r GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC R. O. IN LESNE — LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE SLOVENJ GRADEC P. O. LETO XXI - ŠTEVILKA 8-9 AVGUST—SEPTEMBER 1990 POŠTNINA PLAČANA GOSPODARJENJE Z GOZDOVI NA GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU SLOVENJ GRADEC V zadnjem času so ob Zakonu o prepovedi sečenj v nekaterih družbenih gozdovih veliko pisali v časopisih, skupščini in drugod o slabem gospodarjenju z gozdovi, o ropanju gozdov, zapravljanju itd. Obtože so praviloma splošne, nanašajo se na vse slovenske gozdarje, torej tudi na gozdnogospodarsko območje Slovenj Gradec. Obtožbe temeljito običajno le na posameznih primerih, se pa posplošujejo in prizadevajo vse. Trditve o slabem ravnanju z gozdovi so v nasprotju s prepričanjem večine delavcev v gozdarstvu in mnogih kmetov, ki v nasprotju s podatki o razvoju gozdov in podeželja ter so povsem različne od mnenj tujih strokovnjakov o gospodarjenju z našimi gozdovi. Zato so te obtožbe zlonamerne in krivične. Za merilo dobrega gospodarjenja velja staro načelo, da je iz gozda potrebno vzeti čim več, pa vendar samo toliko, da se gozd izboljša in da bodo nasledniki lahko dobili iz gozda najmanj toliko kot sedanja generacija. Osnovna vodila za delo z gozdom lahko strnemo v ohranitev in izboljšanje proizvodne sposobnosti rastišč, v optimal-no izkoriščanje proizvodnje sposobnosti rastišč in sestojev, izboljšanju življenjskih pogojev na hribovitih kmetijah pa tudi Foto: Andrej Šertel prizadevanjem za boljši standard vseh, ki živijo od dela v gozdu. Primerjava nekaterih podatkov med leti 1964 in 1989 potrjuje, da je gospodarjenje pri nas potekalo po navedenih načelih: Družbeni gozdovi 1964 1989 — površina gozdov 24.302 ha 24.311 ha — lesna zaloga 238 mVha 270 mVha — prirastek 4,7 mVha 6,4 mVha — etat 4,6 mVha 5,1 mVha — gojitvena dela 1971-1980 9.561 ha 1981 — 1989 11.870 ha Zasebni gozdovi 1964 1989 — površina gozdov 33.777 ha 33.384 ha — lesna zaloga 212 mVha 244 mVha — prirastek 5,19 mVha 6,60 mVha — etat 3,6 mVha 4,4 mVha To pomeni, da se je hektarska lesna zaloga v družbenih gozdovih povečala za 13 %, prirastek pa skoraj 14 %, etat pa le za 11 %, kar kaže na to, dd vseskozi krepimo lesno zalogo. Podobni trendi so tudi v zasebnih gozdovih. Zaradi umiranja gozdov načrtujemo za naslednje desetletje znižanje etata v družbenih in zasebnih gozdovih za 12 %. S tem želimo gozdove čim bolj ohraniti, kaže pa tudi, da odnos gozdarstva do gozdov ni roparski. Ob tem poudarjamo še naslednja dejstva: — uveljavljeno je sonaravno gospodarjenje; gozd ni več ranjen s fratami — goloseki, obnova samodejno poteka pod zaščito starih dreves, vse površine so produktivne, varovalni pomen gozdov je v ospredju. — povečal se je delež listavcev, s čimer se izboljšuje plodnost, rastišč, — večji je delež debelega lesa, — razmerje razvojnih faz je ugodno in zagotavlja trajnost donosov, — pri pridobivanju gozdnih sortimentov smo uveljavili tehnologije in stroje, ki varujejo gozd (lahke traktorje in žičnice), f. i * ' > «• A | ff — leta 1964 je bilo 226 km gozdnih cest, sedaj jih je Ti,781 km; to omogoča intenzivno gospodarjenje v vseh gozdovih, omogočilo pa je obnovo kmečkih hiš in gospodarskih poslopij, s tem pa ohranitev številnih kmetij in