italijanskega in ker kaj takega niso nikoli zahtevali niti goriški manife-stanti v Jugoslaviji. Njihova skrb za našo usodo pod tujo peto je upravičena in vsi pošteni Slovenci s tem soglašajo. Ako drugače mislijo tisti kominformistični voditelji. ki še nadalje zapeljujejo svoje redke pristaše po slovenskih vaseh, to nas zelo malo briga. Oni so že zdavnaj prenehali živeti kot Slovenci, ker so v resnici samo slovensko govoreči italijanski kominformistični propagandisti, ki bodo tudi pod sedanjim gospodarjem slej ali prej odslužili in dobili brco, kot jo dobi vsak izdajalec. e ,*.-.v H Motiv z me Je v Gorici. Seja odbora pokrajinskega sveta Odobrili so tudi izdatek 4.500.000 lir za popravilo ceste Gradež - Belvedere GORICA, 17. — Na svoji zadnji seji je odbor pokrajinskega sveta ponovno proučil vprašanje podelitve avtonomije tržiški realni gimnaziji, ki je še vedno le ločen oddelek goriške realne gimnazije «Du-ca degli Abruzzi«. Nato je pokrajinski tajnik dr. Grion raztolmačil odbornikom nove zakonske odredbe v zvezi z davč. nimi obremenitvami, ki priti-čejo tržiški občini in pokrajinski upravi. Nato je odbor odobril izdatek 4.500.000 lir za popravilo BREZPOSELNI UČITELJI V BENEŠKI SLOVENIJI zahtevajo nastavitev na strokovnih šolah V Št. Petru Mio veno v je zborovalo 60 učiteljev iu učiteljic, ki že dolgo zaman čakajo na zaposlitev Nocoj seja občinskega sveta Nocoj ob 20.30 se bo v dvorani deželnih stanov na gradu zopet sestal občinski svet. Dnevnčmtt*¥t?du tintfkecf, Usedanja občinskega , sveta je občinski Odbor dodaj sfedbče točke: Predujem občinskim nameščencem na poviške, kot določa zakcn štev. 95 z dne 7.3.1952; delovna nagrada občinskim delavcem; kriterij za uvedbo družinskega davka; predujem 40 odstotkov enomesečne pokojnine občinskim upokojencem: odkup zemljišč za kritje potoka Koma in gradnjo ceste ter popravek prejšnjega sklepa v zvezi 7. odhršr-tr>TPm sm^ti. KINO VERDI. 15.30: «Rommel, puščavski jisjak«, J. Mason. VITTORIA. 17: ((Dogodivščine kapitana Horrtbloowerja», G. Peok in V. Mayo. CENTRALE. 17: ((Dogodivščine kapitana Hornlbloowerja», G. Peak in V. Mayo. MODERNO. 17: «... in z otrokom smo v treh«, R. Young in B. Hale. V torek ob 15. uri se je zbra. lo v hotelu Belvedere v St. Petru Slovenov okoli 60 učiteljic in učiteljev iz Nadiških dolin. Gre za učitelje, ki so se izšolali na učiteljišču v St. Petru Slovenov (in ki že dolgo ča. sa zaman čakajo na namestitev na šolah, ali pa na kakršno koli službo, ki bi bila primerna za njihovo šolsko izobrazbo. Glavni predmet sestanka učiteljev je torej bil njihova velika brezposelnost v naših krajih. Sestanek so sklicali nekateri učitelji, da bi v velikem številu proučili to vprašanje ter da bi s svojo številno prisotnostjo opozorili oblasti nase ter skušali najti temu perečemu vprašanju tudi rešitev. Pripravljalni odbor za ta sestanek je že precej časa od tega poslal vabila vsem brezposelnim učiteljicam in učite. Ijem, Ce upoštevamo, da je bilo 60 navzočih, moramo sklepati, da jih je tudi precej manjkalo, saj so znane velike prometne težkoče v naših krajih. Zvečer ni n. pr. nobenega prevoznega sredstva, ki bi bilo na razpolago za one učitelje, ki živijo v občinah Grmek in Dreka. Poleg tega so še druge , občine ,br#z zvez popoldne. Ce torej upoštevamo, koliko učiteljev in .učiteljic je prizade-tihj-terhrj vidimo, kako važno je to vprašanje. Zlasti mladi učitelji so obupani in pravijo: «Bolje bi bilo, če bi se izselili«. Mnogi mislijo tako. Prepozno so seveda opazili, da jim humanistična in nacionalistična izobrazba in vzgoja ne nudita praktičnih možnosti za življenje in da bi mnogo bolj služila tehniška izobrazba. Po krajši diskusiji, v kateri so učiteljice in učitelji povedali svoje mnenje, so sklenili, da bodo ustanovili stalen odbor. V odboru bosta dva brezposelna učitelja in dve brezposelni učiteljici s tega področja. Potem ko so izvolili odbor, so sprejeli resolucijo. Zahtevali so v njej, da se ustanovijo strokovne šole, v katerih bi morali biti zaposleni učitelji iz Nadiških dolin, kolikor pač to dopušča narava ŠPORTNA KRONIKA PRVENSTVO SERIJE C Parma-Pro Gorizia Ce le nekoliko pregledamo mesto bo ta konec prinesel Pr0 teh šol. Tako so postavili načelo, da je treba ustanoviti strokovne šole, ki bodo dale našemu prebivalstvu praktično in tehniško izobrazbo. Učitelji so torej z ustanovitvijo stalnega odbora dokazali, da je vprašanje resno in da ga ni mogoče rešiti s površoo akcijo, marveč da je pri tem potrebno stalno in vztrajno delovanje. Resolucijo so vsi sprejeli soglasno in sO jo nato poslali prefektu in šolskemu skrbništvu. Učitelji so tudi zahtevali, da sprejmejo oblasti njihovo delegacijo, ki jim bo pojasnila njihove potrebe. Tako se je končal se-setanek brezposelnih učiteljev in učiteljic v Nadiških dolinah. Njihovo vprašanje je ze- j lo resno, saj ima brezposelnost umskih delavcev morda še hujše posledice kakor brezposelnost ročnih delavcev. Ti 8e. lavci namreč vsaj dobe tu pa tam laže zaposlitev kakor intelektualci. Vesti za trgovce GORICA, 17. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgovcem, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta lahko ogledajo sledeče okrožnice: navodila za izvajanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Španijo z dne 26. marca 1952; sedmo podaljšanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Poljsko z dne 15. junija 1949; izredne prodaje in razprodaje po zakonski odredbi z dne 19. januarja 1939; popravek carinskih predpisov za izvoz v Indijo; izvoz 2000 ton moke trde koruze v Libijo; izvoz sveč za motorna vozila v ZDA; izvoz glasov za harmonike. sko bolnišnico. Tu so mu potegnili iz raznih delov telesa drobce. Ostal bo v bolnici 20 dni. Spacalova razstava GORICA, 17. -— V 'torek 22. aprila bo v prostorih Ljudske knjižnice in čitalnice otvorjena razstava tržaškega slovenskega slikarja Lojzeta Spacala. Otvoritveni govor bo imel ob 20. uri prof. Jože Kosovel. Prisoten bo tudi razstavljalec. Vaioimo, da se Slovenci udeležijo tega važnega kulturnega dogodka. kroniko odigranih tekem moštva Pro Gorizia, moramo na žalosit ugotoviti, da so Goričani beležili svojo zadnjo zmago dne 17. februarja t. 1., ko so na domačem igrišču premagali moštvo iz Parabiaga. Od tedaj Pa so beležili sedem zaporednih porazov. Takrat je bila Pro Gorizia na osmem mestu v lestvici z enajstimi točkami razlike od prvaka Piacenze in je imela še nekaj upanja, da bi se povzpela med prve v lestvici, ker bo le petorica ostala v prvenstvu serie C. Sedaj pa so Goričani na enajstem mestu z dvajsetimi točkami razlike od prvaka. P0 tekmi s Parabiagom so začeli sodniki boj proti Goričanom in skoro vsako nedeljo je bil kak igralec izključen z igrišča jn je nato še občutil posledice nogometnega sodišča. Tako je bil preteklo nedeljo v Piacenzi izključen Nunin, v sredo pa ga je nogometno sodišče kaznovalo s tem, da ne bo smel trikrat igrali. Goričani so že izgubili vsako upanje na rešitev. Izgubili so zaporedoma tekme z moštvi Marzoli, Mantova, Triesite, Mestrina, Ro. vereto, Forll in Piacenza. To nedeljo se obeta Goričanom nov poraz. Gostovali bodo Gorizii in kaj bo drugo leto. Pa bomo še videli. Prinašamo lestvico prvenstva serije C. Stavkovno gibanje v tržiški ladjedelnici TRZIC, 17. — Zaradi nepopustljivega stališča delodajalcev so tri sindikalne organizacije, v katerih so včlanjeni delavci Združenih jadranskih ladjedelnic, sklenile proglasiti zaporedne stavke posameznih tovarniških oddelkov. Kot prvi so v 'torek stopili v stavko delavci, ki so zaposleni pri železu. Stavkalo je vseh 1.300 delavce-/. Naslednje dni so stavkali tudi ostali delavci. Ko je vodistvo podjetja uvidelo, da dellavci enega oddelka s svojo stavko prisilijo k nedelavnosti tudi delavce drugih oddelkov, ker jim odvzamejo električni tok, vodo in druge potrebne pripomočke, je odločilo, da jim ne bo plačalo delavnika, ker niso delali zaradi višje sile. Delavski voditelji niso zaradi -takih ukrepov oklevali. Brž so se sestali in sklenili, da bodo s stavkami nadaljevali, dokler ne bo vodstvo izpllačalo zahtevane 8.000-lirske doklade za nadpro-izvodnjo. Borba delavcev CRDA uživa med prebivalstvom in delavci drugih tovarn najširšo podporo, ker je pravica na njihovi strani. Pomladanski pregled bikov GORICA, 17. — Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo v Gorici sporoča vsem lastnikom plemenskih bikov, Ja bo prihodnjega maja spet mladanski pregled teh živali. Prošnje za zdravniški pregled bikov tudi tistih, ki so bili že potrjeni na prejšnjih pregledih, morajo prizadeti vložiti nai-GORICA, 17. Pokrajinsko kasneje do 25. aprila. Prošnji jc priložiti položnico za 1236 lir, naslovljeno na davkarijo (Esat-toria consorziale di Gorizia, te-soriere della Camera di Com-mercio). Na položnici je navesti vzrok vplačila. Volilni imeniki na vpogled GORICA, 17. — Goriško županstvo sporoča, da so na volilnem uradu do 30. t. m, na vpogled volilni imeniki, ki jih je volilna komisija pregledala in popravila. Vsak volilni u-pravičenec si volilne imenike lahko ogleda v uradnih urah. V Karniji popravljajo ceste kdaj se pa spomnijo Benečanov? Odpili vsi oW ereiindi za živino GORICA, 17. -- Ker je v zadnjem času izginila vsaka sled okužbe goveje živine po slinavki in parkljevki, so .jugoslovanske obmejne oblasti danes dovolile dvolastnikom prehod meje z ‘vprežno živino na vseh blokih. Vozni red na goriški pogtnji ODHODI Proti Trstu: ob 6.20, 7.25, 8.44, 9.57, 13.53, 15.56, 17.24, 18.05, 19.48, 21.33; 23.39. Proti Vidmu: 5.07, 5.42, 6.36, 7.59, 8.28, 10.51, 13.52, 17.25. 