delavcev
industrije pohištva Stol Kamnik
leto XXVIII marec 1981 št. 3
OSNOVNI ORGANIZACIJI SINDIKATA OCENILI DELO IN POGOJE POSLOVANJA
Delo v proizvodnji otežujejo vedno večji problemi
Za marčno številko smo naprosili predsednike osnovnih organizacij sindikata v tozdih in skupnih službah, da bi opisali lanskoletne težave v proizvodnji in pri drugem delu, ocenili uspešnost in spregovorili o prvih letošnjih uspehih in težavah, problemih z materiali, delovno disciplino in o vsaj nekaterih drugih skupnih zadevah, ki so vidne in nujne ob iztekajočem se prvem delovnem četrtletju, o pripravah na odločitev za nov samoprispevek in drugem, kar se nanaša na naše skupne interese.
Koliko predstavnikov sindikata je nalogo vzelo zares in koliko dosledno so jo opravili, bo bralec sam ocenil.
S to nalogo, še bolj pa z drugimi, ki jih ima uredniški odbor Glasila v načrtu, želimo konkretneje posegati v naše proizvodno in samoupravno delo ter vsakemu našemu delavcu brez zadržkov povedati, koliko nam gre zares, da bi Stol izboljšal storilnost in tudi kakovost izdelkov, samoupravno delo in odločitve in z večjimi prizadevanji izboljšali skupno materialno stanje, obnovili in posodobili proizvodno tehnologijo in uresničili nove dobrine družbenega pomena. Želimo, da bi v naše delovno življenje bolj posegali na neposreden, oprijemljiv način.
tozd 2
Kakor vsako leto tako smo se tudi letos zbrali na članskem sestanku OOS, da pregledamo delo, ki smo ga opravili v preteklem letu in si zastavimo naloge za bodoče delo.
Največ pozornosti smo namenili obravnavi gospodarjenja tozda 2 v preteklem letu. Rezultati poslovanja, ki so za prvo polletje 1980 kazali uspešne rezultate, so bili na koncu leta skoraj kritični. Nekako na polovici leta je v tozdu 2 prišlo do preobrata. Prodaja in proizvodnja pisarniškega pohištva, ki zavzema skoraj tretjino realizacije DO. se je skoraj ustavila. Vsi vemo, da zaradi prepovedi nabave pisarniškega pohištva. Treba se je bilo preusmeriti na druge artikle. Precej proizvodnje smo preusmerili na izvoz, kar pa tudi povzroča določene težave. Eden bistvenih elementov slabšega rezultata so veliko dražje iverice in ostali materiali. Samo za iverice smo morali v preteklem letu dodatno izločiti okrog 1.1 milijarde dinarjev.
Zaposlenost se nam je zmanjšala (predvsem zaradi nizkih osebnih dohodkov), od 220 zaposlenih na 208. Zelo nas tudi pesti pomanjkanje ostalih materialov: lepila, lakov, raznih vijakov, okovja itd. Pri tem se vsiljuje vprašanje, kako bomo gospodarili vnaprej, če bo na tem področju tako pomanjkanje.
Nenehno poudarjamo, da moramo boljše izkoristiti delovni čas, material itd. Res je tudi, da s tem lahko nekaj prihranimo. Premalo pa se zavedamo, da za pomanjkanje materialov, za slabo organizacijo dela ni kriv delavec. Trdno sem prepričan, da bi vsak delavec veliko več ustvaril, če bi imel pri roki vse materiale, ki jih rabi za izdelek in bi bil seveda tudi pravilno nagrajen za to delo.
Kar se tiče osebnih dohodkov v preteklem letu, smo premalo storili. Standard delavcev je glede na velike podražitve življenjskih potrebščin občutno padel.
Veliko več truda bo treba vložiti, da se to stanje ne bo več slabšalo.
Vsi se bomo morali bolj truditi, tako vodilni delavci, kot delavci za strojem.
V letu 1981 se bomo morali maksimalno potruditi, da bo proizvodnja nemoteno potekala in da bomo tako dosegli dobre rezultate. Kolikor bomo ustvarili, toliko bomo delili.
(Nadaljevanje na 2. strani;)
Dragocene pridobitve s sredstvi samoprispevka
Še nekaj dni nas loči od referenduma, ko se bomo odločali o novem, petem krajevnem samoprispevku. Morda je še čas, da preletimo in kritično ocenimo obdobje od aprila 1976, ko smo z veliko večino izglasovali že skoraj iztečeni samoprispevek, obenem pa pogledamo tudi v prihodnost in načrte za bodoči samoprispevek.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na članskem sestanku smo obravnavali tudi priprave na občinski samoprispevek, o katerem bomo glasovali v mesecu aprilu. Iz samoprispevka se bodo finacirale potrebe krajevnih skupnosti in izgradnje novega zdravstvenega doma ter dograditev in adaptacija šolskih objektov v občini.
Veliko vprašanj in pripomb je bilo, kaj se je zgradilo s samoprispevkom, katerega plačevanje se sedaj izteče. Ko delavec izglasuje samoprispevek, nima več vpogleda nad temi sredstvi. V preteklosti so se že pojavljale napake, kar pa negativno vpliva na poznejše odločitve.
Precej pripomb je bilo tudi na kvaliteto izdelkov, oziroma polizdelkov. Zakaj se »škart« v večji meri ne popravlja. Tudi s tem, da bomo čim več »škarta« popravili, bomo dosegli boljše rezultate.
Alojz Povšnar
tozd Restavracija
27. 2. 1981 smo imeH letni članiski sestanek osnovne organizacije sindikata TOZD — Restavracija, kjer smo ocenili svoje delo v letu 1980.
Delavci so z delom sindikata zadovoljni, saj niso bile potrebne nobene spremembe članov izvršilnega odbora. Sprejeli smo tudi delovni program za leto 1981, kjer smo opredelili svoje naloge.
Posebni poudarek smo posvetili rezultatom gospodarjenja v letu 1980, s katerimi smo lahko zadovoljni, saj smo plan presegli za 3 odst., čeprav se cena toplega obroka za DO Stol ni povečala že od leta 1979, niti nismo izkoristili planirane višine sredstev sklada skupne porabe za topli obrok v DO, to pa je predvsem vplivalo na osebni dohodek delavcev Restavracije.
Višina čistega dohodka je za 11 odstotkov manjša od planiranega, to pa zaradi nenehne rasti cene osnovnim prehrambenim artiklom.
Na dober rezultat poslovanja so vplivali še drugi dejavniki, predvsem manjše število zaposlenih, zmanjšanje bolniških izostankov, čeprav imamo še velike težave zaradi bolniških izostankov, to pa za to, ker imamo zaposleno pretežno žensko delovno silo. Tudi slabi delovni pogoji vplivajo na bolniške izostanke.
Upamo, da bomo veliko problemov rešili s preselitvijo v nove prostore kuhinje, kar je največja želja vsakega delavca.
Marjeta Šek
Na letošnjem sindikalnem zboru je predsednik sindikata razložil delo sindikata v lanskem letu in načrte za letos. Po končani točki je delovni predsednik vprašal, če ima kdo kako vprašanje. Bilo je tiho, slednjič pa se je oglasila neka delavka in rekla:
»Al; bo tudi letos sindikalni izlet?«
Zbrana sredstva samoprispevka smo porabili. Polovico za potrebe krajevnih skupnosti, polovico za izgradnjo izobraževalnega centra Rudolfa Maistra ter otroškega vrtca na Duplici. Drugi objekti, kot so otroški vrtci, telovadnice ter dograditev osnovne šole na Duplici so se zgradili iz sredstev, ki so bila zbrana iz bruto osebnih dohodkov, sredstev po posebnem samoupravnem sporazumu ter sredstev Izobraževalne skupnosti Slovenije. Tako smo za izobraževalni center ter otroški vrtec na Duplici zbrali s krajevnim samoprispevkom približno 48 milijonov dinarjev. Sicer pa smo z združitvijo vseh sredstev za gradnjo srednješolskega centra združili skoraj 80 milijonov dinarjev. To res niso majhna sredstva, s centrom pa smo si vendarle zagotovili vključitev v razvoj nedavno sprejetega usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji. Sedanja dejavnost ICRM je izobraževanje mladine v 18 oddelkih splošne in pedagoške gimnazije, dislociranih oddelkih Upravno in Poklicno administrativne šole in izobraževanje odraslih v 7. dislociranih oddelkih. Učilnice v centru so najso-
dobnejše opremljene in primerne za izvajanje večine pouka v usmerjenem izobraževanju. V šolskem letu 1981/82 bosta v ICRM organizirana dva oddelka naravoslovno-matematične usmeritve — 4-letni program ter štirje oddelki ekonomske usmeritve — 4-letni program. Omenjeni oddelki bodo prav gotovo zagotovilo za kvalitetno nadaljevanje »klasične« gimnazije. Omenimo naj tudi, da ni izključena tudi možnost, da bi pridobili dislocirane oddelke določenih usmeritev. V dolgoročnem razvoju Izobraževalni center planira specializacije izobraževanja za potrebe bančništva, zavarovalništva in SDK. Na vsa vprašanja in dvome okrog gradnje centra lahko odgovorimo z dejstvom, da brez njega v občini ne bi imeli niti ene dejavnosti usmerjenega izobraževanja.
Kaj pa bomo gradili z novim samoprispevkom? Polovica zbranih sredstev bo namenjena razvoju krajevnih skupnosti, polovica pa za samoupravno zdravstveno skupnost ter za samoupravno interesno skupnost za izobraževanje. 78 odst. sredstev za programe samoupravnih interesnih skupnosti s pod-
Kadar se odločamo za nov samoprispevek, pomislimo na tista dva odstotka osebnega dohodka, ki bosta na spodnjem delu izplačilne kuverte odšteta od našega osebnega dohodka. Vendar nam ta dva odstotka ne predstavljata sredstev, brez katerih čez mesec ne bomo mogli »priti skozi«. Ce iskreno priznamo, je tako, pa čeprav nam bo za marsikaj zmanjkalo denarja.
Ko so zbrani samoprispevki vseh delavcev, je tega denarja precej in marsikaj se da tako zgraditi. Dobrine skupnega pomena prav tako nujno potrebujemo kot lastno stanovanje in hrano. Kaj bi danes brez novih šol, otroških vrtcev, telovadnic, urejene okolice in cestnega omrežja. Se celo vse to, kar smo si zgradili, postaja z vsakim dnem premajhno. Današnji človek potrebuje vse tisto, ob čemer bo lahko dobro in hitro delal in po delu primerno živel in se spočil, njegovi otroci pa odraščali v dobrih pogojih in ob starejših spoznavali prizadevanja naše družbe, se dobro učili in usposabljali za življenje.
»Kaj pa vas zanima?«
»Vse drugo, samo delo ne!«
ročja zdravstva in izobraževanja bo namenjeno za izgradnjo zdravstvenega doma, 22 odst. pa za gradnjo šolskih objektov: prizidek k osnovni šoli v Komendi, adaptacija šole v Mostah, OŠ Toma Brejca v Kamniku, III. faza izgradnje šole na Duplici in skupna gradnja osnovne šole s prilagojenim programom z občino Domžale.
Zakaj smo se odločili za gradnjo novega zdravstvenega doma? Sedanja stavba zdravstvenega doma meri le 2.094 kv. metrov in mnogim zdravstvenim dejavnostim nudi popolnoma neustrezne prostore ter onemogoča nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva. Dve in pol letna čakalna doba v zobozdravstvu, ki povzroča nemalo hude krvi, je nenazadnje posledica nujno potrebnih ordinacijskih prostorov. Zaradi pomanjkanja prostorov pa se ne morejo razvijati vse specialistične dejavnosti. Adaptacija obstoječih prostorov, ki so bili grajeni nenamensko, bi zahtevala drage pregraditve in dozidavo, ki žal ne bi dali niti potrebne kvadrature niti potrebne funkcionalnosti. Predvidena dozidava z adaptacijo celotnega objekta bi po zadnjih cenah znašala 110 milijonov din. Z novogradnjo na novi lokaciji bi pridobili funkcionalen in prostorsko dejanskim potrebam zdravstvenega varstva ustrezen objekt z možnostjo kasnejših dozidav. Po predvidevanjih bi stroški gradnje znašali preko 140 milijonov. Polovico stroškov bo prispevala medobčinska zdravstvena skupnost Ljubljana, polovi-
Naše skupne potrebe uresničujemo z novim
samoprispevkom
Ker smo tik pred odločitvijo za nov krajevni samoprispevek, menimo, daje treba nekatere stvari natančneje razložiti.
Srednjeročni razvoj krajevne skupnosti Duplica zajema predvsem najpotrebnejše elemente razvoja našega kraja. Le tako se bomo v celoti tudi stabilizacijsko obnašali.
Kot prvo menimo, da je preskrba z živili in tudi z ostalimi dobrinami v našem kraju, to je področju celotne KS Duplica, zelo pomanjkljiva, prostorsko utesnjena in s tem vzporedno tudi nezadovoljiva glede izbire.
Naš kraj se po številu prebivalcev približuje številki 4.000, prav tako pa tudi število zaposlenih na področju KS ne zaostaja za tem številom. To pomeni: nove naloge in skrbi v vseh pogledih za dobro preskrbovalno politiko v KS.