naseljenost podeželja, — gozdarstvo je sodelovalo pri razvoju podeželja tudi z drugimi ukrepi: razvijanjem kmečkega turizma, vzpostavitvijo radio zvez, organiziranjem del pri vzpostavitvi telefonskega omrežja idr., — gozdarstvo je sodelovalo pri razvoju lesne industrije, kar je pozitivno najmanj iz dveh vzrokov: le dobro razvita lesna industrija v območju predstavlja zanesljiv trg za gozdne sortimente, lesna industrija daje delo okrog 2.500 delavcem in s tem daje delo tudi kmečkim otrokom. O dobrem stanju gozdov in strokovnem ravnanju z njimi dokazujejo izjave številnih tujih strokovnjakov in ekskurzije, ki prihajajo tudi iz držav, ki veljajo za zgled dobrega in naprednega gospodarjenja z gozdovi: Švice, Avstrije, Nemčije. Gotovo pa je, da nihče ne hodi gledati slabih ali celo izropanih gozdov. Naše dobro ravnanje z gozdom potrjuje, kar nam je napisal gospod inž. Brice TURCKHEIM, predsednik Zveze kmečkih posestnikov iz Francije: »Slovensko gozdarstvo je prav gotovo na vrhu vsega, kar smo dosedaj videli na tako velikih površinah. V Franciji, Nemčiji in Švici poznam zelo dobre obrate, ki so prav tako dobri kot naši, vendar ne na vseh površinah kot pri vas.« Nobenega dvoma ni, da bi lahko našli posamezne primere neustreznega gospodarjenja z gozdom. V vsakem gozdu lahko najdemo suho drevo, pa zato nikomur ne pride na misel, da je to »posušen« gozd, in da smo zato krivi gozdarji. Karel ZAGORC GOSPODARJENJE Mednarodni gozdarski simpozij letos pri nas 21. mednarodni simpozij gozdarstva in lesnega gospodarstva 1990 na temo: »GOSPODARJENJE Z GOZDOVI NA POTI V VEČJE GOSPODARSKE PROSTORE« bo tako kot vsako leto tudi letos sestavni del jesenskega mednarodnega lesnega sejma v Celovcu. Pokrovitelja simpozija sta zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo Avstrije in deželni glavar Koroške. Vodja simpozija je šef za gozdarstvo pri Zveznem ministrstvu na Dunaju gospod Edvin PLATTNER, dipl. ing. gozd. Program simpozija obsega: otvoritev v sredo, 12. 9. 1990 v četrtek, 13. 9. 1990, bodo podani referati in kore-ferati ter razprava o njih. Prvi referent je dr. Erhard FURST, vodja ekonomskega oddelka Creditanstalt — Bankverein iz Dunaja. Njegov referat bo obravnaval razvoj avstrijskega gospodarstva glede na nastanek enotnega trga Evropske skupnosti in na zlom planskih gospodarstev v Vzhodni Evropi ter posledice za avstrijsko gospodarstvo v 90-tih letih. Drugi referent je Walter PURRER, dipl. ing. gozd., direktor za gozdarstvo Deželne zbornice iz Graza. V referatu bo osvetlil glavno temo simpozija iz vidika gozdarstva, še posebej pa nenadomestljivost funkcij gozdov zlasti proizvodne, varovalne, socialne in rekreacijske vloge gozda. Govoril bo še o regionalnih razlikah, ki nastajajo med evropsko skupnostjo, ki temelji na načelu trajnosti in Vzhodno Evropo, ki je nagnjena bolj k urejanju medsebojne solidarnosti kot h konkurenčni naravnanosti. Tretji referent je prof. Anton TRZESNIOWSKI, ki bo glavno temo simpozija osvetlil iz vidika gozdarske tehnike. Prikazal bo njen zgodovinski razvoj, vpliv trga delovne sile na razvoj tehnike. Govoril bo še o zahtevah po sodobnih gozdarskih strojih in o gozdarski tehniki kot proizvodnem dejavniku. S koreferati bodo sodelovali: prof. dr. Edwin DO-NAUBAUER, vodja Inštituta za varstvo gozdov na Dunaju, Georg JUNG, vodja oddelka za gozdarstvo pri Zveznem ministrstvu v Bonu in Hubert DOLINŠEK. Tudi koreferati bodo vsak iz svojega zornega kota in strokovnega vidika prispevali k osrednji temi simpozija. V petek, dne 14. 