19.09, 20.20, 22.57. PRIHODI Iz Trsta: 5.39, 6.34, 7.57, 8.27, 10.49, 13.49, 17.21 19.04, 20.18, 22.54. Iz Vidma: 4.18, 6.18, 7.23. 8.43, 9.55, 13.51, 15.54, 17.23, 19.46, 21.31, 23.37. Zveza občin v Karniji, ki se je pred kratkim ustanovila v Tolmezzu, in v katero so se vključile vse občine tega goratega predela, je razpravljala o epidemiji slinavke in o cestah. Na vsak način moramo priznati odboru te zveze občin, da se je začel res hitro zanimati za ta važna vprašanja. Na pobudo te zveze bo pokrajinska uprava izdelala načrt za izboljšanje cest. V načrtu imajo preureditev cest tako, da bodo razne dele asfaltirali. Važnosti takih del se zaveda vsakdo, ki je na velikonočni nonedeljek prišel v Beneško Slovenijo do Trlana pa do St. Petra Slovenov. Vsi ti ljudje so se prepričali, kako ovirajo razvoj turizma slabe ceste. Te ceste niso le polne lukenj, ampak se na njih tudi dvigajo veliki oblaki prahu. Poleti pa je ob času suše jh vročine, še slabše. V Karniji bodo sedaj j odpravili ta nedostatek z asfaltiranjem glavnih cest. Res je, da bodo v ta namen porabili v začetku mnogo denarja, toda s časom se ti stroški amoritizira-io. saj porabijo mnogo manj denarja za vzdrževanje cest ter se poveča turizem, ki vedno prinaša s seboj tudi izboljšanje gospodarskega položaja. Za taka dela bi bilo potrebnih okoli 1.200 do 1.600 milijonov lir, toda ceste bi potem b-i. l£ dpbrp za dolgo vrsto let. Zdj se. da bodo dobili za sedaj od pokrajinske uprave okoli 700 milijonov lir v ta namen. To' seveda ne zadovoljuje Kamov in Zveze kamskih občin. Možno pa je, da bodo Kami s svojim odločnim nastopom še mnogo več dosegli. Kar se nas Beneških Slovencev tiče. miriimo, da b; zadostovalo 700 milijonov lir, da bi končno rešili vprašanje naših cest, ki ni nič manj važno kakor v Karniji. Ceste potrebujejo popravila v goratih predelih Beneške Slovenije, pa tudi v Furlanski nižini, koder peljejo k nam. Potrebno bi bilo asfaltiranje ceste iz Tarčenta po Terski dolini vsaj do Tera, in če bi bilo možno, do Muzca. Poleg tega bi morali asfaltirati cesto1 iz Nem po Kamahtski dolini vsaj do Debeleza. Nadalje bi morali asfaltirati cesto jz Vidma v Ahten in Fojdo ter cesto, ki gre od mostu Sv. Kvirina do Klodiča po dolini Košiče. Poleg tega bi bil nujen pogoj, da bi izboljšali cestišče na cesti med Tarčentpm in Čedadom ter ga nato asfaltirali. Razen teh del za asfaltiranje cest bi morali vzeti v poštev še druga cestna dela. To bi bil nekak minimalen program, če hočemo, da bodo ceste pri nas kaj vredne. Medtem ko v Karniji z velikim prizadevanjem delajo na to, da bi svoje ceste izboljšali in se zaradi tega obračajo na pokrajinsko upravo, pa pri nas naše občinske oblasti mirno spijo in je njih glavna skrb, da podžigajo nacionalizem. Pri tem naj vedo, da ljudje ne morejo živeti od «italianissimih» čustev, marveč od kruha. dela ceste Gradež-Belvedere kot določa načrt pokrajinske ga tehničnega urada. Odločili so tudi, da bodo dali v zakup dela za popravilo križišča pri mostu v Zagraju na zemljišču občine Gradiška. Omenjena de, la bodo stala približno 14 milijonov lir. Odborniki so glavnem tudi sprejeli predlog, po katerem naj bi porušili kiosk Zampieri, ki je na tem križišču in ki znatno ovira ži-vahni promet. Pred zaključkom so odborniki proučili še nekaj vprašanj v zvezi s pokrajinskimi nameščenci ter odobrili izdatek 2.734.147 lir za razne dobave pokrajinski umo. bolnici, zavodu «Duca d’AO' sta«, ter drugim pokrajinskim ustanovam Nadalje so odborniki odobrili tudi plačilo raču. na za popravljalna dela v gla varski palači. Sklenili so nadalje, da bodo prve dni maja zopet sklicali se. jo pokrajinskega sveta, in sicer zelo verjetno v soboto maja. Izlet SPD na Kanin GORICA, 17. — 20. aprila bo na Kaminu, tradicionalni veleslalom z mednarodno udeležbo, Napovedujejo tudi prihod Jugoslovanov. Sodelovala bo vsa italijanska, avstrijska, nemška in francoska elita. Ob tej priliki organizira Slovensko planinsko društvo enodnevni izlet odhodom s Travnika ob 5.30 uri Vpisovanje pri urarju Šuligoju na Travniku. Vožnja za člane 600 in za nečlane 650 lir. Odhod b0 točno ob napovedani uri. Starček si je prebil lobanjo Našli so ga zjutraj mrtvega v strugi potoka Korna GORICA, 17. — Danes zjutraj okrog 6. ure, ko so šli nekateri prebivalci v Ul. Catte-rini na delo, so na kamnitem dnu potoka Korna zapazili ležečega starčka z glavo v mlaki krvi. Najdrznejši so se spustili po strmem obrežju, da bi mu nudili pomoč. Toda starček je bil mrtev. ji^ato so delavci nemudoma obvestili orožnike pri obmejni stražnici v Ul. ,sv Gabrijelin : la,, ki so ugotovili, da gre za 69-letnega Ferdinanda Kumar, ja je Ul. Favetti 16. V listnici je Kumar poleg osebne izkaznice imel še 2000 lir in pokojninski) knjižico. Orožniki so truplo pokrili s plaščem in ga stražili do prihoda okrajnega sodnika in občinskega zdravnika, ki sta okrog 10. ure odre. dila prenos ponesrečenca v mrtvašnico na glavnem pokopališču. Po prvih ugotovitvah je sklepati, da se je Kumar vračal pozno ponoči vinjen domov po TJ1. Catterini, zdrsnil v potok in se zakotalil do cementnega dna, kjer si je prebil lobanjo. plesati na prostem. To je privabilo k nam veliko plesalcev, zlasti mladine, ki kaže vedno do plesa zelo veliko veselje. Tudi v soboto bomo imeli v Doberdobu ples na prostem. Pričel se bo ob 20. Po tridesetih letih bo domača godba zopet igrala na plesu. Za našo vas je to velik dogodek, za katerega se moramo predvsem zahvaliti godcem, ki se tako pridno vadijo. Ples v Doberdobu DOBERDOB, 17. — Kot vsako leto tako smo budi letos pri- j igrala poskočnice za one, ki so čefli z velikonočnim ponedeljkom I jih pekli podplati. Praznik živine v SMrežu STANDREZ, 17. — Standrešci so veliki ljubitelji živali. Njihova ljubezen gre tako daleč, da so si izbrali celo en dan v letu, ki ga proslavljajo kot praznik živine na splošno. Ta praznik je Sv. Vane. Vsako leto pride ravno na 15. april. Letos so ga Standrešci v novi dvorani še prav posebno lepo proslavili. Zbrali so se v novih prostorih, kjer je bil zabaven večer. Uvodoma je govornik pojasnil značilnosti tega praznika in vaškega veselja, ki je z. njim v zvezi. Pevski zbor je zapel nekaj pesmi, medtem ko sta harmonikar in violinist Piacenza Mantova Parma Saici Trento Marzoli 2 64 23 45 3 62 31 44 3 62 20 42 6 53 41 36 8 57 37 35 9 49 33 35 9 57 50 31 8 39 38 29 29 18 9 29 18 8 29 16 10 29 13 10 29 14 7 29 15 5 P. Lissone 29 11 9 Forll 29 8 13 Ravenna 29 9 10 10 45 45 28 Cremomese29 11 5 13 27 37 27 P. Gorizia 29 9 7 13 38 39 25 9 7 13 37 43 25 7 11 11 41 56 25 8 8 13 31 44 24 8 7 6 4 Mestrina Ponzia-na San Dona Parabiagc Villa-santa Rovereto Trieste 29 29 29 29 29 29 29 6 15 39 60 22 7 15 31 58 21 6 17 39 62 18 2 23 25 79 7 Kmetijska predavanja kmetijsko nadzorništvo je za uspešno borbo proti širjenju koloradskega hrošča uvedlo po okoliških vaseh vrsto strokovnih predavanj, katerih namen je, poučiti pridelovalce krompirja, kakor tudi ostale kmete o načinu in uporabi sredstev za uničevanje tega škodljivca. Predavanja bedo razporejena vP„mi.ssSt&irSf kajšnji šoli; v Sovodnjah v so- tretjem mestu v lestvici. Poleg vseh nesreč ne bo mogel igrati Nunin, ki je bil diskvalifiei. ran. Torej bo morala spet nastopiti za silo skrpucana eki pa. Samo pet tekem nas še loči do konca prvenstva. Kakšnp boto 19. ob 19.30 uri; na Peči v nedeljo ob 10. uri; v Pevmi, tudi za kmete iz Oslavjs^ in St. Mavra v nedeljo ob 10. uri; v Steverjanu pa v nedeljo ob 11. uri. Podbonesec 37-letm Blazutič Lino, sin jokojnega Mihaela, je pretekli torek delal v- gozdu blizu vasi. Tu je zagledal predmet, ki je bil podoben razstrelivu. Mož je neprevidno vzel predmet v roke in se mu je razpočil v rokah. Na njegove krike so pohiteli vaščani, ki so poskrbeli za njegov prevoz v Čedad, Premalo javnih pralnic' OBSODBE SODIŠČ V CONI B v delavskih predelih mesta j imajo vso veljavo tudi za cono A S to motivacijo je tržaško prizivno sodišče prenehalo s postopkom proti babici in materi zaradi nedovolje-nega splava, za katerega sta bili že obsojeni v Piranu Pri Sv. Jakobu se morajo gospodinje postavljati v vrste pred pralnice že ob 2. ali 3. zjutraj, da dobe prostor in toplo vodo Za «vse» je občinska uprava v svojem dve in polletnem upravljanju poskrbela (tako se vsaj hvali župan Bartoli), toda na tržaške gospodinje, od katerih večina živi v ne preveč modernih stanovanjih, je povsem pozabila. Spomnimo se samo, kolikokrat je bilo v ob. tinskem svetu postavljeno vprašanje zgraditve novih javnih pralnic in kolikokrat so odborniki na to upravičeno zahtevo odgovorili z izgovorom o pomanjkanju denarja itd. Kot smo že omenili, je v Trstu le malo takšnih gospodinj, ki bi razpolagale doma s svojo pralnico, ali vsaj s prostorom, kjer bi lahko prale ter imele tudi na razpolago dovolj tople vode. Zato so bile tudi zgrajene javne pralnice, v katerih lahko dobe perice za mal denar toplo vodo, voda za splah-njevanje je pa sploh zastonj. Pralnice so tudi pokrite