Vse pomanjkljivosti nam nujno narekujejo izgradnjo trgovsko-stanovanj-skega objekta, kjer bi v spodnjih prostorih razširili trgovske lokale, to je dbvolj veliko samopostrežno trgovino,
(Nadaljevanje na 4. strani)
co pa bi zbrali s krajevnim samoprispevkom in s sredstvi iz prispevne stopnje od bruto osebnih dohodkov. Novi zdravstveni dom s funkcionalnimi prostori naj bi rešil za daljši čas vse prostorske probleme. Z novim zdravstvenim domom, ki bo imel skupno 4500 kv. metrov, bomo pridobili nove prostore za vse tiste dejavnosti in ambulante, ki jih v obstoječi zgradbi ni bilo mogoče organizirati. Skrajšala, oz. odpravila se bo čakalna doba v zobozdravstvu, ustanovljene pa bodo specialistične ambulante. Tako bodo odpadli potni stroški, ki vsako leto znašajo najmanj 40 S milijonov din. Seveda pa bodo še naprej obratovale vse obstoječe ambulante v DO in krajevnih skupnostih. Poleg zdravstve-
nega doma bo rezerviran tudi prostor za bodočo novo lekarno.
Zaključimo naj z ugotovitvijo, da bo tudi letošnji samoprispevek izraz vedno večje demokracije odnosov in dogovarjanj ter planiranja in seveda tudi njegovega uresničevanja. To pa naj bo hkrati tudi napotilo k lažji odločitvi »ZA« na skorajšnjem referendumu.
Bine Kladnik
Če bi vse naredili, kar smo rekli in napisali, bi bili z našim razvojem vsaj v naslednjem srednjeročnem obdobju.
* * *
Samoupravno dogovarjanje v Krajevni skupnosti Duplica je težje kot v Stolu. Skupščino krajevne skupnosti je potrebno sklicati po trikrat, da je sklepčna. Posebno neaktivni so delegati, ki so jih v krajevno skupnost volili delavski sveti tozdov v delovnih organizacijah.
Ko je končno dovolj delegatov na seji, da bi se dogovorili in odločili za najpotrebnejše, se namesto skupnih prizadevanj, pojavljajo delegati z ostrimi, nasprotujočimi si stališči. Eni trdijo svoje, spet drugi svoje. Namesto dobrega sodelovanja krajanov se pojavljajo prepiri.
Tudi delo v krajevni skupnosti je pogojeno z dobrim, enakopravnim samoupravljanjem, upoštevanjem najboljših predlogov in prizadevanjem, da skupnost zares napravi tisto, kar je možno napraviti. V preteklih letih so prebivalci krajevne skupnosti Duplica dosegli preko svojih samoupravnih organov velike uspehe. Dobri načrti in zbrana sredstva so spremenila našo okolico. Dobra skupna prizadevanja so nujna tudi v bodoče. Prepričani smo, da se bodo krajani Duplice in njihovi organi tega zavedali.
Pred časom smo objavili fotografijo te slepe ulice na Duplici. Tedaj smo upali, da bo cestišče v kratkem razširjeno in asfaltirano. Tedanji stroški bi bili okoli osem starih milijonov.
Zadeva se je zapletla, ko so se stanovalci ulice dogovarjali, koliko zemljišča naj kdo prispeva. Velika večina se je zavedala skupnih interesov ter je bila pripravljena žrtvovati zemljo in prispevati denar. Prva, ki je podpisala skupno gradnjo v ulici, je bila Ela Rozman. Opravičujemo se ji, če smo ob prvem opisovanju omenjene ulice obrnili dve besedi narobe, vendar smo bili vseskozi prepričani, da je bila prav tovarišica Ela vedno pripravljena za posodobitev njihove poti in tudi prispevati svoj zemljiški in denarni delež.
čas je tekel naprej, kot vedno. Tudi za skupno stvar bi morali soglašati vsi stanovalci. Niso! Danes osem milijonov ni več dovolj, da bi ulico razširili in asfaltirali. Gradbeno podjetje pravi, da bi to delo stalo šestdeset milijonov. V treh letih se je cena dvignila za več kot sedemkrat.
V ulici ni veliko hiš. Vsak stanovalec bi moral precej globlje seči v žep kot ob prvih dogovarjanjih. Vendar to še ni najhuje. Tudi danes še niso urejeni prav vsi pristanki stanovalcev, da bi ulico lahko razširili.
Ker ni dovolj denarja, bo obnovitev le makadamska in, ker se sosedje med seboj niso uspeli dogovoriti, tudi ožja, kot so imeli v načrtu.
Oglejte si še enkrat fotografijo!
Sklepi 3. seje koordinacijskega sveta UNILES
Dne 4. 3. 1981 je bila v prostorih Unilesa 3. seja koordinacijskega sveta SOZD — UNILES, ki ga sestavljajo poleg predsednika sozda še vsi direktorji delovnih organizacij, združenih v sozd. Na seji so obravnavali aktualne probleme gospodarjenja v lesni industriji, postopek dokončnega oblikovanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD — UNILES 1981—1985 in nekatera druga vprašanja.
Koordinacijski svet je obravnaval tekočo problematiko gospodarjenja na osnovi stališč CK ZKJ in razgovora z direktorji na CK ZKS. Ob vseh notranjih naporih v delovnih organizacijah, ki so v teku, so pretresli vrsto težav na tržišču, pri uvozu opreme in v eko-
(Nadalijevanje s 3. strani)
mesnico, slaščičarno z mlečno restavracijo, itd. Samoupravni sporazum o srednjeročnem planu naše KS, DO Stol in trgovskega podjetja Kočna — Kamnik predvideva rešitev tega problema, ki bi istočasno Duplici dal tudi lepši zunanji videz. Taka naložba bi istočasno nudila delavcem DO Stola večje število novih prepotrebnih stanovanj.
KS Duplica bi z rešitvijo te izgradnje imela možnost, da uredi primemo cestno povezavo Jakopičeve ulice z Ljubljansko cesto s pločniki vred.
V	naši KS smo popolnoma brez us-lužnostne obrti. Če gledamo celotno potrebo KS, imamo le dva damska frizerska salona in s tem smo že pri kraju.
Zato se svet KS zavzema, da se omogoči v prvi vrsti, delovanje usluž-nostne obrti, ki jo KS nad vse potrebuje.
Zaradi teh dejstev svet KS Duplica upa, da bo samoupravni sporazum našel podporo pri delavcih DO in krajanih Duplice.
Zavedamo se, da vsega naenkrat ne moremo urejati, zato pa moramo toliko bolj resno reševati najbolj pereče primere v naši KS. Nadalje menimo, da je prav tako pereč problem izgradnja šole in Otroškega vrtca za naš kraj. To rešujemo že dolga leta, vendar je tempo razvoja naše KS tolikšen, da imamo že otrok za popolno osemletno šolo. V tem planskem obdobju moramo za vsako ceno dati tem otrobom prostor, kjer se bodo izobraževali. Predvideva se, da bo šola končana pred koncem tega srednjeročnega plana.
Upamo1, da je bilo tudi o problematiki našega zdravstvenega varstva precej napisanega, vendar moramo ponovno poudariti, da je to naš tretji večji problem, ki ga kot občani moramo pomagati rešiti z našim dodatnim dinarjem. Druge možnosti nimamo, da bi se dokopali do boljših zdravstvenih uslug, kar pa potrebujemo prav vsi. Če predvideni refemdum o novem samoprispevku ne bi uspel, se moramo zavedati, da se bomo še vedno gnetli po čakalnicah in se jezili na slabe zdravstvene usluge v naši občini.
V	zadnjih petnajstih letih, lahko rečemo, smo uspeli Duplico spremeniti v
tiomskem instrumentariju. O vsem tem se bo koordinacijski svet pogovoril na posebnem sestanku v Unilesu s predstavnikom Gospodarske zbornice SRS, s tov. Verbičem, predstavniki Izvršnega sveta in SISEOT ter predstavniki SOZD — Slovenijales in GLG.
V	teku so dogovori s predstavniki gozdarske in lesne industrije BiH o možnosti trajnega sodelovanja, saj so naše organizacije pripravljene, da vlagajo v njihove gozdove kakor tudi v finalizacijo predelave lesa. O tem so v pripravi že konkretni projekti za sovlaganja v BiH in Kosovo.
V	zvezi z izdelavo planskih dokumentov za naslednje 5-letno obdobje je koordinacijski svet menil, naj bi se rok
celoti, kljub temu da še veliko stvari ni dograjenih in rešenih. Zgrajeno samo p-o sebi govori o tem, kako smo znali s svojim dinarjem reševati tudi naše družbene probleme v celoti.
Za bodoče je ostalo neurejenih nekaj manjših cest. Nedokončana ali pa za nove pogoje pomanjkljivo urejena javna cestna razsvetljava bo zahtevala še sredstva za ureditev in prav tako tudi za vzdrževanje.
Ker ima KS Duplica predvsem mlade družine, je tudi veliko število otndk, za katere pa še vedno nimamo dovolj potrebnih igrišč, predvsem na Bakovniku.
Večjo skrb, kot smo jo posvečali do sedaj, bomo morali posvečati našemu okolju v vseh pogledih, kajti čistoča je vir zdravja. Za našo varnost in obrambo pred elementarnimi nesrečami moramo imeti tudi vedno na razpolago sposobne enote in opremo, kar pa zahteva od naše skupnosti tudi večja vlaganja.
Še vedno nimamo v celoti rešene kanalizacijske mreže v KS, zato bo potrebno v bodoče tudi v te namene pripraviti denar.
Svet KS smatra, da bomo v bodoče morali več vlagati v razvoj kulturne dejavnosti, saj si ne moremo zamisliti človeka brez kulturnih potreb, te potrebe pa imajo tako najmlajši kot naj-starejši občani.
Svet KS že do sedaj podpira splošno rekreacijo občanov, v bodoče pa bi bilo potrebno to organizacijsko izpopolniti in razširiti, kajti znano je, da človeški organizem za ohranitev zdravja to zahteva. Svet KS Duplica meni, da bo teh nekaj vrstic nakazalo našim občanom in delavcem tozdov probleme, s katerimi se svet KS vsakodnevno ubada in jih rešuje po svoji moči in sposobnosti. Ugotavljamo, da bodo brez novega samoprispevka naše skupne potrebe ostale neurejene.
Pretežni del sredstev za financiranje programov KS se zbira iz samoprispevka in zato pričakujemo, da bodo naši krajani na referendumu potrdili začrtani program za naslednje obdobje. Svet KS pričakuje uspešen odziv na referendumu.
Svet KS Duplica
za sprejem sporazuma o temeljih plana sozda podaljšal do konca meseca maja, ker je potrebno nekatere predloge še nadalje usklajevati. Članice Unilesa naj do konca marca dostavijo vse svoje pripombe.
Nerešena vprašanja, o katerih se ne bomo sporazumeli do podpisa sporazuma, bomo Po predpisanem samoupravnem postopku usklajevali v procesu kontinuiranega planiranja. To velja tudi za nove naloge, ki jih bodo prinašale tržne razmere, eventualne sistemske spremembe.
Koordinacijski svet je predlagal, naj bo seja delavskega sveta sozda 10. aprila v DO Stol. Ob koncu je koordinacijski svet izrekel posebno priznanje delavcem DO Stol za izredno dobro organizacijo prvih zimskih iger Unilesa na Veliki planini.
Irena Skočir
SESTANEK
UREDNIKOV UNILESA
V začetku marca so se na vabilo predsednika sozda Uniles sestali uredniki glasil sestavljenih organizacij. Prisoten je bil predstavnik Lesnine, Mebla, Novolesa, Stola, Javorja, Krasopre-me, Lika, iz Unilesa pa sklicatelj tov. Tone Krašovec in Irena Skočir. Odsotna sta bila Marles in Hoja.
Uredniki glasil so predstavili načine in sredstva informiranja v svojih delovnih organizacijah, nato je predsednik sozda Uniles tov. Krašovec v sodelovanju z uredniki predlagal začetek temeljitejšega informiranja na ravni Unilesa. Znano je, da je bilo že pred tem delovnim srečanjem nekaj sestankov, na katerih smo se uredniki pričeli dogovarjati o informiranju o naši sestavljeni organizaciji, vendar je le vse preveč ostalo pri dogovarjanju. Na to-kratkem sestanku so bile prvič podane konkretne teme in potrebe informiranja iz Unilesa. Dogovorili smo se za več informacij, ki morajo pred prvim polletjem tega leta doseči vsakega našega delavca.
K delu smo resno pristopili. Prepričani smo, da bomo tudi v vsaki številki našega Glasila pisali o delu naše sestavljene organizacije. Zaporedij sestavkov sedaj ne bomo navajali, trudili pa se bomo, da jih bomo pravočasno objavili.
Tov. Tone Krašovec je predlagal, da bi se uredniki glasil Unilesa sestali vsake tri mesece in se vsakokrat pogovorili o prihodnjem delu. Sklenjeno je tudi bilo, da na ravni Unilesa ne bi izhajalo skupno glasilo, temveč bi si uredniki med seboj izmenjavali informacije, ki so potrebne tudi za druge članice.
Prepričani smo, da se bo informiranje v naših glasilih o skupnih naporih, uspehih in težavah zares izboljšalo.
Ciril Sivec
Nekaterim pada z delovno zavestjo tudi splošna zavest. To vodi do odstopanja od načrtov, do zavlekovanja tistega, kar bi že zdavnaj lahko bilo, do zniževanja skupnega in osebnega standarda. Za vse to vemo, pa vendar ...
Delo v delavskem svetu tozda — obveza do sredine ki je delegata izvolila
Zaščita delegatskega sistema narekuje delegatu, za naš primer delegatu v delavskem svetu temeljne organizacije, pravico in dolžnost obveščati delavce o svojem delu v organu upravljanja.
To je ena izmed pomembnejših pravic delegata im delavcev, pa tudi dolžnost delegata iin bistveni pogoj za uresničevanje prevladujoče vloge delavca v upravljanju temeljne organizacije. Pravočasno in popolno obveščanje o delu delegatov lahko znatno pripomore k temu, da lahko delavci pravočasno ocenijo stanje in izoblikujejo stališče o vseh pomembnih vprašanjih.
Kasno, neresnično, nepopolno ali nezadovoljivo obveščanje delavcev prej ko slej sproži težave in motnje v upravljanju samoupravnih funkcij.