9. 1990 bodo udeleženci prišli na terenski del simpozija, ki bo organiziran na štirih lokacijah v našem gozdnem gospodarstvu. Prva ekskurzija bo na območju gozdarskega obrata Radlje. Vodil jo bo Maks SUŠEK, ing., obravnavala pa bo sproščeno tehniko gojenja gozdov na principih nege, naravno pomlajevanje, izboljšanje kakovosti z obveje-vanjem in nego rastišču prilagojenih mešanih sestojev. Druga ekskurzija bo na območju TOK Radlje, vodil pa jo bo Tone MODIC, dipl. ing. gozd. Ta bo obravnavala družinsko kmetijo kot celoto in gospodarjenje s privatnimi gozdovi. Na tej ekskurziji bo še posebej zanimiva obravnava energetske bilance celka na primeru kmetije Pehtot na Pernicah. Tretja ekskurzija bo na območju gozdarskega obrata Mislinja pod vodstvom prof. dr. Dušana MLINSKA na temo: »Premena smrekovih monokultur v sonaravne rastišču prolagojene mešane sestoje«. Obravnavala bo še problem divjadi, ekonomsko bilanco obrata, pospeševanje bukve v čistih smrekovih sestojih in gojitveno načrtovanje. Četrta ekskurzija bo na področju gozdarskega obrata Črna, ki bo pod vodstvom Andreja ŠERTELA, dipl. ing. gozd. obravnavala umiranje gozdov v okolici rudnikov svinca in topilnice v Žerjavu. V Bistri pa se bodo udeleženci spoznali s sproščeno tehniko gojenja gozdov na principih nege, naravnim pomlajevanjem, problemom gozd — divjad in še posebej z gospodarjenjem, s pomočjo prebiralnega redčenja. Strokovne in organizacijske priprave so prevzeli vodje posameznih ekskurzij skupaj s strokovnimi sodelavci Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec in gozdarskih obratov. Vsem, ki so prispevali h kvalitetni izvedbi terenskega dela tega mednarodnega simpozija se lepo zahvaljujem. Naše gozdno gospodarsko območje so organizatorji letošnjega mednarodnega gozdarskega simpozija izbrali zaradi kvalitetnih dosežkov pri gospodarjenju z našimi gozdovi. Prav gotovo se sosedje Avstrijci brez pozitivne ocene naše stroke ne bi odločili za terenski del simpozija v naših gozdovih. Tudi to priznanje mednarodne strokovne javnosti govori o neupravičenosti obtožb o slabem delu slovenskih gozdarskih strokovnjakov, ki smo jim priča v zadnjih mesecih. Hubert Dolinšek 2 ■ v I H A R N I K PROGRAM RAZVOJA LESNE LESNA Slovenj Gradec ima v celotnem prihodku lesne industrije Slovenije 6,6% delež, v dohodku 4,7% in pri zaposlenih 4,7%. Letno izvozi za 14 mio $ izdelkov, na jugoslovanskem trgu ima na- slednje tržne deleže: — vratna krila 8 % — okna 4 % — podboji 5 % — navadne iverne plošče 7 % — oplemenitene iverne plošče 17 % V naslednjih letih načrtuje sledeče operativne cilje: — obdržati vodilno vlogo pri proizvodnji notranjega stavbnega pohištva, ■— priključiti se vodilnim slovenskim proizvajalcem pri proizvodnji zunanjega stavbnega pohištva — zmanjšati zaostanek za vodilnimi slovenskimi proizvajalci notranje opreme. Strategija razvoja LESNE temelji predvsem na boljši kvaliteti izdelkov, popestritvi asortimana, elastično in tr- žno usmerjenemu oblikovanju in majhnih serijah. Temu mora slediti višji cenovni razred — vse