ter lahko perejo v njih tudi kadar je slabo vreme. Dve takšni pralnici ima tudi Sv. Jakob. Dokler ni bilo novih stanovanj, skih poslopij, sta omenjeni pralnici še nekako zadostovali, toda s povečanjem števila pre. bivalcev. so se razmere povsem spremenile. Sedaj je položaj že tako kritičen, da morajo ženske že ob dveh ali treh zjutraj na vrsto pred pralnico, Če hočejo ob 8. zjutraj zasesti svoj prostor ter dobiti še nekaj tople vode; tiste, ki pridejo kasneje, se lahko zopet vrnejo domov, ker tople vode sploh ni več, prostora pa tudi ne. Tako se pravzaprav pralnic pri Sv. Jakobu poslužujejo po večini poklicne perice, ki si s tem delom služijo vsakdanji kruh in ki so pač primorane izgubiti tudi cele noči, da pridejo do tople vode in svojega prostora; vse ostale gospodinje se ugodnostim, ki so jih imele v pralnici raje odpovedo ter si segrejejo doma vodo, ter si pomagajo, kot pač vedo in znajo. Da je takšen način pranja mnogo dražji, neprimernejši in da zahteva od gospodinje mno. go več truda, bi bilo odveč poudariti. Položaj je še mnogo bolj kri. tičen za vse tiste gospodinje pri Sv. Jakobu, ki v svojih stanovanjih nimajo niti vode ter jo morajo nositi iz oddaljenih vodnjakov. Zamislimo si samo, koliko vode mora gospodinja znositi, če hoče dobro splakniti svoje perilo, pri tem pa mora pokuriti je precej kurjave, da si vodo sploh segreje. Ne moremo verjeti, da bi te-ga vprašanja ne bilo mogoče rešiti, £e bi bilo seveda le nekaj dobre volje. Ce se je našel denar za ureditev raznih parkov, za postavitev spomenikov za ureditev nasadov itd. (vse stvari, ki so tudi potrebne in ki prispevajo k polepšanju lica našega mesta), bi bilo treba še prej pomisliti na jav ne pralnice, ki so v Trstu nad' vse potrebne, Predvsem pa je treba rešiti vprašanje pralnic pri Sv, Jakobu, kjer prebivajo pretežno delavske družine ki stanujejo v revnih stanovanjih To je zahteva, ki jo danes postavljajo z vso odločnostjo šentjakobske gospodinje 1949. leta je neki Marko Beo-vič spoznal Giustino Coronico iz Pirana jn kaj kmalu se je iz začetnega prijateljstva razvilo lju/bezensko razmerje, ki je končno pustilo svoje sledove. Coron icova je namreč nekega dne spoznala; da je v drugem stanu in seveda ji to ni preveč ugajalo. Zenska je poklicala svojo znanko, ki je po poklicu babica, in ji izpovedala svoje gorje ter jo zaprosila za pomoč. Nič lažjega zanjo in čim sta se obe zedinili, je babica spretno dokončala swoje delo. To se je zgodilo 8. ok/tobra 1949. leta v jutranjih urah. Zadeva pa ni bila tako preprosta kakor je kazala, kajti babica, Pitaccova tudi iz Pirana, je morala hočeš nočeš odposlati Coronicovo v tržaško bolnico. Opazila je namreč, da je splav lahko zelo nevarna zadeva in je žensko v zadnjem trenutku, s tem da jo je odposlala v bolnico, rešila hujšega. Coronica je okoli 11. ure zjutraj rodila že mrtev plod'. Zadeva bi, če ne bi bilo komplikacij, ostala morda prikrita, vendar je nujen prevoz v tržaško bolnico izdal obe ženski. Za splav se je začelo zanimati tudi Ljudsko okrajno sodišče v Piranu, ki ie 21. januarja 1950. leta obsodilo Pitaccovo na 1 leto in 3 mesece zapora ter na plačilo 18.000 dinarjev globe, medtem ko se je Coronica izmazala s 6 meseci zapora. Ker pa je Coronica splavila v tržaški bolnici je tudi tržaško sodišče uvedlo preiskavo in končno obe ženski obsodilo in sicer Pitaccovo na 2 leti im 1 mesec zapora, drugo pa na 2 leti. Obramba je seveda vložila priziv in navedla dejstvo, da tržaško sodišče, po členu 90 kazenskega prava, ni kompetentno prvič, ker se je dejanje izvršilo v coni B in je bil splavljen plod ob prihodu v bolnico že mrtev ter drugič, da sta bili obe ženski že za isto dejanje obsojeni v Piranu. Tukajšnje prizivno sodišče je sprejelo drugo točko pritožbe in oprostilo obe ženski a sledečo motivacijo: Z mirovno pogodbo je bila zamišljena ustanovitev enotnega sodišča z mednarodnim pravom na STO, v katerem sta le upravi različni-Ne sme torej nastati med sodnimi oblastmi obeh con vprašanje jurisdikcije. Zato sodišče na podlagi kazenskega postop-mka izjavlja, da se proti Pitac-covi in Coronicovi, ki sta bili že za isto dejanje obsojeni pred ljudskim sodiščem v Piranu, ne .sme pravno postopati. Predsehn*. lanchi, tožilec Colotti, zapisnikar Andrioni, obramba 0dv. Presti. Cammarali za klobuk: To so dejstva, ki jim ne more oporekati nihče in tudi ne epes čuvaj Italijanstvan Cam-raarata s svojo iredentistično teorijo o neugasljivosti italijanske suverenosti na STO. Tu je mirovna pogodba in njena Polna veljavnost, pa če je «psu čuvarju)) prav ali ne. Altro che Camrnaratovo zatrjevanje: «Vr coini B je vse itegalno)). VllQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ■ V soboto, 19. aprila 195J ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera DUNDO »aroje Komedija v treh dejanP Spisal: Marin Držic Prevedel: I. Mahnič Režiser: Modest Sane® Scenograf: Jož* Cesar Osebe: Dundo Maroje, dubrovniški trgovec - Bjudevi Crnobori: Bokčilo, u)eŽ sluga - Jožko Lukes, « ro, njegov sin - Stane b rešinič; Popiva, M aro v s ga - Silvij Kobal; P ' Marova nevesta - t Starčeva; Baiba, K® dojilja - Angela va; Lavra, rimska ku zana - Angelca Sancinova-Petruniela, njena slu nja - Elza Barbičeva; Todeško - Belizar Sancin. Pomet, njegov sluga • . že Babič; Niko, dubrovn) ški mladenič - Srečiko , šir; Piero, dubrovmsK mladenič - Lojze St ’ Zid Sadi - Josip. FISŽJ Prvi krčmar - Anton. ^ žar: Drugi krčmar • ^ Kapetan straže - . štim; Signor Ondardo Ernest Zega. Pesmi komponiral prof. Karel Boštjan^ V nedeljo, 20. aprila ob 10.30 uri (predpoM" ! v AVDITORIJU v TRST1 j tržaška pre®'{1 JURGEt Pravljica v štirih deja®^ s prologom Spisal: Pavel Golb Režiser: Mcdest Satk Scenograf: Jož* Cri* Osebe: j. Piščalka, popotni kant - Josip Fišer; ‘ popotni muzikant * Starc; Trobenta, PP^veš: muzikant - Jožko *j]Lvsl Jurček - Tea Starci _ Matevž, Jurčkov. cjLjj, Ljudevit Crnobori: Jurčkova mati - Zlata, aoškova; Pes Franc Pertot; Lipe vij Kobal; Cene - ® cty Košir; Veter - Stane jjj rešinič; Nevihta * —- Reharjeva; Snežak ton Požar; Vila -Sancinova; Krčmar ' .1 nest Zega; Urša, dek‘(et, Valerija Silova; . j s hlapec - Julij Gušti®L]( Nastopajo še: Pampanela, kozliček. * j hi možički, 2 dekilC • divja možička. tfi V nedeljo, 20. apri« ob 20. uri ^ v AVDITORIJU v TR» DEDINJ} Drama v treh de)a (sedmih slikani ^ Po romanu HenryJ* „*■ mesa iiVVashingto«. npr re» napisala Ruth gustus Goetz. —J?. # ščine prevedla M"** heličeva- $ Osmjtki za kostu^tfi sceno: Marija Režiser: Jože ---------------- Prodaja vstopnic ® e v tri predstave se nčiS*8 od B' četrtek, 17. aprila, tiskarne, Ul. sv. Er . if. L20, od 10. do 12- in do 19. ure. ■N-* U R N 11 LJUDSKE KNJl2NlC Ul. Geppa 9/1 ' Ljudska knjižn'c® sluje: ,.„nek in ^ vsak ponedeljek tek od 16. do 18- vsak torek in od 16. do 19- ure^^, Afifo S. Gregorčič: l£ IV. del, Ptete« Belogett Franček Saf-^ Jir; C*,, zem, Levi nček , platno 1-6SU L psta?‘ vi: Kristus se J g70 v Eboliju, Pljjte praktffi. Pavla Zafcra^Lo kuharica, potP18^Naidil,0&' Fran Levstik- . polplatno 550 ^ 1' far: Tovarna. " .ji \r Sl& iJ DOBITE J1«^;hNaH a n F X I Italije/iški imperializem žali časi poštenih Italijanov «y partizanskih vrstah smo se borili proti fašistom, da bi oprali čast Italijanov. Danes ne bomo dovolili, da bi nam jo neofašisti ponovno omadeževali!» EROS SEQUI Hnt ‘sc'tarne manifestacije, KTf“.*o narodi vse Ju-hi,*11* Mrazili svoj gnev #Hsi-,laJane *£ne’ k' jo italiti, l,nPerialisti razvijajo ' 0 vprašanja Trsta, prav- m°re ^ dovou. od-. posamezni glusovt, ki ‘ odloien 0,ebnosti dvigajo IjuJ„ en Protest, ke e množice 5r^ dov°ij *iačq*U ^itu najboljšega tol-Mko se™ 50 Jugoslavije in imele v o tem razmiš- bjučhade'n Sem Prišel do za- kig, Liljan. Ka, da miti moram vendarle s^°i glas, ker sem ttttn, kerdlniil scm se. da nitmi , ;Sem g°tov, da iz-'“tfninJ.- lenje svojih na- Irisiip,- ’* ‘n.** vsestransko k-skupni izgrad-’zma v Jugoslaviji. Fo^Srh1 Italijanov in.Hr-l»atsljj, 0v in vseh ostalih dnm nar°dov socialistič-kt, v 0vine n‘ nikake razlitij Pošten Italijan ki - ® Jugoslr--■■■ ’ *■% avijit ve, da je itik rn Poskus reševati tr• vprašanje brez spora-Ivanji Se.