Kot rečeno, ima delegat pravico in dolžnost obveščati delavce o svojem delu v delavskem svetu, predvsem pa:
—	ali je o vseh vprašanjih, ki so se pojavila iin ki o njih odloča delavski svet, povedal, oz. prenesel stališče delavcev, kd so ga izvolili ter v kolikšnem obsegu so bila ta stališča sprejeta ali izvršena;
—	na kakšen način in kako uspešno opravlja svojo delegatsko funkcijo po smernicah delavcev, ki so ga izvolili;
—	ali je redno in pravočasno dobival od delavcev, ki so ga izvolili, stališča o vprašanjih, o katerih odloča delavski svet, ali ta stališča zahteval, če smernice, ki jiih je dobil, niso bile zadostne;
—	o iniciativah, ki jih je predlagal delavskemu svetu in predlogih, ki jih je delavskemu svetu ponudil ter o tem, kako so bile pobude in predlogi sprejeti;
—	o težavah in problemih, na katere je naletel pri opravljanju delegatske funkcije in pri delu v delavskem svetu;
—	o drugih vprašanjih, ki so se pojavila v njegovem delegatskem delu.
Opisane pravice iin dolžnosti pa niso edine. Delegat ima tudi pravico in dolžnost obveščati delavce o celotnem delu delavskega sveta, kar praktično pomeni obveščati delavce o vseh vprašanjih, o katerih je razpravljal delavski svet in v zvezi z njimi sprejel določene sklepe. Prav tako je delegat dolžan obveščati delavce o predlogih samoupravnih aktov in drugih sklepih, o katerih bo delavski svet razpravljal in sklepal, ali pa delavci sami na zborih, referendumih ali celo z osebnimi podpisovanji izjav.
Rad bi naštel samo nekaj primerov, ko je delegat dolžan in ima pravico obveščati delavce, čeprav mi mogoče vseh primerov našteti ali da bi vsi Primeri veljali za vse temeljne organizacije.
Delegat je torej dolžan delavce obvestiti :
—	o predlogu statuta ali spremmbah
—	o vsebini novih samoupravnih aktov (pravilnikov, in podobno), o katerih bodo delavci odločali oz. jih sprejemali ali osebno ali pa preko delegatov;
—	o pripravljanju in sprejemanju ter vsebini temeljev plana temeljne organizacije;
—	o temeljnih ciljih in vsebini poslovne politike tozda in nalogah ter ukrepih za doseganje teh ciljev;
—	o osnovnih podatkih za pripravlo za izvajanje srednjeročnega načrta, za tekoče oz. prihodnje leto;
—	o podatkih iz periodičnega in zaključnega računa tozda;
—	o vsebini in izvajanju smernic, ki jih je dal delavski svet svojim izvršilnim organom (v naših tozdih so to izvršilni odbor in odbor za kadre tozda), pa tudi direktorju temeljne organizacije.
Razumljivo je, da delegat obvešča delavce tudi o drugih vprašanjih, ki tu niso našteti im o tistih, ki se sicer, tako kot vse v življenju, nepredvideno pojavijo in je o njih potrebno reči besedo ali dve. Vendar pa vse to ne pomeni, da pravica in dolžnost obveščati delavce sloni le na delegatovemu hrbtu. Strokovne službe, direktor tozda in drugi organi upravljanja so dolžni poskrbeti za potrebne podatke in obrazložitev, delegat pa le izpolnjuje svojo delegatsko funkcijo. Dejansko predstavlja elementarno vez med delavci in samoupravnim organom in le informacija, ki poteka po tej zvezi, je prava osnova za ustvarjanje delegatske vezi in delegatskega dela.
Delegata, ki ne ravna tako, kot je opisano, lahko doletijo nekatere posledice, ki so določene s statutom tozda. Tu je namreč določeno, da so delegati osebno odgovorni za redno in vestno izpolnjevanje samoupravnih odločitev in drugih delovnih nalog, ki jih določa zakon, samoupravni sporazum, statut ali drug samoupravni splošni akt in posamični sklep organa samoupravljanja.
Za slabo delo lahko delegata delavski svet odpokliče in to v primerih, če:
—	večkrat neopravičeno izostane s seje organa, v katerega je izvoljen;
—	se ne posvetuje z delavci, katerih delegat je, pred sejo samoupravnega organa;
—	ne zastopa interesov delavcev ali delegacije;
—■ ne obvešča delavcev o svojem stališču in o stališčih ostalih delegatov ter o sprejetih sklepih;
—	dela v nasprotju z interesi delavcev temeljne organizacije;
—	sodeluje pri sprejetju nezakonitih sklepov in sklepov, ki povzročalo temeljni organizaciji materialno škodo;
—	stori hujšo kršitev obvez iz združenega dela;
—	stori kaznivo dejanje, zaradi katerega postane neprimeren, da bi opravljal samoupravne funkcije.
Namen mojega članka ni v poduče-vanju, kaj naj delegat dela, ampak je poskus pomagati pri izboljšanju že tako ali tako dobre vezi med delavci — vo-lilci in delegati v delavskem svetu tozda.
Konrad Vavpotič
KADROVSKE SPREMEMBE ZA FEBRUAR 1981
Delovno razmerje so sklenili:
V	TOZDU SEDEŽNO POHIŠTVO
STUPAR Boris, KV poh. mizar, PE 8 BRAČIČ Katarina, NK delavka, PE 8 ČERGOLI Stanko, NK delavec, PE 8 GORIČAN Viktorija, NK delavka, PE 7 HORVAT Bojana, NK delavka, PE 7
V	TOZDU PLOSKOVNO POHIŠTVO SITAR Zvonka, poenterka
FRELIH Jože, KV pohištveni mizar
V	TOZDU KOVINSKO IN OBLAZINJENO POHIŠTVO
KEMPERLE Jože, KV zidar. PE 3 OREHOVEC Marija, NK del., Motnik
V	TOZDU TEHNIČNE STORITVE ŠLEBIR Miran, NK delavec
Delovno razmerje so prenehali:
V	TOZDU SEDEŽNO POHIŠTVO TONIN Antonija, NK delavka, PE 8 ZUPIN Bernarda, NK delavka, PE 6
V	TOZDU PLOSKOVNO POHIŠTVO PEJČEV Pavlina, NK delavka ČEMAZAR Darja, NK delavka
V	TOZDU KOVINSKO IN OBLAZINJENO POHIŠTVO
BOJEČ Franc, NK delavec, PE 5 MOŠNIK Franc, NK delavec, PE 3 PETERC Mavricij, PK delavec, PE 5, inv. upokojen
V	TOZDU PLOSKOVNO IN KOSOVNO POHIŠTVO
DREŠAR Mihael, lesni tehnik
V	TOZDU TEHNIČNE STORITVE
DERVARIČ Robert, NK delavec TOMAN Franc, KV voznik, upokojen Kadrovski oddelek
OB PETI OBLETNICI REDNEGA IZHAJANJA NAŠEGA GLASILA
Ta mesec poteka pet let, odkar Stolovo glasilo izhaja redno vsak mesec. V tem času je bilo zanj napisanih od 2500 do 3000 strani tipkopisa in zbran ostali material, ki je potreben za opremo vsake številke.
Glasilo bomo morali v bodoče še bolj razvijati, prilagajati dejanskim potrebam, delu, samoupravljanju, predvsem pa še natančneje informirati delavca, da bo spoznal, da so le dobri skupni uspehi edino zagotovilo za primerno življenje v prihodnje.
Naše Glasilo mora biti še večja vzpodbuda za skupno delo, ki ga je mogoče še močno izboljšati!
UREDNIŠTVO
Kako smo prodajali lani
Tako kot lani želimo tudi letos napisati nekaj misli o prodaji naših izdelkov, tokrat o prodaji v letu 1980. Prav gotovo marsikoga, posebno pa naše delavce, zanima, kako smo prodajali v lanskem letu. Poleg podatkov o prodaji naših izdelkov bomo na kratko primerjali tudi dosežene rezultate z rezultati iz leta 1979 in s podatki, ki smo jih začrtali s planom prodaje v gospodarskem načrtu za leto 1980. Obenem bomo navedli tudi glavne značilnosti in težave, ki so nas v letu 1980 spremljale pri prodaji.
Za lansko leto so naši samoupravni organi sprejeli naslednji plan prodaje:
Na domačem trgu naj bi prodali v vrednosti 605 mio din, na tuja tržišča pa naj bi izvozili za 85 mio din izdelkov, skupaj naj bi torej prodali v vrednosti 690 mio din raznih izdelkov. Če s temi planskimi podatki primerjamo doseženo realizacijo v lanskem letu, lahko takoj ugotovimo, da smo plan prodaje na domačem trgu dosegli 100 odst., saj smo namreč prodali za 604,2 mio dinarjev, izvozili pa smo za 124,6 mio dinarjev, kar pomeni 47 odst. več, kot smo predvidevali.
2e samo ti podatki nam povedo, da se je naša prodaja v lanskem letu znašla v povsem drugačnih okoliščinah kot v predhodnem letu. Znano je namreč, da so lani začeli veljati nekateri stabilizacijski ukrepi, kajti že konec februarja je Zvezna skupščina sprejela zakon o omejevanju investicij in obenem tudi o prepovedi nakupa pisarniškega pohištva. Ta ukrep je poleg drugih najbolj zaviralno vplival na našo prodajo. Mi v Stolu še vedno izdelujemo večinoma pisarniško pohištvo, zato nas je ukrep tembolj prizadel, manj seveda v prvem polletju, dosti bolj pa v drugi polovici leta. Veliko naročil, ki smo jih sprejeli v začetku lanskega leta, smo izdelali do junija, dotok novih naročil pa se je po sprejetju zakona močno skrčil. To se je pokazalo že v juniju, ko je realizacija zaostala in celo padla. Zato je razumljivo, da smo že ob koncu aprila sklenili, da moramo povečati prodajo artiklov za široko potrošnjo in namesto dela pisarniškega programa (K-programa) vključiti izvozna naročila ter povečati inženirijska dela, ki običajno prinašajo tudi naročila pisarniškega pohištva. Poleg navedenega smo sprejeli tudi posebne ukrepe, kako povečati prodajo, med drugim tudi povečati prodajo preko posrednikov z ugodnejšimi pogoji. Kasneje se je pokazalo, da smo postopali pravilno: že sredi leta smo navezali stike s švedsko Tkejo in z njo zaključili večji izvozni posel; prav tako je sprememba deviznega tečaja ugodno vplivala na uspešnost in rentabilnost izvoza, kar je še povečalo izvoz; povečali smo prodajo UNI programa; izpad naročil za K-program pa smo uspešno nadomestili s prodajo MODUL programa.
Take in podobne okoliščine so pripomogle, da smo ob koncu leta plan prodaje na domačem trgu vendarle dosegli, obenem pa v izvozu zabeležili dokaj ugodne, lahko bi rekli, rekordne rezultate. Na snlošno lahko ocenjujemo. da je dosežena realizacija v letu 1980 glede na izredno težke in zaostrene tržne razmere dobra. Delež izvoza v
skupni prodaji je še vedno skromen in zato tudi ne more izraziteje vplivati na uspešnost prodaje. Znano je namreč, da preusmeritev prodaje na tuja tržišča traja najmanj nekaj let.
Predno bi si podrobneje ogledali obseg, rast in padec prodaje po posameznih skupinah izdelkov oziroma po marketing skupinah, kakor jih v praksi imenujemo, bi bilo prav, da prikažemo povečevanje prodaje na domačem trgu v zadnjih petih letih ter obenem delež izvoza v celotni realizaciji od leta 1978 dalje, hkrati pa tudi plan prodaje za letošnje leto. Ti podatki so zbrani v naslednji tabeli v 000 din:
Iz navedenih podatkov je mogoče razbrati, da prodaja na domačem trgu iz leta v leto počasneje narašča, verižni indeks je v letu 1977 od 126 padel v lanskem letu na 114. Glavne razloge za
lansko počasnejše naraščanje smo že omenili. Podobno je do lanskega leta padal tudi delež izvoza v skupni realizaciji, predlanskim je bil ta delež samo 4 odst., lani se je povečal na 17 odst. Zanimivo je dejstvo, da skupna realizacija v zadnjih letih enakomerno narašča, vendar pa primerjava z drugimi delovnimi organizacijami iz naše panoge kaže, da je rast v Stolu nizka, kar pomeni, da dosegamo tudi nizek dohodek in da zaostajamo.
Se bolj zanimiv je prikaz lanskoletne prodaje na jugoslovanskem trgu, njena primerjava z letom 1979 in začrtanimi planskimi podatki. Z namenom, da bi bila ta kratka analiza lažje razumljiva, prikazujemo podatke o doseženi realizaciji po posameznih marketing skupinah za leto 1979 in 1980 ter ustrezne indekse.
Glavne značilnteti lanskoletne prodaje se kažejo v tem, da smo lani prvič zabeležili zmanjšanje prodaje »K« programa za več kot 10 odst., obenem pa dosegli zelo dobre rezultate pri prodaji MODUL programa. Vsi vemo, da je »K« program še vedno naš najmasov-nejši program. Upadanje prodaje »K« programa, kot glavnega pisarniškega programa, prav gotovo dokazuje, da TOZD-2 ni dosegel plana in da to vpliva na nižji dohodek.
Skoraj pri vseh skupinah, ki predstavljajo MODUL program, je povečanje skoraj 2-kratno. Danes ta program že predstavlja 88 odst. »K« programa.