seveda podprto s pravim tržnim komuniciranjem. Prognoza za obdobje naslednjih 5 let temelji na planirani proizvodnji v letu 1990. Predvidena je večja stopnja finali-zacije in z realizacijo strateških ciljev tudi prehod v višji cenovni razred v 3 letih, večanje deleža izvoza, količinsko pa proizvodnja ne raste. Delež materialnih in splošnih stroškov ostane na planirani ravni, kar glede na realizacijo pomeni izboljšanje normativne porabe materialov oz. nižje cene vhodnih materialov. Z izboljšanjem virov financiranja naj bi se znižal tudi delež stroškov financiranja, ki je bil v letu 1989 zelo visok. V programu razvoja je predvideno, da LESNA sanira neustrezno strukturo virov sredstev (prevelik delež kratkoročnih kreditov) s pridobitvijo kvalitetnejših virov za obratne namene in tako doseže boljši poslovni rezultat. Del teh sredstev je bil predviden tudi iz sredstev za prestrukturiranje gospodarstva (v višini 5 mio DEM). V mesecu februarju je bil sprejet Zakon o kriterijih za usmerjanje sredstev za prestrukturiranje gospodarstva in Zakon o izdaji obveznic Republike Slovenije, s katerim se zagotovijo sredstva za prestrukturiranje gospodarstva. Vodstvo LESNE in strokovne službe so pripravile razvojno sanacijski program »Program razvoja LESNE« za obdobje 5 let, s katerim je LESNA kandidirala za sredstva za prestrukturiranje gospodarstva. Na osnovi poročila in mnenja Inštituta za ekonomiko investicij, je IS Republike Slovenije konec junija odobril LESNI sredstva v višini 2 mio DEM. V prvi fazi so sredstva odobrena kot kredit — s tem, da podjetje v enaki višini odplača banki kratkoročni kredit. Pogoj za dodelitev sredstev kot trajna naložba pa je reorganizacija podjetja v delniško družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo do konca leta 1990. Izboljšanje strukture virov financiranja je pogoj za finančno stabilnost podjetja, le-ta pa je osnova za razvoj podjetja. S pridobitvijo sredstev za prestrukturiranje gospodarstva smo naredili le en korak. Nadaljevati moramo prizadevanja v tej smeri, prav tako pa ukrepati tudi na področju tekočega poslovanja. Cvetka VERGLES Poslovanje Lesne v obdobju od 1.1. do 30. 6. 1990 Lesna je v prvem polletju zaključila poslovanje z izgubo v višini 47,464 MIO din. Izredni odhodki oziroma odpis terjatev nad 60 dni predstavljajo kar 6,7 % vseh prihodkov oz. 45,52 mio din oz. 96 % izgube. Zaradi nedoseganja proizvodnje in s tem tudi manjše prodaje, kljub znižanju zalog posameznih izdelkov ugotavljamo, da so prihodki na domačem trgu in izvozu v višini 562,9 mio din za 19,6 % manjši od planiranih. Tako so prihodki na domačem trgu proti planu doseženi le s 74,8 %, v izvozu pa so peseženi za 15,9 %. Posledica nedoseganja planiranih cen na domačem trgu glede na prihodke, je manjši ostanek za pokritje. Večji od plana pa so tudi vsi stroški. Tako so obresti večje za 53,2 %, amortizacija za 10,5 %, splošni materialni stroški za 27,8 % in BOD za 10%. Manjši od plana so davki in prispevki in to zaradi izkazane izgube. PRIHODKI IN AKUMULACIJA OZ. IZGUBA PO DRUŽBAH V OBDOBJU I. 1, —30. 6. 