-Slabse> bre. ^'or jJa jnnaške zemlje, in ,jej e ta> v kateri živimo *>s!je„jIWo za svoje lepše »>C0 in ’ 2a sv°bodo, za pra-^ '» mir, ' Potrebno h, 5>»a poudarjati D aPorčenjc, ki jo iz- 0,*>eno nas Italijanih 6es fašistov in ko- ,cr8 itaii,e- ^slce U’ Pripadniki itali-^mo' *i*ifle v FLRJ, f0«fbneD Ves Problem še s tt stališča. Obsodbo Ho 1° vJejn tistim, ki po-l! i>ne °* ušajo oblatiti na-% ,j0 talijanov. Ponosni l’ ^ot Sm° državljani deže-fručf daposlavija. dežele <0c^tlne S0<;talizem, trdnjave naeionalne pra-**■ Toja S°a. svobode in miliš c tni smo tudi ljubo-^ ,, stvarji 1 svojega imena Pas žali nesram-lajanje po tr-tn vsi nesramni italijanske vlade na fKjgos,a”ije. Jhf’ iti 1ht(i nas so imeli *Kii u Sp K % frstah e v ParUzan- fil- Poisk narodnoosvobo-L Sr»o ,e Jugoslavije. Bu-■ e za uničenje fa-azpostavitev no- vega in pravičnega socialnega sistema. Borili smo se za pravice vseh narodov, v prvi vrsti narodov Jugoslavije, tlačenih in okrvavljenih zaradi italijanskega imperializma. Borih smo se za vse človečanske cilje, ki jih je v svojem programu borbe ljudstev za osvoboditev o-znočila slavna komunistična partija Jugoslavije in v tej borbi smo mi utrdili neruz-družno bratstvo z vsemi narodi Jugoslavije. Toda mi smo se borili istočasno kot Italijani, da odkupimo naš nacionalni ponos zaradi sramote, ki nam jo je nakopalo fašistično barbarstvo. Ko smo, z rdečo zvezdo na čelu in z maščevalno puško v roki, šli skozi kraje, ki so bili zaviti v dim in ruševine, ki so bile delo fašističnih hord, ki so govorile z našim jezikom, ko smo prenašali vse težave partizanskega življenja in prelivali našo kri tam, kjer so kriminalnibarbari naše narodnosti prelivali nedolžno kri jugoslovanskih ljudi, smo čutili, kako se v naših srcih blaži občutek sramote, ki smo jo do tedaj tako močno občutili, katero so nam s svojo bestjalnostjo nakopala nečloveška bitja, ki govore tako kot mi. Samo isti, ki je okusil, lah- ko razume globino naše radosti, ko so nas srbske, hr-vatske ali slovenske matere, katerim so italijanski fašisti ubili sina in porušili ognjišča imenovale ebratje Itali-janis, ko so govorile vsakomur od nas, kot nekdaj svojemu otroku: «sinko». In glejte, danes si vredni potomci tistih, proti katerim smo se borili tudi za osvoboditev italijanskega naroda, potomci tistih, proti katerim smo mi vstali zaradi krivic, ki so jih prinašali potomci tistih, zaradi katerih smo se ramo ob rami z vsemi jugoslovanskimi narodi borili, da bi oprali čast Italijanov, danes ponovno prizadevajo, da potisnejo nesrečni italijanski narod na pot nepravičnega izkoriščevanja, propasti in sramote. Toda mi se upiramo. Mi, Italijani Jugoslavije bomo krepki in dostojanstveni kot tudi narodi te dežele. Naša odločitev je okrepljena z našo voljo: ne dovolimo več blatenja našega imena• Ne bomo dovolili, da zmagata fašizem in krivica. Mi se bomo, ako bo to potrebno, borili ramo ob rami z brati Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci in Črnogorci. Borili se bomo z isto odločnostjo kot vi, ker nosimo v sebi bogastvo naše socialistične in globoke človečanske za- vesti. Mi bomo. Italijani Jugoslavije, branili svobodomiselne tradicije Garibaldija, branili s tem tudi svobodo samega italijanskega naroda, ki ne bo dosegel svobode in svetle bodočnosti, vse dokler bodo po mestih Italije svobodno besneli neofašistični odpadki in sužnji Moskve; vse dokler ne postane vladi Italije nepoštenje tuje; vse dokler se ne bodo tisti, ki upravljajo usodor Italije spomnili, da ni svobode za narode, ki tlačijo druge narode in vse dokler ne bodo končno razumeli, da se proti novi Jugoslaviji ne bo ničesar opravilo z grožnjami in ekspanzionističnimi zahtevami, temveč da se ji mora ponuditi roka bratskega sodelovanja. Mnogo bi lahko še izrekli, če bi hoteli jasno izraziti naš ogorčeni protest. Toda meni je šlo v prvi vrsti za to, da poudarim, kako italijanski imperializem na najbolj grobi način žali našo čast, čast Italijanov. Dobro bi bilo tudi, da bi se neofašisti Rima spomnili, da v deželah Jugoslavije med milijonom 700 tisoči padlih Jugoslovanov počivajo še kosti tisočev partizanov italijanske narodnosti, ki so padli v borbi proti fašizmu, da so branili čast Italije. Z novih demonstracij po Jugoslaviji j pis.no m zabbkba Po vsej Jugoslaviji so bile nove demonstracije, katerih se ]e udeležilo na stotisoče ljudi. Ljudstvo je zahtevale takojšen konec londonske konference, ki daje potuho italijanskim imperialistom, zahtevalo, da se v Trstu uvede popolna enakopravnost za Slovence, da se ukinejo vsi fašistični zakoni, ki so še vedno v veljavi, da se Slovencem povrne vsa škoda, ki jim jo je povzročil fašizem LOV NA TUNE v Bašem J ® * E J em 9radu Ho — je stari blej-i, -»o s« &Vriralo. Zavod za v r*- LRS Pa Sa S s° Usu! J0 zaščito. Na Ble-VV t'iejsk°Vili odbor za ure' nad iti) muzeja, Ki bo Jezerom. Skupno S? 2a^va" muz-jem in Zavo-^ bori V° ^turnih spo-Nvfe^dili muzej, ki thwni odri ov- Reprezen-H al< bo prikazoval batnega gradu v Sličnih časovnih Kitk V^bov',' L r‘« naidbe iz raznih S bo m v okolici. Pri-\ tlaseliaV°* Bleda iz agrar- Bki kra, VVetOVno znani C^otu- £aJeto Pa bo tu- C' Balie ^CKinoosvob,'d;lne al®inistiLV muzeiu »>a-stl«U oddelek. ho priKazo C«il gradu , 2a blejsko gradivo Previdno . se bomo spustili na morje, previdno, toda z neko posebno drznostjo, kajti gremo na tune. Te ribe niso kar tako in kdor pozna naše tuna-re in naše «tratnike», ne more mimo misli, da so ti ljudje dvakrat možje. Pa spregovorimo kaj o tunah. V našem zalivu jih dobimo različne velikosti od 2 do 3 kg težke in vse tja do tistih, ki tehtajo tudi preko 100 kg. Manjše pridejo navadno v večjih krdelih, medtem ko se večje drže skupaj le v manjšem številu. Te naše velikane so vse do konca druge svetovne vojne poznale naše gospodinje in kuharice na tržaškem ribjem trgu le v avgustu, septembru in oktobru. To pa zato, ker je lov na tune na morski obali samo tam, kjer je obala primerna za lov na te ribe. Obala mora biti primerno Očiščena, da se lahko mreže za lov na tune, «trate», povlečejo na obalo in z njimi seveda tudi nalovljene ribe. Večkrat se zgodi, da se znajde v mreži nepoklican, vendar dobrodošel gost, velika riba ali celo morski pes. Ribji lov na tune je pri nas na obali od Ses-ljana do Grljana in od mira-marske Stene do barkovljan-skega portiča. Lov na tune je neka posebnost. Zahteva ribiče, ki so pridni veslači in ki znajo prožno metati težko mrežo v morje. T; bi pa sami nič ne opravili brez izvidnic «kolnarjev», ki so navadno pri nas na pobočju obrežja in sicer med barkov- Ijanskimi, kontovelskimi, sve-tokriškimi ali nabrežinskimi vinogradi, in sicer nekaj skoraj 100 metrov nad morjem. Sestav moštva za našo tuna-ro je neki veseljak tako označil: «Sest kožuharjev je v lu-na-ri, eden spi v čupi, na hribu pa so trije ogleduhi.» (Cu-pa je pomožni čolnič). Moštvo v tunari se pa tako deli: štirje so veslači, dva mečeta mrežo v morje. Med veslači pa je gospodar, to je tisti, ki je na zadnjem delu tunare in ima po- ^nlad v Maiovljah Negotovost tratnikov o izidu ribjega lova se spremeni v gotovost, ko se srednji k počasi s klicem: «Vozi na kraj!», kar pomeni, da so tune že skoraj obkoljene. Cim močnejši in proseč je klic srednjika, tem goto-vejši je uspeh. Njegovemu klicu se pridružita še druga dva izvidnika in večkrat tudi še radovedni opazovalci, kar pomeni, da bo veliki ribolov u-spešen. Tudi naš čupar si ne more kaj, da bi «e po svoje ne pridružil klicu: «Vozi na kraj!# stilnah, kjer izberejo in sesta-itim tunam. Kdor je najbolj'boljša je vijo moštvo za tunaro. Seveda1 spreten, in razpara najveeje ga takrat pošteno srknejo; pri- število tun, o i za o vs »cvrtje#: jetra, pljuča, srce in povedujejo si največje dogodivščine, govorijo pa največ o tistih velikih «čredah» tun, ki so jih sicer videli, ne pa ulovili. Za ta dan ima vsak gostilničar posebno stran v svoji knjigi in ta račun ostane navadno odprt vse do dne, ko se po vasi širi vonj pečene tune. Moramo pa povedati, da se čuti vsak gostilničar počaščenega, da pridejo k njemu v goste za sveč- daimatinska obala, pa tudi italijanska je za lov na tune razmeroma dobra. FRANC STOKA Kolnarji in srednjih, svinčarji in šurarji, Čufar in provir - sami junaki pri lovu ••• .(Foto Magajna). veljstvo nad moštvom, ravna pa se po znamenjih in ukazih, k: mu jih dajejo «kolnarji». PUleg njega je drugi veslač, ki mu pravijo, da «vozi od svinca#, t0 pa zato, ker je pred njim njegov tovariš, ki ima nalogo. da (tkalava# tisti del mreže, ki je pritrjen na vrv obteženo s svincem, tako da se lahko potopi na morsko dno. Onstran kupa mreže, ki je na sredi tunare, pa ribič umo meče v morje tisti del mreže, ki je opremljena s «šuro», to je plutovino, ki drži zgornji del mreže na površini. Temu možu, ki mora biti spreten in tudi bolj močan kot njegov tovariš «svinčar», pravimo «šurar». Njemu sledi veslač, ki vozi od «šure». Sesti mož v tunari mora biti najmočnejši orjak. Ta je »provir# in je navadno največja gonilna sila tunare. V «čupi» je prostor za starejšega moža. To je navadno stari tratnik, od katerega se ne zahteva mnogo napora, pač pa daje bogate nasvete svojim tovarišem iz zaklada svojih dolgoletnih izkušenj. Naši riibiči ne gredo lovit tun, ampak jih gredo čakat. Kaj pa dela izvidnica? Kot povsod, je tudi tu razdelitev vlog: prvi mož je «srednjik». Ta ima glavno besedo. Njegova dva tovariša sta mu levi in desni tovariš. ki sta razporejena bodi sl desno ali levo od njega v razdalji kakih 200 metrov. O nemu, ki je na devinski strani srednjika, pravimo da je od »graše#, oni v smeri Trsta pa od »magre#. . Tune «tečejo» ob obali, m sicer v različnih skupinah od 10 do 15, včasih pa tudi po 100 in še več »glav# skupaj. Cim izvidnik od «graše» ali od »magre# zapazi skupino tun, ki se bliža proti tunari,, prične da' jati »bauto# s kričanjem «bau-ta od graše# ali »bauta od magre#. Na ta klic se tunara prične gibati v nakazani smeri. Da pa je lov zagotovljen, mora poveljstvo sprejeti srednjik. Temu gre vse zaupanje moštva v tunari. Ko se srednjik oglasi, si tudi naš stari čupar ugasne pipo in postane pozoren.