DOMAČI TRG
IZVOZ
SKUPAJ
Realizacija Indeks Realizacija Indeks Realizacija Indeks
Leto 1976	274.100	—	—	—	—	—
Leto 1977	349.040	126	—	—	—	—
Leto 1978	441.941	126	83.264	—	525.205	
Delež v %	84	—	16	—	100	
Leto 1979	530.123	120	86.967	104	617.090	118
Delež v %	86	—	14	—	100	
Leto 1980	604.210	114	124.635	144	728.845	118
Delež v %	83	—	17	—	100	
Plan za 1. 1981	720.000	119	145.000	116	865.000	119
Delež v %	83	—	17	—	100	
IMENOVANJE NOVIH STROKOVNIH ODBOROV SOZD UNILES
V skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD in statutom SOZD UNILES je predsednik SOZD UNILES na drugi seji koordinacijskega sveta na predlog združenih organizacij imenoval novo sestavo članov odborov SOZD UNI-
LES:
Predsedniki posameznih odborov so:
—	odbor za načrtovanje in razvoj
—	odbor za marketing
—	odbor za notranjo trgovino
—	odbor za zunanjo trgovino
—	odbor za kooperacijo in nabavo
—	odbor za finance
—	odbor za splošne zadeve
Viktor Arh — Meblo Vlado Plahuta — Marles Jože Krek — Javor Vili Pavlič — Novoles Danilo Topolovec — Stol Janez Griinfeld — Lesnina Joše Šketa — Hoja
Irena Skočir
Marketing skupine	Realizacija v 1. 1979	Realizacija v 1. 1980	Indeks ’80/’79
Material	2.611	7.348	282
Polizdelki	1.348	1.368	102
Kovinski stoli in fotelji	147.200	172.965	117
Kovinske mize	11.196	8.902	80
Biro »S« in »D«	4.880	2.726	56
Biro »K« mize	69.566	62.136	89
Biro »K« omare	75.257	66.864	89
Organizacijska sredstva	8.981	8.493	95
Kinofotelji	38.389	35.623	93
Leseni stoli in fotelji	17.481	20.444	117
Lesene mjze	3.548	5.325	150
Klubski fotelji	11.320	15.882	140
Klubske mize	1.067	1.025	94
Rex program	7.816	7.177	92
UNI NOVI program	13.377	18.915	141
MODUL pisalne mize	34.281	68.655	200
MODUL konferenčne mize	7.224	17.049	236
MODUL omarice	13.112	21.253	161
MODUL ostalo	3.513	8.815	251
Ikea predalniki	—	94	—
Inženiring	46.268	42.351	92
Ostalo	11.728	10.724	91
SKUPAJ DOMAČI TRG: (podatki so v 000 din)	530.123	604.210	114
Ravno to povečanje nam je lani orno-	Znatno večja kot v letu 1979 je bila gočilo, da smo dosegli plan prodaje v tudi realizacija pri skupini kovinskih globalu.	stolov in foteljev, ki so glavnina proiz- Druga pomembna značilnost je po- vodeS.a Pr°Srama TOZD"3-večanje prodaje artiklov široke potroš-	Pri kinofoteljih smo plan presegli, nje, pa čeprav so med temi tudi artikli vendar pa je vrednost le-teh manjša od investicijske potrošnje. Kljub temu, da predlanske. Pri^ montažah kinofoteljev je nekaterih artiklov iz UNI programa bilo veliko težav zaradi netočnih povedno ni bilo na zalogi, je lanskoletna datkov o sestavi tal in pogosto zaradi realizacija večja za 41 odst. To pomeni, zakasnitve gradbenih del. da je za ta program na trgu še vedno	Obseg inženirijskih del je manjši gle- zanimanje. Res pa je, da je ta program de na doseženo realizacijo v letu 1979 sicer star, vendar pa zelo poceni. in sicer za 8 odst. Razlog za to je v dru-Ugodne rezultate smo dosegli tudi pri gi polovici leta delna zasedenost kapa-lesenih stolih in foteljih, lesenih mizah citet v TOZD-4. kjer smo izdelovali tu-ter klubskih foteljih.	di MODUL pohištvo za izvoz.			
OBVESTILO UPOKOJENCEM!
Vse upokojence DO Stol Kamnik obveščamo, da je izšel Informator št. 6, ki pa ni bil poslan vam, upokojencem. Vsebina se predvsem nanaša na letošnje pogoje letovanja za vse, ki žele preživeti dopust v Stolovih počitniških domovih.
Če se boste odločili tako letovati, lahko dobite prijavnico in vse informacije v kadrovskem sektorju, soba št. 121, I. nadstropje ali po telefonu (061) 831-121 (interno 226).
Čas prijave za upokojence je do vključno 15. 4. 1981. Prijavnico oddajte na naslov: Kadrovski sektor Stol, 61240 Kamnik (prijava za letovanje).
Komisija za letovanje DO STOL
Pri ostalih marketing skupinah smo dosegli slabše rezultate. Razen nekdanjega »S« programa, ki smo ga opustili, so pri vseh skupinah zmanjšanja manjša od 8 odst. Pomembni sta tudi skupini material in ostalo. Podrobnejši podatki so razvidni iz tabele.
Izgledi za letos niso rožnati. Še naprej velja zakon o prepovedi nakupa pisarniškega pohištva, zato bo še nujno več izvažati in več nuditi za široko potrošnjo. To je zajeto tudi že v planu za letos. Pričakujemo, da bodo letos pogoji prodaje še težji.
Janez Rogelj
Smučanje postaja vse bolj priljubljen šport. Na »dilce« je zlezlo veliko starejših delavcev in pričelo posnemati mlade. Ti, starejši, so pričeli voziti slalom in veleslalom in se z znanjem vsaj približali mlajši generaciji.
Pri vijuganju na naših cestah, kjer je zima pustila vse grobe posledice, pa so starejši Stolovci prav tako spretni kot mladi. Slalom vozimo levo in desno in si na vso moč prizadevamo, da bi ohranili vozilo v voznem stanju.
Uveljavljanje kataloga del in nalog
V februarju smo v vseh delovnih enotah opravili razprave o predlogu kataloga del in nalog. Na podlagi materiala, ki so ga člani samoupravnih organov v tozdih (IO, DS, lO sindikata in odborov za kadre) in vodje delovnih enot prejeli za tozd, člani samoupravnih organov delovne organizacije (IO, DS, IO sindikalne konference) ter vodje tozdov in sektorjev pa za celo delovno organizacijo, smo razpravljali o predlogu in predlagali spremembe in dopolnitve.
Do zdaj izdelani zapisniki razprav kažejo, da smo v razpravah upoštevali osnovni cilj kataloga del in nalog ter res dobro proučili predlog. Čeprav so nas na nekaterih področjih primerjave in razlike med sedanjimi delovnimi mesti in delovnimi nalogami precej motile, smo v večini primerov to vendarle uspešno premostili.
hkrati in ne le od enega ali nekaj teh elementov;
4.	Povsem normalen, človeški in tipičen pojav je, da precenjujemo zahtevnost del, ki jih opravljamo sami in naši bližnji sodelavci ter podcenjujemo zahtevnost del, ki jih slabše poznamo. Ker to počnemo nenamerno vsi, bi bila še najbolj pravilna taka ugotovitev zahtevnosti, pri kateri bi vsi menili, da je zahtevnost naših del ugotovljena malo prenizko. Res pa je, da take ugotovitve ne bi sprejeli.
5.	Za vsako delo je potrebno določiti tak osebni dohodek, da je zadostno število delavcev pripravljenih ta dela opravljati;
Povsod, kjer smo razpravo pravilno izvedli, imamo skupaj s spremembami in dopolnitvami v katalogu del in nalog:
—	zajeta vsa dela in naloge, ki se opravljajo ali se bodo opravljala v posameznih tozdih in delovnih enotah; tudi tista, ki se pojavljajo le občasno;
—	delovne naloge ustrezno oblikovane in opisane;
—	pri vseh delovnih nalogah ustrezno določene pristojnosti in odgovornosti, potrebna strokovna in funkcionalna znanja ter delovne izkušnje.
Verjetno nas vse zanima, kaj vse moramo še opraviti, preden bomo katalog del in nalog dokončno uveljavili tudi pri obračunu OD.
Najprej bo treba vse predloge iz razprave pregledati, urediti in uskladiti med seboj. Usklajene predloge sprememb in dopolnitev kataloga bo komisija za vrednotenje zahtevnosti dela predložila DS TOZD in DSODSP, da jih skupaj z nespremenjenimi nalogami iz predloga kataloga obravnavajo in sprejmejo kot katalog del in nalog.
Ko bo komisija za vrednotenje zahtevnosti dela končala z usklajevanjem predlogov sprememb in dopolnitev kataloga, bo pričela z ugotavljanjem zahtevnosti vseh del in nalog, v katalogu. Zahtevnost del in nalog bo komisija ugotavljala po metodi ocenjevanja zahtevnosti dela, ki je sestavni del samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka tozda in za delitev sredstev za osebne dohodke, osnova pa ji bo pri tem opis del in nalog, pristojnosti, odgovornosti, potrebnih strokovnih in funkcionalnih znanj, delovnih izkušenj in delovnih pogojev v katalogu del in nalog. Delo komisije bo zelo zahtevno
in obsežno, saj je bilo že za zadnjo ocenitev zahtevnosti delovnih mest v letu 1976 potrebno 68 sej komisije. Zahtevalo bo veliko mero objektivnosti in sistematičnega upoštevanja vseh elementov, ki vplivajo na zahtevnost dela. Seveda bo lahko ugotovitev zahtevnosti le toliko pravilna, kolikor smo dela in naloge v katalogu pravilno in jasno definirali. Cc smo opise uredili slabo in nejasno, si bomo lahko še v bodoče dokazovali in dopovedovali, da je opis dela eno, dejansko opravljeno delo pa čisto nekaj drugega.
Predlog ocen bo komisija za vrednotenje zahtevnosti dela predložila DS TOZD, DSODSP in DO, ti pa bodo predlog dali v javno obravnavo, ki jo bodo organiziralo osnovne organizacije sindikata v soglasju z vodstvi tozdov in PE podobno kot razpravo o katalogih del in nalog. Tudi material za razpravo bo posredovan na podoben način.
Potek razprav in usklajevanja predlogov bo tem hitrejši in lažji, rezultati pa tem bolj pravilni, čim bolj bomo pri razpravah in predlogih upoštevali naslednje osnovne zakonitosti:
1.	Vsako delo in delovna naloga je v celotnem delovnem procesu potrebna in enako družbeno pomembna, čeprav se dela in naloge po zahtevnosti razlikujejo;
2.	Vsako delo, ne glede na njegovo zahtevnost in količino, je potrebno opraviti kvalitetno, v normalni količini, z normalno porabo materiala in energije ter v normalnem času;
3.	Končna zahtevnost vsakega dela je odvisna od vseh elementov zahtevnosti (strokovno znanje, delovne izkušnje, programiranost, vpliv na poslovanje, fizični in umski napor, delovni pogoji in posebni pogoji kadrovanja)
6.	Povečevanje zahtevnosti vseh del ne more prinesti samo po sebi nobenih sprememb v višini osebnih dohodkov, saj je vsota sredstev za osebne dohodke vedno odvisna od doseženega dohodka, torej od rezultatov, dela, upravljanja in gospodarjenja;
7.	Vsak predlog lahko temeljito in uspešno obrazloži le predlagatelj. Če ta tega ne stori, je malo možnosti, da bi kdo drug uspel prepričati organe, ki o predlogu odločajo, o upravičenosti in pravilnosti predloga.
V razpravi o predlaganih ocenah zahtevnosti bomo morali ugotoviti naslednje:
—	ali so predlagane ocene zahtevnosti del in nalog v pravilnem zaporedju in pravilnem sorazmerju v okviru delovne enote,
—	ali so predlagane ocene zahtevnosti del in nalog v delovni enoti v pravilnem sorazmerju z ocenami zahtevnosti podobnih del in nalog v TOZD,
—	za katera dela in naloge so predlagane ocene glede na zgornje ugotovitve previsoke oz. prenizke in kakšne ocene bi bile za ta dela in naloge pravilne,
—	kateri elementi so v predlaganih ocenah zahtevnosti za posamezne naloge preveč ali premalo upoštevani (strokovno znanje, delovne izkušnje, progresivnost, vpliv na poslovanje, fizični napor, drugi napori, vplivi delovnega okolja)?
Na osnovi razprav bodo vodstva tozdov, PE in sektorjev skupaj z vodstvi osnovnih organizacij sindikata izdelala predloge za spremembo ocen ter utemeljitev teh predlogov in jih posredovala pismeno Komisiji za ugotavljanje zahtevnosti dela.
Ta bo predloge obravnavala, jih med seboj uskladila in usklajene ocene zahtevnosti skupaj s sprejetimi in nespre-
Če je sestanek na delovnem mestu, je težko kar tako oditi domov. Če pa je v prostoru, ki je zunaj tovarniškega plotu, je priložnost za ta namen kot nalašč. Kot ob članskih sestankih sindikata, ko so Stolovci prej končali z delom in šli na sestanek v naš Kulturni dom. Oprostite, naj bi šli. Nekateri so šli raje domov, v bližnje stolpnice ali stanovanjske hiše.
jetimi predlogi ter obrazložitvami predložila delavskemu svetu delovne organizacije v obravnavo in sprejem. Istočasno bo Komisija obvestila predlagatelje iz javne razprave o tem, ali njihov predlog sprejema ali ne in če ga ne, zakaj ne.
Pri obravnavi in usklajevanju predlogov iz javne obravnave bo komisija vabila k sodelovanju posamezne predlagatelje in vodje posameznih delovnih področij, da po potrebi podrobneje obrazložijo in utemeljijo posamezne predloge ter pripomorejo k temu, da bo predlog delavskemu svetu kar najbolje usklajen.
Delavski svet delovne organizacije bo dokončno odločil o še neusklajenih predlogih in določil, od kdaj se ocene uporabljajo za obračun. Do tega datuma bodo Odbori za kadre tozdov tudi sprejeli sklepe o razporeditvi vseh delavcev za opravljanje posameznih del in nalog iz delovnega področja organizacijskih oz. delovnih enot na osnovi predlogov vodstev tozda, PE, sektorjev in služb.