1990 V MIO DIN Družba Prihodki skupaj Akumulacija (izguba) Žaga Mislinja 21,498 1,572 Žaga Otiški vrh 33.083 1,325 Žaga Mušenik 13,317 - 2,051 Žaga Vuhred 28,1 11 2,455 TIP Otiški vrh 129,632 - 7,891 TP Pameče 71,154 — 5,334 TP Prevalje 76,098 — 11,897 TSP Radlje-Podvelka 80,561 — 9,407 Nova oprema 61,869 - 9,049 Skupaj lesarska dejavnost 515,326 - 40,277 Trgovina-Inženiring 129,697 - 7,276 Poslovni inženiring 22,737 0,048 Lesna 10,412 0,041 SKUPAJ LESNA: 678,173 — 47,464 Rezultat odvisen od plačevanja kupcev V začetku meseca avgusta je delavski svet GG Slovenj Gradec med drugim razpravljal o polletnih rezultatih poslovanja. Čeprav smo že krepko v drugi polovici tretjega četrtletja, najbrž ne bo narobe, če na kratko opišemo bistvene značilnosti gospodarjenja v I. polletju. Rezultate za poletna meseca julij in avgust obdelujemo skupaj, zato bo rezultat devetmesečnega poslovanja znan šele v oktobru. V I. polletju smo delali po sprejeti poslovni politiki. Polletne količinske plane smo presegli, še posebej v zasebnem sektorju, nismo pa opravili planiranih storitev, vseh gojitvenih del, nismo obračunali vseh odkazil. V strukturi delitve celotnega prihodka tudi nismo planirali odpisov terjatev. Tako je negativni rezultat predvsem zaradi terjatev 12,2 mio din. V tem obdobju smo redno plačevali gozdne sortimente kmetom in izplačevali plače delavcem. Največji problem so dolgi plačilni roki, ki segajo od 60 pa že do 160 dni. V II. polletju pričakujemo še dodatne težave, povezane z moratorijem sečnje v družbenih gozdovih. Delavski svet je sprejel sklep o poslovanju v II. polletju in za sanacijo izgub: — izterjati plačila kupcev najkasneje v 60 dneh po preteku dogovorjenega plačilnega roka, — naše gozdne sortimente prodajati preverjenim kupcem glede plačevanja v dogovorjenih rokih plačil, našo proizvodnjo pa čim bolj prilagoditi potrebam trga, — v celoti izvesti načrtovana dela pri gojenju gozdov, vzdrževanju prometnic in storitvah, — skrajno omejiti vsa vlaganja, da bi za neporabljena sredstva izboljšali rezultat poslovanja. V ta namen moramo izdelati rebalanse novih gradenj cest in investicijskih vlaganj... — skrajno omejiti porabo na vseh nivojih in s tem zmanjšati stroške, — omejiti tudi osebno in skupno porabo, — na vseh nivojih si prizadevati za zmanjšanje vseh vrst davkov in prispevkov. I. ROBNIK Pri pregledu količinskega obsega proizvodnje v prvem polletju 1990 ugotavljamo padec proizvodnje za vse družbe, glede na plan za 4 % in glede na enako obdobje preteklega leta za 10 %. Padec proiz-vdnje je v glavnem v družbah finale, saj je poizvodnja žaganega lesa za 15 % večja kot plan, ki je bil postavljen na osnovi možnih dobav hlodovine GG Slovenj Gradec in nižji od proizvodnih zmogljivosti žag ter dosežene proizvodnje v letu 1989. Plana ni dosegla le žaga Mušenik, kjer je plan izpolnjen z 79 %. Količinski obseg proizvodnje pa je v družbah finale glede na plan dosežen le s 93 %. Največje odstopanje od plana je v tovarni ivernih plošč Otiški vrh, kjer je proizvodnja dosežena le s 87 %. Produktivnost je za 1 % manjša od planirane in za 7 % manjša od enakega obdobja preteklega leta. Število zaposlenih je v proizvodnih družbah za 3 % manjše od plana in enakega obdobja v preteklem letu. KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE OD 1. L—30. 6. 