^ Sicer se od njega za sedaj še nič ne zahteva, vendar pa ta po svoje izraža svoje želje: »Hišica pridi na kraj#. Zeli si velikega ribjega lova, ki je bil včasih tako obilen, da je njarsi-kateremu tratniku rešil zadolženo bajtico. Včasih se zgodi, da tune »tečejo# bolj daleč od obale in večkrat se pripeti, da morajo vsi tratniki, da bi tune obkolili, poskakati v morje. Tudi dobri čupar si zaviha »brigešnike# nad kolena in »stopi# v morje. Ce te pot v septembru ali oktobru zanese v bližino sveto-kriške obale, in če slišiš klice, boš takoj opazil, da ni lov na tune samo domena tratnikov, čuparja in kolnarjev, ampak vseh domačinov — žena, mož in otrok. Na ta dan so vsi po na-brežinskih, svetokriških ali pa, če je lov v kontovelskih »vodah#, tudi v kontovelskih vinogradih. Pa kako bi ostali doma, saj so ribiči na tune iz mnogih družin. Poleg družin so pa še sorodniki, botri in botre. Vsi so radovedni, kakšno srečo bodo imeli tratniki. Pri tem pa ne smemo pozabiti na gostilničarje, pri katerih imajo trat niki odprt račun. Pa da ne bi kdo mislil, da so taki zapravljivci! O ne, navado imajo, da se zberejo na svečnico v go- nico naši tratniki in da pri njem zapojo tisto ribiško: «Vari nas Marija ...» in «p» jezeru ...» Za dolber izid lova na tune se zanimajo tudi domači mesarji in trgovci. Takrat si mnogi tratniki Ianko. privoščijo boljše kosilo, saj pri tratniku ni vsak dan denarja. Ker pa tudi ob nedeljah radi bolje jedo, so «bukvice» pri mesarju in trgovcu odprte do te srečne dobe. Govorili smo tudi o hišici. Tudi ta včasih res priplava na breg z lovom na tune. Ne samo >z radovednosti, temveč tudi iz potrebe se vsa vas zanima za lov na tune. To pa zato, ker naši tratniki ne morejo sami loviti, temveč je nujno, da jim priskoči na pomoč najmanj še dvajset drugih ljudi, ki jim pomagajo vleči trato na- kraj. Ti so seveda le pomagači, »vtlekači#. Za svoj trud so primerno oškodovani. Velikost njihovega deleža je odvisna od števila ujetih rib. Zanimivo je, da si ti pomagači že prej poskrbe «fouče» in ž njimi takoj razparajo trebuhe zaje- tudi želodec, ki ga znajo še svežega posebno okusno pripraviti Križani, posušen pa je prava zimska poslastica.- Ko greš po obalni cesti in slišiš, kako kolnarji kriče, ne opaziš nič nenavadnega in se ti čudno- zdi, da je sploh mogoče, da so v bližini tune. To pa je zato, ker se ne pokažejo vedno enako. «Tečejo» navadno po vremenu. Le redke tune gredo proti vetru. Tudi morski tok vpliva nanje kakor tudi zračni pritisk, to je južno ali pa severno vreme, medtem ko je burja, če ni premočna, zanje ugodna. Vsi drugi vetrovi niso primerni za lov na tune. V mirnem vremenu vidimo, da »tečejo# tune na več načinov. Vidimo jih, kako režejo površino vode kot temnordeč oblak Navadno pa opažamo pod morsko gladino svetlikanje tun, ki v svojem igrivem zaletavanju kažejo belino trebuha, kar vidimo kot pobliskavanje pod morsko gladino. Ta način lova na tune je sicer primitiven, je pa obilen v Kvarnerskem zalivu, posebno v Kraljeviči v Hrvatskem Primorju. Pri nas ni tako donosen. Tune love tudi ponoči. Nastavijo jim mrežo ob obali in vanjo se tune zapletejo. Temu načinu pravijo, da so nastavili tunam »pošto#. Kot povsod, se je tudi na tem področju ribištvo moderniziralo. Danes tuna ni več trome-sečna sezonska riba, ampak jo dobimo n.a ribjem trgu vedno, razen v štirih mesecih zimske sezone. Za moderni tunolov imamo dobro opremljene tur.o-lovce, ki ne gredo več kot naši stari tratniki «čakat» tune, ampak jih gredo res lovit in to od aprila meseca pa tja do novembra po vsem Jadranu. Naj- Od 1. do 15. aprila l. 1. je bila v obeh umetniških razstavnih prostorih, s katerima trenutno razpolaga Zagreb, v salonih »Likum# v Iliči in v pred nekaj meseci odprtem salonu «Uluh» v Praški ulici, odprta slikarska razstava Vi-lima Svečnjaka. Mislim, da je to tudi največja samostojna slikarska razstava v Zagrebu po zadnji vojni. Obsega 129 del. Oba razstavna prostora sta sorazmerno tesna in tudi s temi 129 deli prenapolnjena. To velja posebej za salon «Uluh», kjer je Svečnjak razstavil grafiko, zvečine najnovejšega datuma. To je prva Svečnjakova povojna razstava v Zagrebu in prvi primer, da nekdo hkrati razstavlja v obeh salonih. Razstava je zbudila veliko zanimanje tako med slikarji kakor tudi med občin-stom. Svečnjak je rojen Zagrebčan (12. junija 1906). V mladih letih, vse do pete gimnazije. je precej časa prebil v Cabru, na hrvatsko-slovenski meji. Njegov rod poteka iz Hrvatskega Zagorja. Akademijo je končal v Zagrebu, kjer je navezal tesne stike tudi z nekaterimi slovenskimi likovnimi umetniki, ki so tista leta študirali na Hrvatskem, tako s Francetom Miheličem. Zoranom Mušičem, Maksimom Sedejem, Zoranom Didkom, Gabrielom Stupico in drugimi. Pod konec 1933 se je odpravil za krajši čas v Pariz, Ze zgodaj se je uvrstil med napredno predvojno hrvatsko izobraženstvo in veljal za enega najbolj levičarskih likov^ nih umetnikov v Zagrebu. Pridružil se je znani skupini »Zemlja#, ki je bila kasneje prepovedana. Na razstavi «zemljašev» je spomladi 1934 tudi prvič razstavljal. Toda njegova javna delavnost v predvojnem Zagrebu je bila daleč širša. Ob Krstu Hegedu-šiču. utemeljitelju in ideologu «Zemlje», je tudi Svečnjak veljal za predavatelja in pro-pagatorja programa skupine »Zemlja#, hkrati pa je deloval kot urednik književno-u-metniških revij «Kronike» in «Izraz», ki sta pred vojno izhajali v Zagrebu, in v katerih je sodelovala cela vrsta naprednih delavcev. Frav tako je organiziral in vodil tako ime- Vitim Svečnjak: GOSLAČ (Nadaljevanje in konec) Delo je eno najpomembnejših in temeljnih zemljepisnih in zgodovinskih del, ki služi kot vir za proučavanje starejše zgodovine, običajev in življenja v Rusiji na zač. 1«. stoletja. Prav po njej je vipavski rojak, baron Herberstein, kmalu zaslovel po vsej Evropi. Tipografsko je slovenski prevod razkošno opremljen in spada med najlepše po vojni izdane knjige. Gledališki ocenjevalec Janko Kos ocenjuje predstavo Hsiung-Gospa Biserna reka. Med poročili pa je članek Stanka Pahiča namenjen prvi slovenski arheološki reviji (Arheološki Vestnik, ki jo je začel izdajati Arheološki seminar ljubljanske univerze. Z novimi prilikami se je nujno pojavila potreba Po lastnem strokovnem glasilu, ki naj obnovi tradicijo iz preloma stoletja, ko je kustos ljublj. muzeja W. Schmid izdaja! glasilo Carniolo. Arheološka veda je v zadnjih desetletjih povsod v Evropi doživela znaten razmah, tako v tehniki izkopavanja, kakor metodah proučavanja, ker priteguje svoje delovno območje tudi druge vede. O nastajanju in ohranitvi ljudske pravljice na Sloven- NLOVKKIKE litekab»e REVIJE 5 NOVI SVET (Letnik VII, št. 1, 2, 3) skem Piše Milko Matičetov Utrinki iz ljudskega pesništva. Pri branju sestavka spozna bralec. kako podrobno in zapletemo je delo etnografske skupi*-ne. ki mora ne le zbirati, primerjati zapise prejšnjih dob in po živih, iz ust ljudskih pripovednikov zapisanih ostalinah in ugotoviti, kaj je res ljudsko, kaj pa si je ljudstvo prisvojilo iz knjige prejšnjih dob. V uvodnem člamku 3. številke Novega sveta razpravlja Josip Vidmar o socialističnem realizmu Maksima Gorkega. Iz knjige »O literaturi#, ki obsega članke, govore, poročila, razgovore, kritike in beležke iz let 1928—1936 povzema misli, ki so se piscu te razprave zdele važne tudi za razvoj slovenske literature, ker stoje Slovenci končno pred podobno pro- blematiko, pred kakršno so se znašli v zadnjih letih življenja Maksima Gorkega pisatelji Sovjetske zveze. D. K. je prispeval razpravo »Slovenske stranke v volilmore-formni situaciji in narodnostna politika slovenske socialne demokracije v letu 1905 1907». Razprava se še nadaljuje. Leposlovna sestavka sta v tej številki Novega sveta dva. Mimi Malenšek obravnava v svoji prozi «Noč pred koncem# zločin, ki ga je izvršil slovenski zdravnik v nacističnem taborišču. V noči pred svojim lastnim koncem (po osvoboditvi je bil zaradi zločina obsojen na smrt) išče vzroke, ki so ga privedli do umora. Beno Zupančič je prispeval vedro črtico «Ptice se selijo#. V njej slika dneve, ki sej jih štirje mladi fantje preživeli v samotnem kraju na orožnih vajah. Poezija je v tretji številki Novega sveta zastopana s prevodi francoskega pesnika Fran-Cois Villona (1431 do okrog 1463). Burno življenje, ki ga je pesnik živel, ga je privedlo med rokovnjače in v zapore, kjer so tudi nastale Villonove balade. Prevode je oskrbel Anton Debeljak. Bogo Fatur objavlja pesem ((Pomladno enakonočje#, Tit Vidmar pa štiri meditacijske pesmi. Med kroniko je članek o srbskem pisatelju in kulturnem delavcu Jovanu Popoviču, ki je sredi februarja letos umrl v Beogradu. Stanko Skerj zaključuje kritiko o Salviinijevi italijanski antologiji slovenskega pesni- štva ((Zimzelen in rožmarin#. Po primerjavi nekaterih prevedenih pesmi z originali ugotavlja, da so slabotni ali prozaični verzi pri Salviniju redki, pač pa so italijanski prevodi Prešernovih sonetov ((Matiji Copu» in «Vrbi» ter Aškerčeve «Moja muza#, Zupančičeve «Tiho prihaja mrak#, Kosovelove «Bori» prave dragocenosti. Italijani te in še druge pesmi lahko res uživajo in po njih prihajajo v dotiko s silo slovenskega pesništva. Ob zaključku piše Škerl o literarnozgodovinskem uvodu Sal vinijeve antologije, ki je izredno izčrpen, kaže pa tudi toplino prevajalca in pisatelja do dela, katerega se je lotil. Med gledališkimi recenzijami je ocena Vladimirja Kralja o tretjem delu dramske trilogije Ivana Potrča »Krefli#. O sodobni francoski poeziji pa piše Božidar Borko. V poglavju Naši problemi objavlja Lojze Filipič «Zgodbo o teatrskem arhivskem molju#, ki je prispevek k zgodovinopisju slovenskega gledališča. Daje prerez skozi življenje in delo ter pomen publicista in zgodovinarja Petra Pavla Ra-diesa, ki je bil tudi prvi kronist slovenskega gledališča. novani «Pučki teater# (Ljudski uder) v Zagrebu, v katerem so delovali med drugimi Mladen Ivekovič. Kamilo Tom-pa, Vlado Habunek, Jovan Ko-njovič in drugi. Z «Zemljaši» je razstavljal po raznih mestih Jugoslavije, v Sofiji in v Pragi. Prvo samostojno slikarsko razstavo je priredil 1938. leta v Zagrebu. Med vojno je Svečnjak prebil nekaj časa v Italiji, potem se je'pa preselil na osvobojeno ozemlje. Po končani vojni se je naselil na Reki. kjer je živel do pred dobrega pol leta. Med drugim je na Reki u-temeljil Galerijo likovnih u-metnosti in jo uredil, vodil slikarske tečaje in organiziral podružnico Združenja likovnikov Hrvatske. Omeniti je treba tudi nekaj publikacij, ki so izšle deloma pred Vojno, deloma pa po vojni in v katerih so v sliki in besedi prikazana njegova najznačilnejša dela. Tako je 1. 