Pred uveljavitvijo sistema del in nalog v obračunu osebnih dohodkov bo potrebno opraviti še naslednje nujne stvari:
1.	izdelati primerjalni obračun, iz katerega bodo vidne osnovne smeri sprememb,
2.	izdelati in po pravilnem postopku sprejeti navodilo ali pravilnik o obračunu osebnih dohodkov po delovnih nalogah,
3.	pripraviti potrebno dokumentacijo za tak obračun,
4.	izdelati in analizirati poizkusni obračun, iz katerega bodo vidne količinske in vsebinske spremembe v primerjavi z obstoječim načinom obračunavanja.
Za izdelavo primerjalnega obračuna bo potrebno, da vodje organizacijskih enot pripravijo in posredujejo komisiji za vrednotenje zahtevnosti dela plan razporeditve del in nalog po katalogu za vse režijske delavce in ocenijo procen-lualno udeležbo posameznih del in nalog v strukturi časa posameznega delavca. To naj bi pripravili takoj, ko bodo delavski sveti tozdov obravnavali in sprejeli kataloge del in nalog s predlaganimi spremembami. Čimbolj realno bo pripravljen plan razporeditve in ocena strukture, tem bolj realni bodo rezultati primerjalnega obračuna in predlogi, ki bodo pripravljeni na podlagi teh rezultatov. Primerjalni obračun bo izdelal Center za avtomatsko obdelavo podatkov. Služil bo za oceno smeri in strukture sprememb, ki bodo nastale s spremenjenim načinom obračuna, za pripravo potrebnim korektur in za pripravo potrebnih regulativnih ukrepov za izvedbo, usmerjanje in uravnavanje obračuna osebnih dohodkov po delovnih nalogah.
V izvedbenem aktu — pa naj bo to pravilnik ali navodilo — o načinu obračunavanja osebnih dohodkov po delovnih nalogah bodo uveljavljena predvsem naslednja načela in izhodišča:
1.	z uvedbo obračuna OD po delih in nalogah se način obračuna za (izvršilna) režijska dela vsebinsko izenačuje z obračunom OD za neposredna proizvodna dela;
2.	Osnovni obračunski element je opravljeno delo, določeno z:
—	delovno nalogo (vrsta in zahtevnost dela),
—	porabljenim časom za opravljanje delovne naloge,
—	uspešnostjo dela, ugotovljeno z oceno uspešnosti ali doseganjem posrednih ali neposrednih normativov;
3.	delavec je praviloma razporejen za opravljanje več del in nalog na delovnem področju (oz. v organizacijski enoti), za katero je sklenil delovno razmerje in to na tista dela in naloge, za katere izpolnjuje zahteve glede strokovnih znanj, funkcionalnih znanj, delovnih izkušenj in drugih pogojev, določenih v opisu delovne naloge, in za katere je z dosedanjim delom dokazal, da jih bo lahko uspešno opravljal;
4.	dnevno opravlja vsak delavec tiste naloge v okviru razporeditve, za katere ga zadolži neposredni vodja sproti ali dolgoročno. Praviloma opravlja posamezen delavec v obračunskem obdobju več delovnih nalog;
5.	koliko časa je opravljal posamezno delovno nalogo, bo delavec dnevno evidentiral na posebnem obrazcu na pol ure natančno. Obrazec bo mesečno zaključil in oddal v obračun 1. dan v naslednjem mesecu, tako kot ostalo obračunsko dokumentacijo. Neposredni vodja obrazec pregleda občasno, najmanj pa enkrat mesečno, ko ga tudi podpiše. S podpisom potrjujeta delavec in neposredni vodja točnost vpisane porabe časa po posameznih delovnih nalogah. Vnašanje napačnih podatkov predstavlja hujšo kršitev delovnih dolžnosti;
6.	po začetnem obdobju bo ERC za vsakega delavca v obrazec izpisal podatke o delavcu ter nazive in šifre tistih delovnih nalog, ki jih je delavec opravljal v preteklem mesecu. Tako bo delavec vpisoval le dnevno porabljene ure po posameznih delovnih nalogah ter naziv in šifro tistih delovnih nalog, ki jih ni opravljal v preteklem mesecu;
7.	v katero delovno nalogo spada posamezno opravilo oziroma delo, ki ga je delavec opravil, ugotovita delavec in neposredni vodja iz opisov opravil za posamezne delovne naloge v katalogu. V nejasnih ali spornih primerih zahtevata odločitev od Komisije za vrednotenje zahtevnosti dela;
8.	za delavce, ki bodo razporejeni za opra\djanje samo ene delovne naloge, se bo obračun OD opravil tako kot do sedaj, s »Kontrolnikom ur«;
9.	v posameznem mesecu bo delavec lahko opravljal do 10 odst. časa tudi delovne naloge, na katere ni razporejen. Če pa se bo to v naslednjem mesecu ponovilo ali če bo delež teh nalog v mesecu večji, bo Odbor za kadre na predlog neposrednega vodje sprejel sklep o dodatni razporeditvi;
10.	za ugotavljanje z delom pridobljene usposobljenosti v primerih, ko delavec nima zahtevane strokovne izobrazbe, bodo morali Odbori za kadre izdelati primeren postopek in imenovati ustrezne strokovne komisije;
11.	povprečna obračunska struktura zahtevnosti dela v posameznih organizacijskih enotah bo sistemsko omejena in jo bo potrebno dosegati v dogovorjenih mejah v daljših časovnih obdobjih (četrtletje, polletje). Odstopanja bo obravnavala Komisija za vrednotenje zahtevnosti dela in jih v upravičenih primerih odobrila (večje spremembe strukture dela, organiziranosti, kadrovske zasedbe);
12.	Do izdelave indirektnih ali direktnih normativov bo ugotavljanje uspešnosti potekalo na enak način kot do sedaj — z oceno uspešnosti. Možno pa bo ugotavljati uspešnost ločeno po posameznih delih in nalogah.
Spremenjeni način obračuna omogoča bolje kot dosedanji nagrajevanje po opravlejnem delu, zahteval pa bo od vseh precej več zavesti in doslednosti pri izvajanju sistema. Še posebej od neposrednih vodij dela bo zahteval ta način temeljito in dosledno spremljanje opravljenega dela vseh delavcev v organizacijski enoti. Končni rezultat bo odvisen predvsem od naših prizadevanj, doslednosti, poštenosti in objektivnosti.
Peter Jerman
* * *
Skoraj vse probleme bi lahko rešili, če bi le hoteli. Torej jih zavestno odlagamo! Ker smo mnenja, da bomo prav tako dobro živeli, če bo ostalo vse po starem. Pa se motimo! Kasnejši čas nam bo to dokazal.
Pogled na dupliške stanovanjske hiše s Korenove poti: V ozadju so ob progi vidni bloki, med hišami pa Stolova upravna zgradba.
Ta del dupliškega naselja je na zelo lepem kraju, tudi miren je, ropot povzroča le vlak, ki zdrvi vsak dan nekajkrat po bližnji progi. Vendar ta ropot najbolj občutijo prišleci, stari stanovalci so se na vlak že zopet povsem navadili in ga največkrat niti ne slišijo.
Pa še nečesa mnogi Dupličani ne opazijo: Izredno lepih pobočij ob Kamniku in malo višje pod planinami in čudovitih kamniških planin, ki ob lepem vremenu razdajajo čare daleč naokoli, tudi vsem nam.
Poročilo o delu tozda Sloga
V letu 1980 jc imela naša temeljna organizacija bistveno boljše pogoje dela. Dograjena je bila proizvodna delavnica s spremljajočimi objekti. Delno smo opremili in uredili garderobe, sanitarije in jedilnico. Nujno pa bo potrebno urediti v letu 1981 oddelek grobega razreza, to je ogrevanje in od-sesovanje žagovine in prahu od strojev.
Za izgradnjo in obnovo tehnično zastarele tehnologije in postavljenih ciljev temeljne organizacije kot tudi delovne organizacije smo združili sredstva v višini 15 milijonov din.
TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 TOZD 9
4.650.000	din
7.050.000	din
1.200.000	din
2.100.000	din
31%
47 %
8 % 14%
Število zaposlenih se je v povprečju povečalo za 3 odstotke.
Bolniški izostanki so se povečal; v primerjavi s preteklim letom kar za 60 odstotkov.
Amortizacijska sredstva preteklih let so bila zelo nizka, saj so bili stroji, naprave in zgradbe skoraj v celoti odpisani.
Po vložitvi, oziroma izgradnji novih objektov in nakupu novih strojev, se je višina amortizacijskih sredstev bistveno popravila. Tako je predpisana amortizacija 1.140 tisoč din oziroma skupaj 280 odst. višja od preteklega leta.
Kazalci poslovanja kažejo o resnosti prihodnih težav, saj stroški poslovanja in cene repromateriala hitreje rastejo kot je bilo načrtovano.
Že v letu 1980 smo stremeli k boljšemu gospodarjenju, saj vemo, da je gospodarska situacija vsak dan težja. Materialni stroški se večajo iz dneva v dan. Zaradi tega smo že v preteklem letu pripravili plan varčevanja:
—	izboljšati delovno disciplino,
—	zmanjšati število izgubljenih ur,
—	kontrolirati porabo repromateri-alov in zmanjšati škart izdelke,
—	izboljšati notranjo organizacijo in tehnološki postopek,
—	težiti k izboljšanju storilnosti in boljši produktivnosti dela,
—	pospešiti najnujnejšo nabavo strojev in naprav (po planu za leto 1981).
Lojze Kahne
Po samoupravnem sporazumu je temeljna organizacija dolžna vračati letno v višini 1/10 združenih sredstev, povečano za nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi v višini 5 odst. neodplačanega zneska. Ta odstotek se vsako leto revalorizira s povprečnim odstotkom revalorizacije osnovnih sredstev.
Za boljšo in večjo produktivnost bi bilo potrebno nabaviti še nekaj osnovnih najnujnejših strojev (stroj za nanos lepila, korpusna mozničarka, stroj za robno furniranje, stroj za egalizira-nje plošč, viličar). V plan vlaganja investicij za leto 1981 smo zgoraj navedena vlaganja investicij upoštevali.
V srednjeročnem planu so zajete še manjše nabave strojev in naprav za izboljšanje tehnologije in pogojev dela, za izboljšanje produktivnosti in izboljšanje rezultatov dela.
Obračun gospodarjenja v letu 1980 nam kaže, da smo sorazmerno dobro gospodarili, predvsem glede na:
—	velike podražitve repromateria-lov (iverice, furnir, lesonit, les, laki, kovina, okovje),
—	visoke cene elektro energije in tudi večja poraba,
—	vračila anuitet na združena sredstva temeljnih organizacij in bančnih posojil,
—	visoke interne cene polizdelkov,
—	stroški skladiščenja so za našo temeljno organizacijo veliko breme,
—	previsoki so stroški izobraževanja vajencev. To predvsem iz razloga, ker v vseh letih nismo dobili nobenega KV mizarja šolanega iz teh sredstev.
Celotni prihodek v letu 1980, ki je bil ugotovljen na osnovi plačane realizacije v višini 38 milijonov din, je 25 odst. večji od načrtovanega.
Prihodek smo realizirali z naslednjimi skupinami izdelkov:
milijonov din
—	modul program	13
—	inženiring in ostali izdelki	15
—	izvoz	10
Dohodek je večji za 6 odst. od planiranega.
Povprečni neto osebni dohodek se je povečal za 20 odst. na zaposlenega v primerjavi s preteklim letom.
TEŽAVE PRI DELU V PROIZVODNJI
V	letu 1980 se je v tozdu Sloga proizvodni proces bistveno spremenil. Z nekaterimi doatnlimi Stroji se je povečal tudi obseg proizvodnje. Prav ta večji obseg pa zahteva dodatne napore pri organizaciji.
Problem je organiziranje dela po posameznih delovnih mestih zaradi specifičnosti del, ki jih ima po programu tozd — Sloga. Kot vemo, so ta dela pretežno neserijska — po naročilu ali pa manjše serije. Struktura delavcev je različna. Čuti se pomanjkanje KV mizarjev, posebno kvalitetnih in samostojnih. Pri NK delavcih pa je težava, ker potrebujejo precejšnje obdobje, da se priučijo za določena dela.
Poseben problem je bila kvaliteta dela v preteklem letu. Bila je slaba. Nekateri delavci, so pri posameznih operacijah pokazali premalo zanimanja. Težave so bile tudi zaradi izostankov z dela. To so bolniška ali neopravičeni izostanki, ki jih ni mogoče dnevno planirati.
V	samem procesu proizvodnje se čuti pomanjkanje nekaterih strojev, stani pa so izbraljeni. Potrebovali bi mOzr ničarko, stroj za furniranje robov in stroj za nanos lepila pri furniran ju. Zelo nujen je dvovaljčni brusilni stroj, da bi plošče dobro in kvalitetno egali-zlrali. Prav tako smo imeli veliko pro-
blemov pri robnem fumiranjiu. Bilo je mnogo dodatnega ročnega dela, popravila in brušenja.
Površinska obdelava je s pridobitvijo novih strojev — brusilni stroj ERNEST im strojem za luženje preurejena, vendar nastajajo težave pri sušenju laka (polizdelke sušimo na stojkah v delavnici) in brušenju laka na stroju, ki je izredno otežkočeno zaradi neenakomerne debeline posameznih elementov, ki pred furniran jem niiso bili debelinsko izenačeni na dvovaljčnem brusilnem stroju.
Izkoriščanje delovnega časa:
Tu so bile velike razlike med posameznimi sodelavci. Bistveni problemi :
1.	zamujanje na delo,
2.	nepotrebni razgovori med obratovanjem strojev,
3.	predolgo posedanje po garderobah,
4.	pitje alkohola med posamezniki,
5.	predčasno zapuščanje delovnega mesta (pred malico in zaključkom delovnega dne),
6.	neopravičeni izostanki z dela, kar otežuje organizacijo dela.