1990 Družba Proizvodnja v pogojnih m3 Dosež. I-VI 89 Plan I-VI 90 Doseženo V-VI 90 4:2 4:3 1 2 3 4 5 6 Žaga Mislinja 9 693 8 257 8 269 85 100 Žaga Otiški vrh 10 181 8 652 8 982 88 104 Žaga Mušenik 6 209 6 267 4 946 80 79 Žaga Vuhred 13 568 10 930 17 136 126 157 Skupaj žage 39 651 34 106 39 333 99 115 TIP Otiški vrh 38 274 36 427 31 755 83 87 TP Pameče 38 903 37 819 34 522 89 91 TP Prevalje 31 114 31 400 29 482 95 94 TSP Radlje 44 309 44 646 41 677 94 93 Nova oprema 51 785 44 556 42 762 83 96 Skupaj finala 204 385 194 848 180 198 88 93 LESNA 244 036 228 954 219 531 90 96 Poslovanje in informatika MACESNI Z BELIMI CVETOVI Naš evropski macesen je po naših krajih avtohton. Na Peci, Olševi, Raduhi, Orožiji, Ludranskem vrhu in okolica Uršlje gore odlično uspeva. V srednjem pasu je mešan s smreko in ostalimi drevesnimi vrstami, v višjih legah so tudi čisti macesnovi sestoji, proti vrhu se meša z rušjem. V mešanih gozdovih naš macesen doseže tudi preko 40 m. So zelo lepa gladka drevesa, veje se pojavijo šele nad krošnjami ostalega sestoja. V preteklosti so bili v teh krajih, kot sem slišal od starih ljudi in videl na starih panjih, ogromna drevesa premera tudi do meter. Take macesne so iskali za ladjedelnice in za domačo rabo. Lepo so se cepili za šiklne (skodle), saj z macesnom krite strehe so držale do 60 let. Dosti so iz takih lepih macesnov cepili kolovje za ograje, saj so imeli v našem kraju ograjene vse posestne meje in še obdelovalna zemljišča. Tudi pri ostalih gradnjah se je dosti rabil mecesen. Že od mladosti sem imel neko posebno spoštovanje do teh mogočnih lepih dreves, ki so bila gladka kot sveča, visoko v planinah pa so kljubovala vsem vremenskim neprili-kam. Na starih štorih sem rad prešteval letnice — branike, ki so bile sila tanke in goste in niso bili redki macesni, stari 300—500 let. Znano mi je bilo, da ima macesen zgodaj spomladi še pred zelenjem male rdeče cvetove in se tudi tako nasplošno misli. Spomladi leta 1937, ko smo podirali golosek na Šepulo- Čisti macesnov sestoj na pobočju Olševe — foto: Matevž Čarf Rdeči in beli macesnov cvet — Foto: Matevž Čarf vem vrhu n. mv. 1180 m, smo podprli lep gladek macesen, visok okoli 35 m. Na tem drevesu sem prvič videl lepe bele cvetove. Ko sem to bratu Šimanu pokazal, mi je rekel, da je že videl podobne primere, da sta dve vrsti mecesna kot smreke z rdečimi in zelenimi storži. Smreke sem pozneje našel v literaturi, macesna z belimi cvetovi pa ne. Macesni z belimi cvetovi cvetijo istočasno kot z rdečimi. Pozneje sem med urejanjem naletel na te bolj redke primere, enega na Stanečem vrhu nad Črno in enega na Permanskem na Ludranskem vrhu. Tudi brat Simon mi je povedal za nekaj primerov, predvsem na Peci. Ko je leta 1960 prišel v Slovenj Gradec iz Zagreba prof. Vidakovič, sem mu bil dodeljen, da mu po terenu poiščem lepe gladke macesne, primerne za semenjake, s katerih smo tudi dobili enoletne poganjke za cepiče — za cepljenje triletne macesnove sadike. Med pogovorom sem mu tudi pravil o macesnih z belimi cvetovi. Na njegovo željo sem med iskanjem primernih macesnov za cepiče v Javorju v Pikovem našel dva macesna z belimi cvetovi, enega pod njivami in drugega na vrhu, kjer gre pot proti Jazbinji. Bil je lep primerek, star okoli 80 let n. mv. 1120 m. Tu sem napravil prve posnetke na dia-film, za prof. Vidakoviča pa nabral nekaj primerkov in mu jih poslal v Zagreb, vložene v špirit. Ko sem leta 1963 spomladi, ko je