1937. izšla v Zagrebu mapa pod naslovom ((Grafike#, ki obsega dela iz lel 1934-37, medtem ko je tik pred vojno (1940) izšla pri zagrebški založbi «Orbis» ilustrirana monografija Otta Schweitzerja ((Grafika ! ulja Vilima Svečnjaka# na 56 straneh z obširnim prikazom Svečniakovega dela in analizo njegovih stvaritev. Po vojni je v Zagrebu izdal (1947) knjigo z naslovom ((Istarski motivi#. Obsega čez dvajset grafik. V nevezanem razgovoru mi je slikar Svečnjak pred dnevi dejal sledeče; »Mislim, da sem edini izmed hrvatskih slikarjev. ki mu je policija pred vojno snemala in odnašala slike z razstave in ki za časa tako imenovane NDH ni razstavil niti enega dela#. V obeh salonih je Svečnjak razstavil 13 kaligrafičnih kapric, 14 ideogramov in fantaz-mov, 18 variacij na stare teme, 6 načrtov za stenske dekoracije, 5 načrtov za steklo, štiri stvari z naslovom Iz faune, 22 monotipij, 4 ex li-brise. 23 olj, 8 tušev, gouachev in akvarelov, 6 istrskih motivov in 5 risb. Prevladuje, kakor vidite, grafika. Ce upoštevamo, da ni samostojno razstavljal štirinajst let, ja pač razumljiva občutna raznolikost, posebej kar zadeva formo oziroma način izražanja. Ce omenim, da je bilo zadnje mesece v Zagrebu nekaj razstav, ki so deloma stremele iz realnega v nerealno (posebej slikar Motika, deloma Sulen-tič in tudi Jelič), ni nič čudnega, če je tudi Svečnjak zbudil zaradi radikalne formalne preusmeritve v načinu grafičnega izraza precej pozornosti in najrazličnejših komentarjev. Na tem mestu ni mogoče podrobneje analizirati njegovega dela. Vendar bi rad vsaj zgneteno podal linijo njegovega dosedanjega razvoja, o katerem zgovorno pričuje tudi sedanja druga njegova retrospektivna razstava. Svečnjak je vseh zadnjih skoraj dvajset let paralelno ustvarjal v olju in najrazličnejših grafičnih tehnikah. Vendar grafika prevladuje. Tematično umetnika zanima v prvi vrsti človek. Narava zdaleč manj. Kar je njegovih pokrajin, »o zvečine marine (posebej severni Jadran in Dalmacija) in nekaj pomembnih slik iz Ohrida in Zagreba ter okolice (vse v olju) in pa grafični motivi iz Istre. Kar pa zadeva človeka, ga Svečnjak zvečine prikazuje socialno prizadetega, pa na kateri koli že način, in v nekakšni dramski dejavnosti, Ze od vsega začetka je Svečnjak — kakor vsi pomembni slikarji vseh časov — razkrival tisto demonsko in nagonsko v preprosten človeku, ki v trenutkih živčne napetosti in ob določeni družbeni pogojenosti privre na dan v obliki manijaštva. bakanalij, ubojev, perverznosti in podobnega. V tej zvrsti je treba posebej omeniti dva njegova cikla, «Balade Petriče Keren-puha» in »Bistriški bogci» (Bistriški reveži), ki sta nastala pred zadnjo vojno in jima je stal ob strani Miroslav Krleža s svojo prvi£ v Ljubljani izdano knjigo kajkavskih balad (1836). Prav tako je pred vojno Svečnjak ustvaril nekaj zelo zadetih grafik s protiklerikalno ostjo (n. pr. Za dušni blagor, Pariške reminiscence, Jezuiti na izprehodu. Pomlad v samostanu i. t. d.). V razgovoru mi je slikar omenil, da je pred vojno zastopal čisti realizem, ne samo vsebinski, ampak tudi formalni. Zadnja razstava ga ne kaže samo v tej luči. Tisto, kar je razstavljeno v «Likumu», to se pravi olja. risbe in akvareli ter monotopije, je večinoma precej drugačno kakor grafika v salonu «Uluh». Tukaj je v najrazličnejših tehnikah (risbe, barvani tuš. risbe na steklu itd.) prikazal vso mešanico ljudi in živali, posebej zastop. nike cerkve in samostanskega življenja, pa tudi številne druge stanove in jih podal v izjemnih položajih, z jedko satirično ostjo, pogostokrat kot karikature. Jasno je vidno preraščanje iz stare v novo obliko. Prenekatero grafično delo je zelo duhovito in zadeto izdelano (Apage, satanas!, Adol. fov orel. Ples pod krinkami v ZOO-u, Pierrot). S poudarja-no disproporcionalnostjo hoče močneje poudariti idejo. Predvsem pa gre Svečnjaku, kakor mi je dejal, za sproščenost likovnega izraza, ki je pri nas zadnja leta zašel nekam v zagato. Ob koncu omenjam, da ima slikar namen še letos priredi, ti razstavo svojih del v Beogra. du in če bo v Moderni galeriji kak prost termin (le 14 dni), tudi v Ljubljani. T. P. \/Dri ir Vre<«enaka napoved za danes: V It r A/l f" delno oblačno, vetrovno vre- f I\LITIL me. — Temperatura brez spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Tnstu je dosegla 26.6; najniija 14 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 18. APRILA 1952 Mi f! Pl ara iiiiiaii II iffilismili lili! p La a ihhb i ■ : . 1 Sil \ ž} RADIO Opozarjamo vas .na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.00: Uverture in arije iz komičnih oper. 18.00: Franz Liszt: Preludiji. — Trst II.: 18.15: Mendelssohn: Koncertza violino in orkester. 20.30: Tržaški kulturni razglej — Trst I.: 21.00: Simfonični koncert. *°yll 16.15: A. Dvorak: Simfonija št. 5 v c-molu «u_j* vega sveta#. 21.00: Genmanetto: Brivčevi fPom VOLILNA kampanja za predsedniške volitve v ZDA Po Stevensonovi odklonitvi se govori o ponovni kandidaturi Trumana Predsednik je odklonil vsakkomenlarkSlevensonovim izjavam-Kaj pravi Kefauver Tafl kritizira Eisenhov/erja in sedanjo Trumanovo politiko WASHINGTON. 17. — Na tiskovni konferenci je Truman podprl kandidaturo Averella Harrimana in je izjavil, da je Harriman eden najbolj patriotičnih in najspretnejših državljanov. Truman se je izognil vprašanju, naj bi povedal svoje mnenje o Kefuuverju, in dejal, da mora kandidata izbrati kongres stranke. Obžaloval je, da je Stevenson odklonil kandidaturo in pripomnil, da bi bil ta dober kandidat W ASHINGTON, 17. — Izjava guvernerja države Illinois, Ste-vensona, da se ne bo na noben način potegoval za kandidaturo demokratične stranke za predsedniške volitve, so povzročile dezorieniaci jo v demokratični stranki. Vodilni krogi stranke so polagali vse upanje v tega senatorja, ki je užival zaupanje tudi od upornih demokratov v južnih državah. Zato se sedaj v nekaterih sektorjih stranke ponovno obrača pozornost na Trumana. Ce ob začetku kongresa demokratične stranke, ki bo v juliju, ne bo nobeden od kandidatov užival zadostne naklon jeno&ti med volivci in med \ odilnimi krogi stranke, je zelo verjetno, da bodo skušali prepričevati Trumana, naj zopet kandidira. Stevensonova odklonitev je vsekakor v korist Ke-fauverju, ki je uspel sam brez podpore demokratične stranke zagotoviti si naklonjenost številnih delegatov in tudi nekaterih demokratičnih voditeljev. Kefauver je izjavil, da je mnenja, da bo umik Stevensona koristil njegovi kandidaturi. «Oba verujeva v ista načela#, je izjavil, , nVjpestm sc sedaj imenuje eDoscan itd. Edino Csepel in Vasas sta obdržala prejšnja imena. Na splošno pa vrednost madžar- skega nogometa pada, kar je razumljivo iz razloga, da moštva nimajo tekmovanj z inozemskimi ekipami. O Mesto Helsinki ima 400.000 prebivalcev. V normalnem času skrbi za red 1800. policajev. Ker se za olimpiado pričakuje 150.000 gostov, pa so v finski prestolnici mnenja, da bo treba število policajev povečati. Tudi se pričakuje, da se bodo gostje pripeljali z okrog 20.000 avtomobili, ki bodo s 17.000 avtomobili, kolikor jih, je sedaj v Helsinkih, delali precej preglavic splošnemu prometu. Notranje ministrstvo je zaradi tega sklenilo, da poveča število policajev za 1828 ljudi. O Emil Z atopek, svetovni prvak v teku na 5000, 10.000, 15.000 in 20.000 metrov je izjavil dopisniku pariškega lista «L’Equipe',>, da ni prepričan, da bo osvojil olimpijsko medaljo v teku na 5000 in 10.000 m. Smatra, da v teku na 5000 m ne bo več mnogo napredoval. O Angleški mojster Golom-bek je po turnirju v Budimpešti odigral v Pragi simultanko proti 26 nasprotnikom. Deset partij je dobil, 2 izgubil in 14 remiziral. O Na mladinskem šahovskem prvenstvu skandinavskih dežel je zmagal Sved Larsen z 8 točkami pred Danci, Finci in Norvežani. O Košarkarska zveza Jugoslavije do ponedeljka še ni Tretja zmaga Crvene zvezde v turneji v Grčiji ATENE, 17. — Crvena zvezda je dobila tretjo tekmo na svoji turneji po Grčiji proti AEK z rezultatom 1:0 (1:0). AEK sodi med najboljše grške nogometne klube. Edini gol je dosegel Zivanovič v 27. minuti Napeto in borbeno tekmo je gledalo več kot 20.000 ljudi. Jugoslovani so zmago povsem zaslužili, saj so bili tudi tehnično boljši od svojega nasprotnika. prejela poziva od organizatorjev Ul. svetovnega ženskega prvenstva v košarki Košarkarske zveze SZ. Ko je bilo sklenjeno, da bo to tekmovanje v Moskvi, je KSJ odposlal Mednarodni košarkarski federaciji pismo, v katerem jo je obvestil, da želi sodelovati na prvenstvu. Generalni sekretar Federacije Johns William je odgovoril, da bo KSJ dobila poziv na tekmovanje in vsa ostala napotila od organizatorja tekmovanja. V pismu z dne 18. marca je generalni sekretar obvestil KSJ, da ga je Košarkarska zveza SZ obvestila, da bodo vsi člani Mednarodne federacije prejeli poziv za tekmovanje preko sovjetskih veleposlaništev. Ker KSJ še ni dobila .nobenega poziva od sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, je bilo sklenjeno, da ponovno piše generalnemu sekretarju Košarkarske federacije. MARTIGNY, 17. — Holandec Wout Wagtmans je zmagal v prvj etapi kolesarske tekme Po romanski Švici. 