Vse te težave so za naš tozd težko breme, vendar jih je težko odpraviti, ker dela niso povsod normirana. Merilo je samo osebna ocena, za katero pa se nekateri delavci toliko časa ne zmenijo, dokler ni pripravljena za dokončni obračun.
Vinko Jagodic
Delo avtorjev tehničnih izboljšav in koristnih predlogov v letu 1980
V	letu 1980 je bilo prijavljenih 8 tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, od katerih je bilo 7 realiziranih. Skupno ugotovljeni letni prihranek je znašal 506.249,80 din, po-delljnih pa je bilo za 52.995,20 din nagrad, za predlog z najvlšji-m ugotovljenim letnim prihrankom pa še nagrada »Stolov inovator leta«, ki znaša 10.000 din, torej skupno 62.995 din nagrad.
V	srednjeročnem obdobju od 1976—1980 je bilo prijavljenih 70 tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, od katerih je bilo realiziranih 62 s skupno gospodarsko koristjo 2,809.275 din, izplačanih nagrad pa je bilo 262.863 din, oziroma 9,4 odstotka.
Število predlogov je bilo v letu 1980 manjše kot v prejšnjem letu, zato se je na pobudo sindikata povišala nagrada za »Stolov inovator leta« od 5000 na 10.000 din. Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge je izdelala predlog spremembe pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, ki jo bodo v kratkem obravnavali samoupravni organi. Sprememba pravilnika se nanaša na stimulativne j še nagrajevanje inovatorjev za njihove predloge. Komisija uipa, da bo s tem spodbudila delavce k mniožičnejšemu razmišljanju in dajanju predlogov za izboljšave.
V	letu 1980 so bili predlagani in realizirani naslednji predlogi:
KLEMENC Alojz — TOZD-3, FE 3, je predlagal in izdelal spremembo varilne šablone za varjenje vložkov na krake za noge vrtiljaka tip 4058/2 in 4058/1.
Po starem načinu dela so se vložki nastavljali na magnete, po novem pa se vložki vpenjajo s pomočjo zračnega cilindra. S to izboljšavo se je prihranilo na času, izboljšala se je kvaliteta ter je manjkrat potrebno obnavljati šablono. Ugotovljeni letni prihranek znaša za omenjeno izboljšavo 206.530,55 din in je tudi največji v letu 1980, zato je tov. Alojza Klemenca komisija predlagala tudi za »Stolove-ga inovatorja leta« za leto 1980. Nagrada znaša 13.435,10 din za ugotovljeni letni prihranek in 10.000 din za »Inovatorja leta«.
POHLIN Ivan in VIDMAR Jože — TOZD 1, PE 7, sta predlagala nov postopek pri obrezu naslonov na širino. Po starem načinu so se nasloni najprej obdelovali na poravnal-
(Nadaljevanje na 12. strani)
Po danih spodbudah se ne moremo šteti med delovne organizacije, ki imajo največje število prijavljenih inovacij. V Stolu so inovatorji v glavnem eni in isti. Zanje pa je potrebno zatrditi, da sc dokaj intenzivno ukvarjajo z izboljšanjem dela v svojem delovnem okolju. Prav ta misel daje vedeti, da so inovatorske zamisli možne tudi drugod, vendar so se delavci s tovrstno dejavnostjo premalo ukvarjali.
Na priloženih fotografijah skušamo razložiti dve inovaciji. Prvo sta predlagala Ivan Pohlin in Jože Vidmar iz stolarne in prikazuje dvojni obrez naslonjalnega loka za stole in fotelje:
Na stari način je bilo potrebno gornji del naslona po spodnjem robu poravnati. Potreben ni bil samo en poteg po poravnalnem stroju, temveč večkraten, ker je bilo treba na skrajnem zadnjem delu naslon močneje poskobljati, da je bil kasneje na stolu prilagojen obliki. Ko je bil spodnji rob ustrezno oblikovan, je bilo potrebno opraviti obrez ob vodilu na tračni žagi.
Novi način obreza je hitrejši in točnejši. Dvojni obrez se opravi na vzporednih krožnih žagah na miznem rezkalnem stroju, seveda s pomočjo ustrezne in varne šablone. Z napravo, ki obdelovanec vpne dovolj hitro in močno, sta reza istočasno opravljena.
Na drugem primeru skušamo prikazati varno odstranjevanje saj od parnega kotla. Po starem so se žareče saje zbirale v pločevinasti posodi in take je bilo potrebno redno ročno odnašati v kontejner. Vedno je ostajala skrb, da so žive saje posebno nevarne med transportom in če so po deponiji dobro pogašene.
Pavle Šuštar je s sodelavci predlagal sodobnejši način transporta saj v kontejner. Odnašanje bi enostavno opravljala voda, ki bi se nahajala v posodi za zbiranje saj in bi bila po cevi usmerjena v kontejner. S tem bi bili opravljeni dve zadevi naekrat. Saje bi bile že pred prenosom pogašene in varno odstranjene.
V kontejnerju se saje ulegajo, čisto vodo pa je moč ponovno vračati na prvotno mesto. Delo opravlja vodna črpalka. Po daljšem času, ko voda izhlapi in se tudi drugače izgubi, jo je potrebno dodati.
Opisana primera sta dovolj zgovorna, da je možnosti za nove inovacije še vedno dovolj, potrebno pa je razmišljati v tej smeri. Na prvi pogled je skoraj vsaka stvar nerešljiva, ob temeljitejšem premisleku in upoštevanju možnih variant pa je moč še marsikje uvesti skrajšan in varnejši delovni postopek.
Sodelujte pri tem tudi vi!
(Nadaljevanje z 11. strani)
nem stroju in nato obrezali na širino. Po novem postopku z novo šablono in varnostno napravo pa odpade del na poravnalnem stroju ter se izvede operacija na miznem rezkata e-m stroju. S tem novim postopkom, šablono in varnostno napravo se je prihranilo na času, izboljšala se je kvaliteta ta delo je varnejše, ker odpade delo na poravnalnem stroju. Za ugotovljeni letni prihranek, ki znaša 98.661,95 din, sta avtorja prejela nagrado, vsak po 5857,20 din.
POHLIN Ivan — TOZD 1, PE 7, je izdelal varnostno napravo pril delu na miznem rezkataem stroju, pri rezkanju s šablono ob vodilnem obroču. S to varnostno napravo je avtor znatno prispeval k večji varnosti, ker zaščitna gibljiva varnostna naprava predvsem varuje delavca pred naključnim dotikom z rezilom v času vpenjanja ta odpenjanja ob-delovanca v šablono, kakor tudi pred drugim nenadnim posegom v območje rezkalne glave. Avtor je prejel za izdelano varnostno napravo nagrado v Višini 5000 din.
KUKANJA BOJAN — TOZD 5, PE 2, je predlagal izboljšanje načina dela pri kovdčenju stoiovih stranic tip 4524 in 4527. Namesto dosedanjega ročnega vpenjanja se uporablja pnevmatska šablona, delo pa se izvaja z vibratorjem. Po starem, ročnem postopku, se je zakovici!© v 7,5 urah 150 kosov ročnih naslonov, z novim, pnevmatskim ko-vičenjem pa se lahko naredi 450 naslonov. Posebna vrednost izboljšave je v tem, da je delo sedaj neprimerno lažje. Za skupino ugotovljeni letni prihranek, ki znaša 21.456,15 din, je avtor prejel nagrado 2774,75 din.
PREZELJ Janez — TOZD 1, PE 7, je predlagal novo šablono pri štiristranskem skobijnem stroju v strojni stoterni za obdelavo pokončnikov tip 5847. S to predlagano šablono se je skrajšal izdelavni čas, tako da znaša ugotovljeni letni prihranek 27.464,00 din, ter je avtor prejel nagrado 3436,55 din.
ŠUŠTAR Pavel — TOZD 5, PE 2, je predlagal spremenjen način transporta odpadnih saj pri »Strelcher« parnem kotlu.
Filterske naprave pri parnem kotlu ločijo debelejše delce od dimnih plinov v posebnih ci,klonih. Ti delci so se potem preko zbirnega jaška lovili v posode za smeti. Po starem načinu dela je bilo potrebno te posode iz kleti prepeljati pred kotlarno ter vročo vsebino stresti v kontejner. To delo hi bilo lahko, še manj pa varno.
Po predlogu in navodilih vodje energetskih naprav tov. Šuštarja se je uredil transport saj v kontejner s pomočjo črpalke. Pod jaškom	je	sedaj namesto kante	za smeti	posoda z vodo. V njej	je	montirana črpalka, ki	potiska vodo
in z njo tudi saje v kontejner s prekati. Tu se saje ločijo od vode in usedejo na dno, voda pa prosto odteka po povratni cevi nazaj k črpalki (krožni sistem). Z navedeno izboljšavo se je prihranilo na času 3 ure na dan, odpadlo je fizično delo ter se zmanjšala nevarnost požara. Za ugotovljeni letni prihranek 93600,00 din je avtor prejel nagrado
10.488,00	din.
KLEMENC Alojz	-in	VRHOVNIK Franc —	TOZD 3,	PE
3, sta predlagala in	izdelala orodje za sekanje lukenj	pri
stolu tip 4771. Po starem načinu dela so se luknje vrtale in
povrtavale, po novem pa se sekajo na stiskalnici in povrta-vajo. Z navedeno izboljšavo se je zmanjšal izdelavhi čas in prihranilo pri materialu (spiralni svedri). Za skupno ugotovljeni letni prihranek 58.537,15 din sta avtorja prejela nagrado, vsak po 3073,20 din.
Vsem avtorjem izboljšav, ki so sodelovali, s svojimi predlogi v letu 1980, se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo za njihov prispevek k izboljšanju poslovnih rezultatov m jih obenem vabimo, da tudi vnaprej sodelujejo s svojimi izboljšavami in koristnimi predlogi. K sodelovanju pa vabimo tudi vse ostale, ki še niso doslej dali kakšnih predlogov, a imajo gotovo kakšne predloge za izboljšanje dela, izboljšanje tehnoloških procesov ali kakršnekoli racionalizacije na drugih področjih dela. Vsak, kj želi sodelovati s kakšnim svojim predlogom, mora predlog napisati na prijavnici, ki jo dobi v OŠDP (soba št. 316) ali pa sporočiti na tel. 322. Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge bo predlog proučila v najkrajšem možnem času.
Kdor morda še ne ve, se za uspešno realizirane inovacije, racionalizacije in koristne predloge poveča število dimi dopusta avtorju v naslednjem letu, odvisno od višine letne koristi, in sicer:
do 10.000 din	— 1 dan
od 10.000 dim do 100.000 din	— 2 dihi
nad 100.000 din	— 3 dni
Sodelujte pri množični inventivni dejavnosti v čim večjem številu!
Matjaž Drčar
Strehe v proizvodnih oddelkih ne bi smele puščati. Ce že puščajo, bi jih morali popraviti. Popraviti bi jih morali vsaj tam, kjer kaplja voda na material ali stroje. Posebno pa tam, kjer je napeljana elektrika.
Na gornjem posnetku si je voda na srečo sama izbrala pot mimo električne vtičnice in stikala. Zatorej v tem primeru še ni počilo. Bi bilo bolje, če bi? Potem bi morda streho po dežju le popravili.
SOLZA PRIZNANJA SN SREČE
Pred praznikom dneva žena. Ob prihodu v avlo upravne zgradbe so nas pričakali predstavniki sektorjev im vsaki posebej čestitali in izročili nagelj -ček. Drobna pozornost — toda dovolj, da ti postane toplo pri srcu.
Po uvodnem govoru, ki ga je imel glavni direktor tov. Gobec, so se nam z recitalom in spremljavo predstavili naši prizadevni mladinci: Franci, Milena, Mitja, Joži, Maks, Mija, Franc in Ivo, ki so nas že večkrat razveselili, pa naj bo to ob novem letu, za Stolov dan ali ob katerikoli priliki.
Govorili so nam o ženski v preteklosti in danes, o njenem prizadevanju, preizkušnjah, borbi in samoodpovedo-vanju.
Besede so nam segle v srce, v dušo. Ne moreš in ne smeš jih pozabiti in zato se ti na skrivaj utrne solza in ti polzi po licu, pa je ne obrišeš, pustiš ji prosto pot. Toda ko se ozreš k sosedi na levi in desni, vidiš, da je tudi njeno oko solzno, tudi njo so prevzele besede. Veš, da so to solze veselja, poguma in moči. Še bolj kot doslej postaneš močna in trdna in na tihem, v svoji notranjosti skleneš, da se ne ukloniš ničemur, naj pride karkoli. Biti moraš močna in odločna, kot je bila ženska in mati v pretekli zgodovini, le tako boš izbojevala svoj boj.
Prisrčna vam hvala za vse! Lepo delo ste opravili in nas razveselili. Naj se vam zahvalim v imenu mnogih sodelavk.
Marinka Mošuik
Bolj natančni bralci so zadnje mesece v našem dnevnem časopisju gotovo opazili, da se kar precej pogosto pojavlja tiskarski škrat. Zasledili smo ga tudi v našem glasilu. Trudimo se, da bi ga vsaj od tu pregnali, pa nam je vsak trenutek za petami. Prihodnje mesece bomo še bolj posegli v boj z njim.
POGOVOR S POSTREŠČKOM JANEZOM
Odkar je ustanovljen naš Initerier v Ljubljani, to je trinajst -let, je tov. JANEZ STARMAN pri nas tisti, ki razvaža različno pohištvo in organizacijska sredstva iz naše trgovine do strank po celem mestu in tudi okolici. Robe ne prevaža s kamionom, ampak z motornim trikolesom ali po dlomače s triciklom. Mi poznamo Janeza tudi po njegovi vestnosti, saj ga od dela ne odvrne niti mraz, dež, sneg, vročina, niti dnevni čas. Nanj se popolnoma zanesemo, saj se še ni zgodilo v vseh teh letih, da bi nas pustil na cedilu.