macesen cvetel, po terenu označeval za avionsko snemanje, sem se še posebno zanimal, pa na višjih legah nisem našel nič, našel sem še nekaj primerov na Peci: Kordež—Fajmut in v Orožiji. Vsi najdeni so bili na n. mv. 900—1180 m. Zanimal sem se tudi pri gozdnih posestnikih, delavcih in gozdarjih, pa le redki so to vedeli, Šumah v Podpeci je rekel, da mu je stric, ki je pasel ovce v Peci, rekel, da sta dve vrsti macesna — eden cveti rdeče drugi pa belo. Matevž ČARF SVEŽOST SADIK KOT PRVINA KAKOVOSTI IN ODVISNOSTI USPEHA PRESADITVE v_________________ __________________y UVOD Svežost sadik je ena fizioloških lastnosti sadik in je prvina kakovosti sadik. Brez vode se sadike ne morejo niti razvijati niti obstajati. Z vodo se sadike oskrbujejo z absorbcijo skozi korenine. Del vode sadika porabi za rast in metabolizem, del pa sadiko zapusti v obliki transpiracije. Pri pomanjkanju vode so prizadete številne življenjske funkcije sadike, oslabljeno sadiko pa praviloma bolj ogrožajo bolezni in škodljivci. Pri umetni obnovi naj bi uporabljali le kakovostne sadike, tako v genetskem kot morfološkem in fiziološkem pogledu. Genetske in morfološke lastnosti so pogojene s provenienco semena. Za uspeh umetne obnove so fiziološke lastnosti sadik odločilnejše kot morfološke in genetske. Fiziološke lastnosti, ki so pri prenosu sadik v gozd najpomembnejše, so: — prehranitev sadik, — razvitost korenin, — svežost sadik (vodni potencial v sadiki), — zdravstveno stanje, — mikoriza, — razvojna stopnja sadik. Za vse te lastnosti je poskrbljeno v drevesnici, vendar je uspeh pogozdovanja najbolj odvisen od svežosti sadik. Znano je, da je umetna obnova neuspešna, če presajamo izsušene sadike, kljub temu pa v naših gozdovih večkrat sadimo ravno takšne sadike. Izsušene sadike doživijo večji presaditveni šok ali pa se sploh posušijo. Presaditveni šok je posledica oviranega sprejemanja vode iz tal čemur sledijo motnje pri fotosintezi, transportu asimilantov itd. Šele osem tednov po presaditvi postane transpiracija izdatnejša. Pri normalno presajenih sadikah pada transpiracija do trinajstega dne, nato pa polagoma narašča. Čim dalj časa so sadike na zraku (slabem zasipu), tem pozneje začne transpiracija naraščati in presaditveni šok je tem daljši. Pri listavcih (deloma tudi pri macesnu in boru) presaditveni šok traja krajši čas. Za uspeh pogozdovanja ni tako pomembna količina koreninskih laskov, ki se od izkopa do presaditve gotovo poškodujejo, temveč regeneracijska sposobnost korenin po presaditvi, ki pa je odvisna predvsem od stanja vode v sadikah. Osušene sadike po sadnji niso sposobne zadovoljivo regenerirati korenin zaradi fizioloških procesov, ki v osušeni sadiki potekajo. Prav zaradi tega je od izkopa do saditve zelo pomembna zaščita sadik pred izhlapevanjem. Sadike se lahko izsušijo med izkopavanjem v drevesnici, med prevozom do gozda (na odprtem, pred vetrom nezaščitenem sredstvu za prevoz), v slabo opravljenem zasipu sadik, prav tako pri slabi in površni sadnji. Za uspešno sadnjo mora biti zadoščeno vsem naštetim fazam. Zaradi vprašanja, kako vplivajo posamezne faze na uspeh sadnje, sva se odločila v sodelovanju z Ladom Elar-škom in Jožetom Grzinom iz IGLG izvršiti meritve vlažnosti oziroma vodnega potenciala sadik v vseh fazah od izkopa