182 kilometrov dolgo progo Payerne-Martigny je prevozil v 5 urah, 01’ in 09”. Dve minuti kasneje je prišla na cilj manjša skupina, ki je obsegala tudi oba glavna favorita Coppija in Kobleta. V sprintu za drugo mesto je zmagaj Coppi, za njim pa so se plasirali po vrsti Schaer (Švica), Desiree, Keteleer in Im-panis (vsi Belgija), Zampini, Foroara in Cierici (vsi Italija) in Koblet (Švica), vsi v času 5 ur, 03’ jn 07”. Dve sekundi kasneje je prišel na cilj še Luksemburžan Kirchen. CARIGRAD, 17. — Teniški igralci beograjskega Partizana so prišli na turnejo po Turčiji. Danes se je začel dvoboj med Partizanom in carigrajskim teniškim klubom: Jugoslovanska dvojica Panajotovič-Laslo je Dremagala turški par Evansir-Bari s 4:6, 6:4. 6:2, 6:2. ROBIČ SE JE UVELJAVIL na tekmi Rim-Neapelj-Rim TETUAN. 17. -- Francoz Sciardis je zmagal v tretji etapi krožne kolesarske dirke D0 Maroku. Drugi je bil Italijan Giacchero. tretji Pa Portugalec Bprbosa. Na čelo lestvice je prišel Francoz Renaud, ki si je na današnji etapi nabral precej odbitkov. CASERTA, 17. — Prvi dan kolesarske tekme Rim - Neapelj - Rim je spet pokazal, da odloča pri vožnji za motorjem ne le splošno kolesarsko, temveč tudi posebno tehnično znanje. Kot že lani, se je tudi letos mali Robič uveljavil prav v onih kilometrih, ki so jih vozili za «vespami». Obenem pa ie bil to tudi edini zanimivi del današnje prve etape. Začelo se je precej dolgočasno in vsa prva poletapa ni bila drugega kot sprehod od Rima v Frosinone. Dobro kosilo. še bolj pa priprava na zadnji del druge poletape sta pripomogla, da se je na cesti od Frosinona v Caserto karavana kolesarjev nekoliko raztegnila. Po ponesrečenem poskusu be? ga Crocitortija in Pedronija je ušel De Santi in dvajset kilometrov vlekel kot za stavo, da bi si pridobil zadostno prednost ored specialisti za vožnjo za motorji. Pa mu ni mnogo pomagalo: že po osmih kilometrih vožnje za motorji je švignil mimo nesrečnega Tržačana Robič, ki je kot podlasica sledil svojemu scooterju. Za njim so vo- zili Ockers, specialist za podobne vožnje, Kuebler, Van Steenbergen in Bartaii, ki jih ie nekoliko pred ciljem prehitel Magni. Jutri bo druga etapa Caserta-Salerno, brez motorjev. Prva poletapa Rim - Frosinone (92.300 km): 1. Maggini Luciane (Atala), v 2 urah 35’ 23”, v povprečno brzino 35,642 km na uro; 2. Conte Oreste (Bot-tecchia); 3. *Van Steenbergen (Girardengo); 4. Van Esi (Boi-tecchia); 5. Z^nazzi Renzo (Gan-na), vsi s časom zmagovalca. Druga poletapa Frosinone -Caserta (126.600 km): 1. Robič (Bottccchia) v 2 urah, 59’ 35”, s povprečno brzino 42,297 km na uro; 2. Magni (Ganna) po 1' 05”; 3. Ockers (Girardengo) po 2’ 21”; 4. Kuebler (Fiorelli) po 2’ 29”; 5. Van Steenbergen (Girardengo);. 6. Bartaii (Bartaii). Skupna ocena: 1. Robič 5 ur 4’58”; 2. Magni po 1’5”; 3. Ockers po 2’ 21”; 4. Kuebler po 2’ 29”; 5. Van Steenbergen po 2’ 41”; 6. Bartaii po 3’ 14”. Londonu je dalo razumeti, da za sedaj ni mogoče ie govoriti o ponovnem razgovoru Amr paše z Edenom. Amr paša je trenutno na poslaništvu in proučuje različna vprašanja s svojimi svetovalci ter pripravlja poročilo za Kairo. Obe strani sta poudarili, da londonski razgovori nimajo nič skupnega s pogajanji, ki se bodo morebiti nadaljevala v Kai. ru med poslanikom Stevenso-nom in egiptovskimi funkcionarji. Koliko časa bo ostal Amr paja v Londonu, ni mogoče reči z gotovostjo, toda Egipčani predpostavljajo, da bo to odvisno od napredovanj pri pogajanjih. Vsekakor obstaja upanje na rešitev spornih vprašanj vsaj ta čas, dokler ostane Amr paša v Londonu, medtem ko bi njegov morebit. ni odhod takoj pokazal, da so se pogajanja izjalovila. V Londonu se je razširilo "mnenje, da čaka rešitve mnogo več zadev, nego se splošno misli. Poleg sudanskega vprašanja nastajajo n. pr. težave v sporazumu glede podrobnosti, ki se nanašajo na evakuacijo sueškega področja. Angleži namneč stalno poudarjajo, da nimajo namena zapustiti področja ob prekopu, dokler jim Egipt ne bo nudil popolnega jamstva za varnost tega ozem. lja. Z druge strani pa predstavlja zelo delikatno vprašanje tudi priznanje suverenosti kralja Faruka nad Sudanom. Pozno zvečer prihaja vest iz britanskih krogov, da bo Amr paša nocoj večerjal pri zunanjem ministru Edenu. Vendar temu sestanku ne pripisujejo uradnega značaja. V zvezi s temi glasovi je zunanje ministrstvo danes demantiralo vest, na podlagi katere naj bi imel London namen, pozvati tudi svo'jega poslanika v Kairu Ste. vensona. y resnici je Steven-sonu naročeno, naj nadaljuje s posvetovanjem v Egiptu, da bi ponovno prišlo do pogajanj in so v tej zvezi londonski razgovori tolmačeni le kot »koristen dodatek#. Medtem je v Kairu že prišlo do otipavanja položaja, ki naj bi ponovno dovedel do angleško-egiptovskih razgovorov, Angleški poslanik Stevenson je izročil ministrskemu predsedniku Hilali paši Edeno-vo sporočilo, o katerem menijo, da predstavlja odgovor na poslanico Hilali paše angleške, mu zunanjemu ministru. Vendar v tej zvezi ni bilo izdano nikakršno uradno poročilo. Pred obiskom Hilali paše se je angleški poslanik sestal z ameriškim poslanikom Jeffersonom Cafferyjem. Kairski list «A1 Ahram» obravnava danes vprašanje morebitne udeležbe Francije na konferenci za obrambo Srednjega vzhoda ter poudarja, da zaenkrat njena udeležba še ni gotova. List piše, da morebitni razgovori glede obrambe Sred-njega vzhoda formalno odklanjajo sodelovanje te ali one zapadne sile, ki nastopa s pri. tiskom proti narodom v kateri koli arabski državi. «Na podla, gi tega#, nadaljuje list, »menijo nekateri krogi, da vabilo na konferenco Franciji verjetno ne bo poslano zaradi dogodkov v Severni Afriki#, V Parizu pa trdijo, da če bi do te konference moralo priti, je v interesu Anglije, da bi konferenci prisostvovala tudi Francija. V Parizu poleg tega poudarjajo, da bi do morebitne konference lahko prišlo samo po sklenjenem sporazumu med Angleži in Američani v dveh najvažnejših vprašanjih, . t. j. evakuacija sueškega področja in nova sudanska ustava. KINO V T K S T t Rossetti. 16,00: «VeIiki Os# Mario Lanza. , M Ercelsior. 15.30: «DaV»d m **■ bea», G. Pečk, j- Nazionale. 16.30; »Kraljica W tov#, J. Pettrs. . j, Penice. 16.30: «Nebesna P°l" Wymar in V. Jotl1j3orl'rKvi#'C' Filodrammatico. 16.00: «0*™^ Sirte#, J. Payne. Arcobaleno. 16.00: »Dvor Artuja#, Bin Crosbv. ^ Bolan 16.30: «8»®* Astra Rojan. 16.30: Varšavo#, Ida Lupino. , Alabarda, 16.00: «Nancy Rio#, Jane PoweJl. I\«U», «>«uc *w”Tr.V izobfr Armonia. 15.30: Sijajni rmoma. nese# R. Ryan, C. Tfe'® 'goč-Ariston. 16.00: «Dru»» dard», Ingrid Berg Aurora. 16.00: «Ana, vze® *" ško», B. Hutton. ttrorjn \\J», O, Garibaldi. 14.45: »Mesto E. Keyes. c,, iver ca. Arn«^ Ideale. 16.00: «Strast», a Impero. 15.30: »Dunajska W. Fritsch. h** Italia. 16.00: »Ljub*«**85' Lamarr. .Milijona1, Kino ob morju. 16^: -Lopo, ski Napoli#, E. De p-Moderno. 16.00: «RazkoS>a Savonka%.00: «Po Wat*rl<^J' Wayne. . ipj*1 Viale. 16.00: «Marija m lena#. .p (# Vittorio Veneto. 15J»- T3# pod soncem#, M. c " „ce# Azzurro. 16.00: «Velika Red Cameron. - w Belvcdere. 16.00: Rossu#, Nelson E®?' , pff^ Marconi. 16.00: »G«*1 5 kajos, R. Scott. Jur# Massimo. 16.00: «Ljuu)e -f Novo cine. 15.30: Bountya», C. Gable, ^ P Odeon. 16.00: «Anna Luc Goddard, Radio. 16,00: ,<(Samba “ Carroen Miranda. RADI0 JUGOSLOVANI* C O 51 E T**, 254,6 m ali t'78 „ PETEK, 18, aprila ba._, ročila. 7,15 Jutranja 6.45 Jutranja glasb8. Poročala. 13.45 Labka. jfF 14.00 Uverture in ar‘ie „ iU'8' ni b oper. 14.35 Sl ne pesmi, Danica k # Franc Koren. 18.00 Preludiji — simfonični, jj# 18.25 Večerna glasb^^ 19.30 Poročila. 23.05 ročila. 23.10 Glasba z8 1 1BSI ' 306,1 m ali 980 k ^ 7.15 poročila, J 7.30 vsake«8 '13.00 glasba. 11.30 Za 12.45 Poročila. 13.00 “J željah, 14.00 Poročila. na glasba. 18.00 GlaL(A'- 18.15 Mendelssohn: (Tj. violino in orkester. ,ce in serenade, 19-30 iiri .#1) klorni motivi, itf 20.02 Pestra operna t ^ L Tržaški kulturni raz«, Koncertne dvorane vefk* r iV":, nije. 21.57 Operetni Razni solisti. 23.15 F* thsT 7.45 Jutranja gla5??n virska glasba, 14.25 Jazz-oktet. ‘“. ^L U glasba. 20.16 Aktu-1,,« 0 Simfonični koncert, bena fantazija. , N L O V k 12.00 Lahek r — J* i)0 .,n 327,1 m, 202,1 m, ■ cert. 12.30 poročila- 'ie pč -jt na glasba, 14.00 *vl?,__<>čiia- 5:f Šem okusu. 