Nam lahko opišete tlelo postreščka in kako se vi pri tem delu počutite?
To delo imam rad. Mnogi menijo, da je to delo slabo, da je slabo plačano in Ho povzroča, da v našem Društvu postreščkov nimamo mladih. Vseh skupaj nas je v Ljubljani osem, od teh je najmiajši star 40 let. Kot upokojenec sem še vedno aktiven, star sem pa 71 let.
Pred leti nas je bilo več in tudi sam sem opravljal poleg rednega dela še - dolžnost predsednika Društva postreščkov. Tudi primanjkovalo nas je glede na velike potrebe po storitvah, tako da nismo mogli ustreči vseh želja naših strank oziroma someščanov. Danes je to vrzel izpolnil Študentski servis, preko katerih študentje opravljajo del teh nujno potrebnih storitev.
Ljubljana je precej prometna in v tem pogledu nevarna. Kako se znajdete?
Res je. Dolgoletna praksa mi je dala izkušnje in tudi previdnost, tako da mi gost promet ne predstavlja nobenih težav. Danes moraš biti previden tudi namesto drugih. Hujših nezgod nisem imeli, le enkrat se je v mene zaletel tovornjak.
Več desetletij tega dela mi je omogočilo, da zelo dobro poznam Ljubljano. Lahko bi rekel, da vem za Vsako hišo in ne samo ulico v Ljubljani
Kako reagirajo kupci, ko jim pripeljete naše izdelke?
Seveda so veseli. Vsak je vesel nove stvari in veliko povpraševanje po izdelkih Stola kaže, da so ‘kupci zadovoljni.
Na mojem triciklu lahko peljem naenkrat 20 vrtiljakov, do 30 kosov navadnih stolov, 2—3 pisalne mize ali nekaj organizacijskih sredstev za več strank.
Morda bi bilo prav povedati, da ljudje spoštujejo zanesljivost in ker sva se pogovarjala t-udi o mladini, bi ji priporočil več vztrajnosti, doslednosti in natančnosti pri delu.
Kaj delate v prostem času?
Moje naj ljubše opravilo je popravljanje trikolesa. Vedno je treba kaj postoriti in skoraj vsa popravila opravim sam. Sicer pa dan hitro mine; včasih so vožnje tudi popoldne. Ko sem bil še nekoliko mlajši, sem hodil na notarje, sedaj pa so mi bolj všeč Toplice. Se najrajši pa sem doma, kjer mi večkrat delata družbo sinova in moji vnuki.
Sonja Zorn
S KOORDINACIJSKEGA ODBORA SOZD UNILES
Podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tov. M. Mlinar se je dne 11. 3. 1981 sestal s člani koordinacijskega odbora sindikata SOZD UNILES.
Razpravljali so o vlogi in delu sindikata v sestavljenih organizacijah. Pri tem so še zlasti poudarili zahtevne razvojne naloge 5-Ietnega plana sozda. O tem bodo
konfrenci sindikata sozda, kar bo naš pri
Irena Skočir
iszpravljali tudi na posebni problemski spevek k 3. kongresu samoupravljalcev.
*
Radovednost ni čednost, temveč grda razvada. Koliko je »zasebnega«, ali napol »zasebnega« spraševanja o sodelavcih, vendar ni to prav nič povezano z delom.
Radovednost sega tudi na druga področja. Kadar boste prejeli pismo, poglejte, če je bilo na poti odprto. Raztrganega, slabo zaprtega ali za silo s selotejpom zalepljenega pisma pošiljatelj gotovo ni oddal.
Pomagamo in naredimo samo tisto, kar je obvezno. Drugo ne. Če se le da, ne. Zakaj bi, če ni nujno potrebno!
Že pred nekaj leti smo se domenili, da bi delavke za osmi marec ali zadnji delovni dan pred njihovim praznikom, delale samo dopoldne. Ostali smo pri tem in bili prepričani, da bo tako delavkam všeč: Popoldne bodo proste in se posvetile praznovanju ali vsaj pripravam.
Letos je precej Stolovk izrazilo posebno željo: Na ta dan bi rade delale tudi popoldne. Tako jim bolj »paše«.
Radi govorimo, kako imamo vse urejeno. Pri delu, pri samoupravljanju, pa še marsikje. Najbrž zato, da bi nas v prihodnje čakalo čim manj dela.
Nekateri se v tovarni tako obnašajo, kot bi bili na izletu: da jim čas kar najprijetneje mine!
Pred leti so smučali mladi, starejši smo jih gledali! Danes se ne bomo začudili, če bomo v smučarski opremi zagledali starejši obraz. Ti delavci so sicer že davno opustili misel na smučanje, ker pa je v današnjem času smučanje »moderno«, so se zanj zopet navdušili. Novi začetki so bili težki, »za-švicali« so na vso moč, naslednji dan so jih bolele noge, splošni učinek pa je bil vendar koristen. Samo delo v tovarni in počitek doma ne vodita v zdravo starost.
?
■
Na sindikalnem zboru je nekdo pri točki razno vprašal, kaj bodo delali delavci iz pisarn na solidarnostno soboto, ki bo letos 4. aprila. Ali bodo imeli nekateri dopust, kot prejšnja leta, ali bo kako drugače. Pojasnjeno je bilo, da je bilo pod točko razno že dovolj vprašanj, zato tega delavca še vedno zanima, kako je s tem.
Kaj ne bi mogli iti delavci iz pisarn na ta dan delat v proizvodnjo, kot v številnih drugih delovnih organizacijah in tako dati zgled proizvodnim delavcem.
Zimske igre »Uniles ’81«
V preteklosti so se v okviru lesnih in gozdarskih organizacij združenega dela odvijale letne in zimske športne igre pod nazivom »lesariade«. Take in podobne igre na nivoju republike in federacije so se odvijale tudi v drugih panogah. Takšne igre je predsedstvo sveta ZSS ocenilo kot neprimerne, ker ne temeljijo na principih (množičnosti, redne vadbe, temveč pomenijo drago tekmovanje, v katerega se vključujejo posamezniki ali ozke skupine bivših ali še sedaj aktivnih športnikov. Istočasno pa je predsedstvo priporočilo, da se igre odvijajo na nivoju OZD, SOZD. Zato se je KS sindikata Urni,les odločil, da se v okviru našega sozda odvijajo športne igre. Pokrovitelj zimskih iger Uniles 81 je bila DO Stol Kamnik.
Pripravljalni odbor je pod taktirko neutrudnega predsednika Joža Zupi-na in sekretarja Maksa Stebeta razpisal tekmovanje v veleslalomu ter tekih za ženske in moške. Prav tako se je odločil, da podeljuje samo posamezno priznanje za prva tri mesta, ne pa pokala za skupno uvrstitev. Na razpis so se prijavile: Marles — Maribor, Meblo — Nova gorica, Lesnina — Ljubljana, Novoles — Novo mesto, Liko — Vrhnika, Hoja — Ljubljana, Krasopre-ma — Dutovlje. Javor — Pivka, sodelavci vodstva Unilesa ter Stol — Kamnik. Manjkala je le DO Iztok — Miren. Iz športne liste lahko razberemo, da to pomeni 210 tekmovalcev.
Nekaj ur pred tekmovanjem, ko je bilo že vse nared, si je organizator želel samo še lepega vremena in nekaj več snega. A kaj, ko zmerom ni tako. Tudi to pot je šlo vreme svojo pot. Ko smo se zbirali na spodnji postaji žičnice, nas je pozdravljalo kislo vreme. Vendar smo se začeli veseliti na zgornji postaji, kjer nas je pričakala od sonca obsijana Velika planina. Proga za veleslalom je bila postavljena v Tihi dolini. Celotno tehnično izvedbo tekmovanja pa je izvedlo društvo vaditeljev in trenerjev smučanja Kamnik (DOVTSSj. Kmalu po Startu prvih tek-
movalk nam jo je vreme spet zagodlo. Megla in sneženje sta napravila svoje. Vendar kljub temu ni zmanjkalo volje, da ne bi prireditev izpeljali do konca. Pri višjih številkah je bilo tudi nekaj padcev, a na srečo brez hujših posledic. Nekateri so na progi pokazali izredne sposobnosti, drugi spet manj. Ni pa manjkalo takih, ki so poskrbeli s svojo »strumno« vožnjo za dobro voljo gledalcev.
Tek na smučeh se je odvijal v Tunjicah. Tudi v Tunjicah je tekmovalce pričakalo nič kaj lepo in hladno vreme. Za gledalce, ki ne poznajo toliko te discipline, so bile zanimive že same priprave smuči. Ob vseh gorilnikih, ki jih tekmovalec rabi za pripravo smuči, bi si mislil, da sem zašel v kakšno delavnico kleparjev. Pa strokovno ugotavljanje, kako in s kom mazati smuči. »Ti, s kom pa je danes najbolje mazati?« — »Ja, najboljša je zaseka ali marmelada«, so bile le nekatere šale, ki so pripomogle k dobremu razpoloženju.
Malce utrujeni, pa vendar še dobro razpoloženi, smo se zbral po končanem tekmovanju v dvorani Induplati Jarše, kjer je bila razglasitev rezultatov.
Rezultati veleslaloma — Velika planina
Ženske I. kategorija
1.	Mrak Amalija, MEBLO 0.52,88,
2.	Janežič Jožica, LESNINA 0.53,16, 3. Suhovršnik Polona, STOL 0.53,22.
Ženske II. kategorija
1.	Hribar Majda, LESNINA 0.51,15,
2.	Simreich Mihca, MARLES 0.53,03,
3.	Stupar Stanka, STOL 0.53,18.
Moški I. kategorija
1. Komac Goran, MEBLO 0.41,22, 2. Podgornik Janez, STOL 0.41,70, 3. Kamič Darko, MARLES 0.41,92, in Kravanja Milan, MEBLO 0.41,92.
Moški II. kategorija
1. Ducar Zdene, NOVOLES 0.41,28,
2.	Skok Branko, MEBLO 0.41,54, 3. Ter-bižan Andrijan, MEBLO 0.42,51.
Moški III. kategorija
1. Šegula Tone, MARLES 0.48,22, 2. Humar Stefan, STOL 0.49,74, 3. Kučer Vilk MARLES 0.49,82.
Teki — Tunjice
Ženske I. kategorija
1.	Petek Milena,	STOL	15.05,4,	2.
Djaniš Blanka, STOL 17.00,3, 3. Sre-bennjak Anica, HOJA 19.11,6.
Zenske II. kategorija
1. Grom Boža, LIKO 12.33,4, 2. Far-stner Jelica, MARLES 13.34,6, 3. Stražar Marinka, STOL 17.00,6.
Moški I. kategorija
1.	Klemenc Jože,	STOL	19.27,0,	2.
Kozander Danilo, MARLES	21.15,7,	3.
Rejc Ivan, MEBLO 13.14,6.
Moški II. kategorija
1.	Majcen Anton,	HOJA	20.99,8,	2.
Družnik Miran, JAVOR 22.31,3, 3. Marinčič Janez, JAVOR 23.14,0.
Moški III. kategorija
1. Vindšnurer Damjan, MEBLO 26.51,8, 2. Stebe Maks, STOL 31.18,5,
3.	Gobec Vinko, STOL 32.49,8.
Po razglasitvi rezultatov je bilo poskrbljeno za dobro voljo. Le koga ne hi zaskrbele pete ob zvokih ansambla Poljanšek. Za smeh pa je poskrbel napovedovalec »naš Franček«, ki je podelil šaljive nagrade ter vsem natrosil nekaj dobre volje.
Ob koncu bi bilo prav, da podamo oceno tega tekmovanja. Vendar je to precej težka naloga. Po veselih obrazih in dobri volji sodeč, kakor rečeno, so bili udeleženci zadovoljni, da so ob vsem tem pozabili na vse spodrsljaje in prav je tako. Namen je bil, da se spoznamo med seboj, da si izmenjamo izkušnje, kar je bilo v veliki meri doseženo. Ob koncu pa se lahko v imenu vseh tekmovalcev zahvalimo vsem, tudi tistim, ki so ostali v anonimnosti, za uspešno izvedeno srečanje.
Franc Pestotnik
Ko izide naše Glasilo, dobi avtor prispevka dva dinarja in pol za objavljeno vrstico v stolpcu. Do tukaj je zadeva zelo enostavna in laik bi potrdil, da ni za dva dinarja in pol noben problem napisati pet do deset besed. Vendar ni to pisanje opravljeno zaradi pisanja, pač pa zato, da naši bralci prispevke berejo in tako izvejo tisto, kar jih zanima.
Prebrano naši delavci zelo kritično ocenjujejo. Marsikateremu dopisniku se je za enega ali dva stara tisočaka povečal srčni utrip in se srečal z nervozo. Lahko, da je bil njegov prispevek povsem na mestu, vendar so ga bralci po svoje ocenili in imeli tudi ob kontaktu z avtorjem tako stališče, lahko pa tudi, da je bilo gledanje avtorja na zadevo le malo preveč njegovo.
Prav zaradi tega je marsikak dopisnik samo enkrat sodeloval v Glasilu, si s honorarjem kupil nekaj kavic, potem pa obmolknil. Zakaj bi se podajal v ogenj, če to ni nujno potrebno!
Takšni smo: Smo strogi kritiki sode-lavčevega dela. Zase mislimo, da napak nimamo. Pa trdimo, da marsikaj vemo!
Odgovor na prispevek o kulturnem prazniku v februarskem Glasilu
Hitri utrip življenja, množica obveznosti v poklicu, družbi in družini, vse to pritiska na nas in nas sili, da si življenje urejamo tako, da bi bili kos tem pritiskom. Ponavadi teh pritiskov ne zaznamo, čeprav tudi nas napadajo tegobe civilizirane družbe, tako v obliki raznih nevroz, glavobolov kot v obliki apatičnosti in samozadovoljstva. Tega se zavedamo ponavadi šele pri zdravniku ali psihologu. Tako smo si tudi prilagodili način življenja. Postali smo žrtve ciljev, ki smo si jih zastavili, namesto da bi nam ti bili le vodila in smernice, preko katerih bi uresničevali svoj življenjski ego.
Tako je zdaj naš glavni cilj rezina kruha, pozabljamo pa na okolje, na osnovno človekovo poslanstvo, na prisotnost kulture v naši družbi.
Nočem reči, da mora vsak ustvarjati, sodelovati pri recitalih, drami. Sploh ne. Zavedati se moramo, da je kulturno poslanstvo mnogo bolj širok pojem. To je tudi kultura pogovorov na ulici, obisk v kinu in še kaj drugega.
Kultura je tudi priznanje tistim, ki so s svojim kulturnim poslanstvom dvignili narod. Tistim, ki so z močjo ustvarjanja, včasih z veliko mero odpovedovanja in ničkolikokrat tudi zaničevanja, dvigali kulturno raven.
Včasih smo znali to ceniti. Veliko nam je pomenila lepo izgovorjena slovenska beseda, ubran stih, znali smo pozorno prisluhniti, pa čeprav je poezija prihajala iz trdih delavčevih ust. Nikoli ni bila dvorana Doma kulture na Duplici prazna. A ni bilo lepo napisanih plakatov, natipkanih vabil. Največkrat le ustno povabilo, z okorno roko napisan plakat. A je iz dvorane, kjer so sedeli obiskovalci na trdih sedežih, vedno prišlo priznanje.
In ni lepšega priznanja kot aplavz. Ne gre za priznanje nastopajočim, čeprav vložijo mnogo truda in časa, gre za priznanje narodu, materinemu jeziku in ohranitvi teh vrednot. Velikokrat govorimo o kulturni zapuščini. Samo govorimo? Ob tem pa pozabljamo na Prešerna, Cankarja, Zupančiča...
Verjemite, tudi mene je motil film »Emanuela« v naši dvorani na ta dan.
Treba je nekaj razumeti. Vsi, ki sodelujemo pni Kulturnem društu Svoboda Duplica, smo amaterji. Poleg vseh opravil in dolžnosti, ki jih imamo, večino popoldnevov presedimo na vajah za recitale, dramo. In ne dobimo nikakršne nagrade. A smo v večini mladi ljudje, ki ljubijo glasbo, zabavo. In nikdar nam ni težko ostati na vajah in pripravljati recital. Niti najmanj se nočem opravičevati v svojem imenu ali v imenu dramske skupine, saj smo ljudje.
Ni se nam zdelo potrebno, da bi na plakat za kulturni praznik napisali, da je proslava zaradi bolezni prestavljena za en teden. Datum se je lepo videl. Mislim, da kulturni praznik ni samo 8. februar, da je kulturni praznik vsak dan, takrat ko ga pač hočemo
imeti. Lepa beseda ima isti učinek v ponedeljek, kakor v soboto, kajne!
Plakati so viseli po celi KS, tudi v delovni organizaciji. Ste jih opazili? Morda pa je drugače. Verjamem, da je najlepše zvečer sezuti čevlje, leči na kavč pred televizor, popiti skodelico kave in misliti na to, kako boš jutri delal v tovarni, kje boš kupil olje, kavo in prašek.
Kaj če bi samo enkrat pomislili, kaj se skriva za temi plakati?!
Hucb mi je za vse nastopajoče, hudo, ker smo nastopali za deset, dvajset ljudi. Hudo, ker so čudoviti Prešernovi verzi izzveneli v prazno dvorano, ki premore 360 sedežev in to v KS s 4000 prebivalci, Malo je bilo krajanov, ki so prišli. Pa so bili zadovoljni, verjemite mi.
Morda bi na vso stvar gledal drugače, če ne bi bilo prispevka neznane tovarišice ,na tretji strani februarskega Glasila. Vsaj njej hvala za spodbudo in pohvalo.
Zelo enostavno je kritizirati. Treba pa se je prepričati in pogledati okoli sebe.
Morda smo prav zaradi takšnega odnosa izgubili koga od mladih, ki ljubi lepo besedo, svoj materin jezik.
Morda bo tudi on zdaj raje gledal »Emamuelo«, kajti za tako stvar ni potrebno mesece in mesece trdega dela. Pa še nekaj: Najlažje je kritizirati vse-
Vprek!	Zdravko Suhadolc
NAMESTO SVETOVNEGA POKALA
Bilo je februarja tega leta na Veliki planini, kjer smo se Stolovi smučarji ne vem katerič zbrali na našem sindikalnem smučarskem tekmovanju. Statistik bi rekel še: vreme dokaj, raje .. .neugodno, proga podobna nekoliko zahtevnejšemu tekaškemu spustu.
Ker sem že omenil nekaj podatkov, naj povem, da ob začetku tovrstnih srečanj to sploh ni bilo tovarniško tekmovanje, pač pa dvoboj smučarskih sekcij med tovarno Induplati iz Jarš in Stolom. Začeli smo nekako z dvajset tekmovalci pri Jarškem domu na Mali planini, potem pa se je število iz leta v leto večalo. Ko so Jaršani iz neznanih vzrokov nehali, se je tekmovanje prelevilo v prvenstvo Stola.
Glede na poudarek o množičnosti in rekreaciji je vodstvu tekmovanja in smučarski sekciji nasploh uspelo v vseh pogledih, saj je bilo letos prijavljenih kar okrog 140 tekmovalcev. Seveda pa vsi niso prišli. Sami že vedo, zakaj ne!
Tekmovalno progo smo imeli v Tihi dolini. Že pol ure pred pričetkom pa je bilo na startu čutiti tekmovalno mrzlico. Nekateri so se živčno sprehajali ob štartu sem ter tja, drugi so vozili ob in po progi ter se peš vzpenjali nazaj na Start, tretji so glasno in polglasno razmišljali o težavnosti in kakovosti proge. Se najmanj težav so
verjetno imeli člani smučarskega društva, ki so bili zadolženi za izvedbo tekmovanja.
Skoraj točno ob napovedanem času je štarter poklical na štart prve tekmovalce. Najprej so vozila dekleta. Napetost se je stopnjevala. Vedno več je bilo raznih komentarjev: »Madonca, poglej, previsoko je vzela vratiča.« Ali pa: »Hudirja, poberi se in pelji naprej.« Se huje je bilo potem pri fantih. Starejši in mlajši: »Hudiča, dobro gre, pojdi v žabo, hop, hop, hop.«
Vse to pa niso bili le pogovori, pač pa glasno vzpodbujanje tekmovalcev.
In tako je šlo iz minute v minuto, vse do konca tekmovanja. Da ne boste mislili, da je bilo na cilju kaj boljše. Če so bila na štartu vzpodbujanja, so bila na cilju vprašanja. »Koliko sem peljal? Hudiča sem se zapel« Ko pa je skozi cilj pripeljal zadnji tekmovalec, je bilo vsega konec in kar naenkrat smo se spomnili, da je vreme vedno slabše in da moramo še isti dan priti do Bistrice.
Vožnja z Velike planine do Kamniške Bistrice ni dolga, če izvzamemo čakanje v dolgi vrsti na gondolsko žičnico. Ko pa smo premagali tudi to oviro, smo se končno vsi zbrali v Bistriškem domu, kjer je bila uradna razglasitev rezultatov tekmovanja. Raz-glasitelj in povezovalec programa je bil France Pestotnik, ki je program tako dobro izpeljal, da smo se skoraj do solz nasmejali iin obenem pozabili na tisto: »Prekleto, le kje sem ga polomil?!«
Iz srca smo čestitali vsem zmagovalcem in ostalim ltolajnarjem.
Da pa se tekmovanje le ni prekmalu končalo, je poskrbel harmonikar Janez. Saj veste, kako to gre! Ali ne? Po napornem dnevu se prileže kakšen ples, pa tudi kozarček »tapravega«.
Pa še to :
Pred leti smo imeli v tovarni na vsem področju izredno aktivnega mladega sodelavca. Bil je dober mizar, končal je srednjo šolo, bil je štipendist lesne fakultete, alpinist in naš prvi Stolov smučarski voditelj ter odličen tekmovalec. Prvi dve leti po njegovi tragični -smrti smo ob tekmovanju izpustili štartno številko, s katero je zadnjič tekmoval na naših tekmah.
Predlagam, da bi že naslednje leto tekmovali za memorial Ceneta Kramarja.	_
Franc Bauman
Včasih smo na zadnji strani našega glasila objavljali humoreske, ki so na veder način opisovale naše napake. Nekateri bralci so se ob tem razburjali, ustregli smo jim in prenehali z drezanjem.
Današnja Glasila niso po tej plati prav nič drugačna. To, kakšni smo (in bomo?), še vedno lahko vidimo na straneh Glasila. V šalah, pripombah, pa v disciplinskih poročilih, ki so trpka, a obenem tako šaljiva, da le stežka zadržimo smeh. Na žalost!
Poglejte vsaj v letošnje številke!
V našem časopisu se včasih pojavljata dve vrsti pisanja: Če napiše sestavek nekdo iz upravne zgradbe ali kdo drug od vodilnih delavcev, je ta sestavek navodilo za delo proizvodnim delavcem. Če pa ga napiše nekdo od neposrednih proizvajalcev, je kritika dela vodilnih in drugih delavcev izven proizvodnje.
Tudi v tej številki je prisotno nekaj tega.
Kako dobro in lepo bi bilo, če bi vsakdo odkrito posegel v svoje področje!
SMUČARSKI TEČAJ
Letošnjo zimo je smučarska sekcija prvič organizirala smučarski tečaj za člane naše DO. Zanimanje za tako obliko izpopolnjevanja znanja v smučanju je v naši DO pritegnilo zelo veliko kandidatov. Za prvi tečaj se je prijavilo kar 33 tečajnikov, od tega pa je tečaj obiskovalo 23 tečajnikov in ga tudi končalo. Ostali so zaradi obveznosti odpovedali udeležbo. Tečaj je potekal v popoldanskem času, od ponedeljka do petka, in sicer od 14. do 16.30. Tako so tečajniki bili na snegu po 3 ure na dan in so sikupaj prebili 15 ur pod strokovnim vodstvom smučarskih vaditeljev. Razdeljeni so bili v tri skupine, in sicer po znanju smučarskih veščin. V prvi skupini so bili začetniki, v drugi in tretji pa smučarji, ki so že obvladovali osnovne veščine.
Lepo vreme in ugodne snežne razmere so omogočile, da so tečajniki realizirali program in so se naučili osnovnih prvin smučanja. Krona tečaju je biil zadnji dan na Krvavcu, kjer nas je čakalo lepo vreme z ugodnimi razmerami za letošnjo zimo. Na Krvavcu smo predelali še vožnjo na vlečnicah in sedežnicah, tako da so spoznali tudi naprave, hi nas za lepe denarce potegnejo tudi na vrh strmine.
Program tečaja je bil prilagojen glede na znanje smučarjev. V prvi, tako imenovani začetni skupini, smo predelali vso začetno šolo z vsemi osnovnimi elementi smučarske šole. V naslednjih dveh skupinah so ponovili osnovno šolo in nato začeli z nadaljevalno. Kot sem že omenil, smo delili smučarje, ki so že obvladovali osnovno smučarsko znanje v drugo in tretjo skupino. Druga skupina je ponovila osnovno šolo in utrjevala nadaljevalno, med tem ko je tretja skupina vadila že tehniko prestopanja. Predzadnji dan pa so tečajniki lahko tudi preverili znanje, seveda kdor je hotel, za mednarodni znak smučanja. Za to obliko sta se odločili dve tečajnici, in sicer iz tretje skupine, VIDMAR Helena, ki je osvojila srebrni znak in iz druge skupine SUHOVRŠNIK Polona, bronasti znak.
Tečaj je organizirala smučarska sekcija v sodelovanju s področnim zborom vaditeljev in učiteljev smučanja (PZ DUVTSS).
Vrste so vodili: GRILC Ivo, GOLOB Miha, ZUPIN Jože. Tečajniki so bili s programom in delom vaditeljev zadovoljni in so se prijavili za ponovni tečaj. Posebno so bili navdušeni v prvi skupini.
V	začetku marca bomo ponovno organizirali podobno obliko tečaja, če bodo dani za to ugodni pogoji.
V	naslednji zimi bomo s takimi oblikami učenja smučanja nadaljevali im zato vabimo vse, M si želijo izpolniti znanje v smučanju, da se nam javijo.
Jože Zupin
SREČA — to je, biti z naravo, jo gledati in z njo govoriti...
Tekst: L. N. Tolstoj, foto: F. Stele
Pust je za nami. Precej veselja smo imeli tudi letos. Nataknili smo si masko in objeli dekle, ki nam je celo leto tako pri srcu.
Ne smemo trditi, da smo kaj dosti boljši, kot so bili naši prednamci. Tudi oni so praznovali prihod pomladi in tedaj sproščali notranje želje in zatirane strasti.
Prav o vsem pa res ne bi bilo treba pisati, saj naš časopis bere več tisoč ljudi.
Izdaja v 2100 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Konrad VAVPOTIČ in člani uredniškega odbora: Boris DEMŠAR, Franc SIKOŠEK, Ivanka Šinkovec, Franc BAUMAN, Andrej PERČIČ, Vinko JAGODIC, Danica KOČAR in Sonja ZORN. Lektor: Ivan SIVEC. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo delavci STOLA brezplačno. Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/12.