15.00 P Z^aie) Zabavna glasba,- D- pri«y r — poslušajte! l6, j Pojo naj ljudjet r jn V nadalj.l. 16.15 A *Ar0«U * P. Simfonija št. 5 uaen* (Cf* vega sveta#. 17-3 ,, rt»vt®.. t# morni trio št. 2 » vrne58?, t8 f in fagot. 18.00 ISra vijlčI' V\ 18.40 Odlomki izPf letov. 19.30 Poro«®’ S<> bavna glasba. 2 - oet«^cF narodne pesmi. -»• , 2o "Ji>-Brivčevi spomin*. o0 por solistične glasbe. Obledele so pred vse ve-jo nevarnostjo nenaklonjenega in versko niti najmanj izdelanega fašizma, ki je ie bil v objestnem porastu. Za kurijo je bilo važno, da se s takim sporazumom likvidirajo vsa amtiklerlkalna in socialistična stremljenja, ki so kot mora stiskala dušo cerkvenih voditeljev. Dovolj je bilo, da se je duce približal cerkvi, čeprav so ga pri tem vodili povsem drugačni cilji, ki so brit označeni že v prvih letih formirane stran, ke; vodila ga je ideja «upo-rabljanja katoliške cerkve kot elementa italijanskega ekspanzionizma#. Cerkev je težila k s-vojl polni svobodi, da v njej izvede svojo zamisel, ki Je o-značena v Bonifacijevih bulah *Ausculta fUl» ln *u-nam sanctam>, pri čemer ni zapustila ideje primata nad vladarji in državami. Motno orodje za to bi naj bila dovršeno organizirana Katoliška akcija. Toda cerkev se »e zdaleč ni zavedala, da je bil njen moralni ugled v svetu najvišji prav v tem času sužno-sti», da je pod to »suznost-Jo» s suvereno mednarodno svobodo izvajala svojo o-gromno duhovno oblast. Pij XI. se ni zavedal, da bo svoboda, ki mu jo bosta podarila Mussolini in fašizem, dejansko pomenila zasuž-njenje. Rimske kurije ni motilo niti to, da je Mussolini izjavil Emilu Ludwigu, da niti zdaj po prepričanju ni niti katolik niti kristjan. Pa vendar je bil ta in takšen Mussolini v očeh cerkvenih voditeljev »človek, ki ga je poslala božja previdnost#. Čeprav je fašizem vseboval tako cezarizepi kot ma-kiavehzem in ničeizeim, z neprikritim poveličevanjem načela sile in nasilja, ne glede na pravico in Človečnost, pravo kopirano nlčej ansko voljo po oblasti, pravo poganstvo, je Vatikan le včasih in samo nekoliko mimogrede obsojal samo posameznosti iz tega mozaika nasprotij z naukom katoliške cerkve. Toda vse to iz velikih, daleč segajočih razlogov. Prepričanj smo, da bi v Vatikanu tudi danes kaj hitro odgovorih na vprašanje, kdo ja bil večji in koristnejši za cerkev, Cavour ali Mussolini. Nedvomno bi Ca-vourjevo ime še svetlele in poineje zasijalo po vatikanskem kesanju. Toda tega kesanja svet ne bo dočakal. Kajti nezmotljivi ne ve, čemu bi se kesal. Eno pa je UNIV. PROF. DR. VIKTOR NOVAK: »IA «■ JV U M fRIKEI VATIKANSKA POLITIKA DO JUGOSLOVANOV POD ITALIJO ve- kot gotovo, da so že prva leta fašistično vatikanskega sožitja, po lateranskem paktu in konkordatu, pokazala, da Pij XI. ni postal iz »ujetnika# svoboden suveren «So napake, ki človeka zasu’nijo za vse 'ivljenje — analizira grof Sforza pomiritev Pija XI. z Italijo — prav kot ga zasulnijo nekateri zločini: Pij XI- ni hotel ali ni smel verovati v svobodo, v katero je imel njegov prednik polno zaupanje, postal je irtev in resnični n-jetnik bedne diplomatske zaščite, ki jo je sam ustvaril... Vsi oni, ki v grozi vzdrhtijo ie samo ob misli na versko preganjanje, na protikatolUka nasilja, morajo z globokim obžalovanjem priznati, da je Pij XI. s svojim sporazumom od leta 1929 ustvaril za taka preganjanja in nasilja v bodočnosti najširše možnosti, in to z večjim uspehom, kot bi ga mogla imeti kakršna koli akcija voltairjancev ali prostozidarjev». (Carlo Sforza, Graditelji sodobne Evrope, 288, 289). Tako imenovani garancijski zakon, ki ga je italijanska vlada predložila leta 1870 za ureditev odnosov med Italijo in Vatikanom in ki je predvideval vse prero-gative papeža kot suverena in svete stolice, je Pij XI. odklonil in ostal »ujetnik#, da bi iz tega »ujetništva# izvlekel nemajhne koristi. (Garancijski zakon, oziroma 1 njegov načrt je izdelal znameniti borec iz časa Ri-sorgimenta, zunanji minister Visconti Venosta, ki se je pri tem delu posvetoval z djakovskim škofom J. J. Strossmagerjem, znamenitim. govornikom proti dogmi o papeški nezmotljivosti na vatikanskem koncilu; med Strossmaverjevim bivanjem v Rimu sta se oba tudi spoznala. O tem je dal podatke W- Steedu sam mi- nister V. Venosta. Henry Wickham Steed, Through Thirty Years. 1892-1922, London 1924, I., 118- Ta vat. ni Steedov podatek potrjuje v svojih spominih tudt Stefana Castagnola, ki je bil leta 1870 lian vlade, ki je sprejela garancijski zakon. Na vladni seji 23. januarja 1870 je bil prečitan obširen «pro m e mor la» škofa Stross-magerja, ki ga Castagnola imenuje hrvatskega nadškofa; Strossmaper je med drugim svetoval italijanski vladi, naj se nikakor ne odpove pravici sodelovanja pri postavljanju škofov, ki naj jo prepusti kapitljem, župnikom in vidnim vernikom. Strossmagerjeve predloge je izročil italijanski vladi njegov tajnik N. Voršak in večina ministrov jih je sprejela. Stefamo Castagnola. Da Flremze a Roma, Dlarlo sto-rico-politico del 1870-1871. »Bibliotec-a del Risorgimen-to» XI. Torino 1896,131-133) O koristih, ki jih je imel papež od svojega »ujetništva#. so govorili mnogi, a zdi se, da jih je najbolje označil v decembru 1898 baron Sidney Sonnino v razgovoru z angleškim katolikom, sorodnikom norfolske-ga vojvode, WUfrldom War-dom. Temu razgovoru je prisostvoval tudi angleški publicist Wlckham Steed. Ward je bil eden od onih številnih katolikov tistega časa, ki so bih zaskrbljeni za usodo papeža in so predlagali razne rešitve, ki bi mogle zadovoljiti obe stranki, Vatikan in Kvirinal. Toda v Vatikanu so kardinali, kot n. pr. Rampolla, državni tajnik, ali Mocenni, te predloge odločno odklanjali, češ da so nepraktični in neizvedljivi. Ward se je s Sonnino m o rimskem vprašanju razgovarjal po razgovoru z admiralom Caneva-ram, ki mu je razbil iluzije o tako Imenovanem sovra- štvu med vlado in Vatikanom. Sonnino je zlovoljnega Warda prepričal, da je admiral govoril čisto resnico. Sonnino mu je rekel, da so bili vsi kardinali po vrsti prepričani, da je bilo rimsko vprašanje pravzaprav rešeno, ko so italijanske trupe vkorakale v Rim (1870). Toda niti v njihovem, niti v italijanskem interesu ni bilo, da pride do pomiritve. Da bi ga bolje prepričal, mu je Sonnino povedal naslednje: *Jaz sem protestant, toda sem tudi Italijan. V cerkvi vidim največjo italijansko ustanovo glavnega posredovalca za razširjanje cttali-janstva* po vsem svetu-Vladajoča cerkvena hierarhija je P glavnem italijanska. Zares, če naj cerkev ostane rimska in če naj bo uspešno vodena, mora obdržati to prednost. Mi Italijani ne bi mogli nikoli prenesti tujca kot papeža niti tu- je hierarhije v naši sredi. Mi želimo, da je Vatikan italijanski. Ce bi prišlo do pomiritve med kraljem in papežem, bi. papež prenehal protestirati proti svojemu '-ujetništvu) in vi tuji ka toličani bi kmalu začeli sum. ničiti Vatikan, da je bolj italijanski kot katoliški in bi zahtevali nekaj, kar bi bilo podobno sorazmernemu zastopstvu v Svetem kardinalskem kolegiju. Sčasoma bi imeli v Svetem kolegiju večino tujci, Francozi, Nemci, Spanci, A-merikancl. Avstrijci in kaj še vem. Lepega dne bi izbrali za papeža tujca, ki bi ga morali mi izgnati iz Rima. Ljudje v Vatikanu to dobro vedo. Zaradi tega o-hranjajo oni svoje protiitalijansko stališče in protestirajo * proti italijanskemu czatiranju*. Cim pa se pokaže priložnost, da cerkveni interesi kaj pridobijo, pa čeprav z manjšimi sporazumi z italijansko vlado, so takoj na to pripravljeni, da leto ne pride na veliki zvon*. (H. W. Steed. Through Thlr-ty Years I-, 135-136). Evo, takšno Je bilo dejansko ujetništvo »vatikanskega sužnja# od leta 1870 do trenutka, ko sta Mussolini i*n Pij XI. hotela vse to postaviti na novo ustvarjene temelje in pri tem upala, jJPL da bosta oba j, maksimalno nof i/ razvoj tako* ja j« ]( rimskega tja dal v pregledu q lv«j# 1929 Gaetano JLsscM' svojih knjigi plomatico#, izvršil 11- 1 _1nAi. . «f* Lateranski Pb1“ Z obeh st če ni 'govori in.0godeK- J. veHčujejo ta drUgUd J solini je med r^V,; dal tudi t0’ bre* stvom j-rsz,m jt I »1. « C.£3 dvom o .TJijaino verenosti oa*^gt nje-,u. • dobo m t poglau .^e., nastirskemu v plaV tlkansko veiiw P ozemlju- izlili W tf i; Ul monarh f druff ni Rim- st0‘„n in dUi wrk oem kot z&st&U UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, III nad. — Telefon Stev, 93-8U(j ULICA SV FRANČIŠKA št. 20. - Telefonska St. 73-38 - OGLASI: od 8.30 • 12 ln od 15 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini I stolpca: trgovski 60, finančno-upravnt 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mrr. širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din —' Tiska Tiskarski zavod ZTT. - Podruž.: Gorica Ul. s. Pelllco i-II., Tel 11-32. Koper, Ul. Battlstl 30la-I. Tel. 70 Glavni urednik BRANKO BABIC,- Odg. uredmk STANISLAV RENKO In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod može®5., —....... ..... .....—--»v, ccirueina »uv ..w, smerna o^uv ur. reu. ijuu. repuo. ' Postni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — j>4 Jugoslavijo: Agencija demokratičnega^^ D.Ztr^. LJubltana Tyrševa 34 • tel. 2009 tekoči račun pri •Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo trž škega