v drevesnici do saditve, pa tudi zaradi sporov v primeru manj uspešne umetne obnove. Naloga, oziroma meritve, zajemajo obdobje večih let tako, da se bo videl odnos do sadik v posameznih fazah. Meritve so bile in bodo izvedene s tako imenovano »Scholan-derjevo bombo« Slika 1: »Scholanderjera bomba« Ta deluje na principu stisnjenega zraka (do 500 barov), njen glavni del pa je tlačni lonec. V tlačnem loncu lahko nadzorovano zvišujemo zračni pritisk. n pojavi vx;na kapljica Slika 2: Prikaz »Scholanderjeve bombe« in tlačnega lonca V lonec vstavimo vejico, ki smo jo odrezali od sadike, tako da odrezani del gleda skozi tesnilo iz lonca (slika 2). Pritisk, ki je potreben, da iztisne vodo iz vejice skozi odrezani del pa je v absolutnem smislu enak sesalni napetosti v ksile-mu oz. celoletnemu vodnemu potencialu v rastlini. »Scholan-derjeva bomba« je montirana na vozičku in je primerna za terenske meritve. Ugotavljanje odvisnosti od načina hranjenja sadik in njihovo svežostjo Vodni potencial sadik smo merili spomladi 1990 v drevesnici pred odvozom sadik na teren ter na terenu v zapisih in že sajenih sadikah. Vzorci so bili jemani iz prvega vretena poganjkov sadik (od zgoraj navzdol). V drevesnisi so bile simulirane različne vrste zasipov, del vzorcev smo vzeli iz gred, del pa od sadik shranjenih v hladilnici. Na terenu (v gozdu) sva jemala vzorce iz sadik v zasipih in že posajenih, povsem slučajno in ne simulirano, tako da se pokaže dejansko stanje sadik v zasipih in nasadih. Po trinajstih tednih (ca. 90 dni) sva ugotavljala stanje merjenih sadik v drevesnici in terenu ter opazovala stanje sadik v nasadih. Stanje je izraženo v dolžini vršičnih poganjkov preživelih sadik in procentu izpada merjenih sadik v nasadih. Tabela 2: Stanje vodnega potenciala smrekovih sadik merjeno 31.3.1990 po deževnem obdobju j VRSTA VZORCA V DREVESNICI 1 ! ŠT. VZORCEV j VODNI POTENCIAL J v barih 1 2 dni v normalnem zasipu 10 - 9,0 } sveže izkopane sadike 10 - 10,0 j ! svež ,že odgnan macesen 5 - 7,7 1 sveža duglazija 5 - 19,4 Tabela 3: Vodni potencial sadikvhranjenih v hladilnici pri -<-2 stopinjah C in 90 % relativni vlažnosti, merjeno 31.3.1990 VRSTA VZORCA | ŠT. VZORCEV VODNI POTENCIAL v barih macesen 7 - 14,0 duglazija 5 - 16,5 bor 5 - 12,1 smreka 5 - 18,1 1 '1 Tabela 4: Vodni potencial smrekovih sadik .merjenih 20.3.1990, kasneje shranjenih v hladilnico VRSTA VZORCA V DREVESNICI ! ŠT. VZORCEV j VODNI POTENCIAL j v barih 11 dni v normalnem zasipu j____5_ 4 dni v slabem zasipu____j____5_ 6 dni po odvozu na teren :_____5______________J - 28,8 - 15,6_______j - 28,8 _______j Tabela 5: Primerjava vodnega potenciala pri starejšem drevju iz sestoja Tabela 1: Stanje vodnega potenciala smrekovih sadik merjeno 20.3.1990 po daljšem sušnem obdobju j VRSTA VZORCA V DREVESNICI |ŠT. VZORCEV j VODNI POTENCIAL j j v barih 7 dni v slabem zasipu 10 -22,1 i 4 dni v slabem zasipu 10 - 30,7 1 2 dni v slabem zasipu 10 - 28,4 j 6 dni po odvozu na teren 10 - 33,8 i sveže izkopane sadike 10 - 18,7 1 bor iz hladilnice 10 - 12,6 en dan v normalnem zasipu 10 - 16,8 d i DREVESNA VRSTA ! VODNI POTENCIAL | VODNI POTENCIAL j i_____ I 20.3.1990 ! 31.3.1990 ! ! smreka - 13,5 - 9,5 bukev (neolistana) - 48,0 : - 14,0 i leska (napeti popki) - 8,0 - 3.0 jerebika (že olistana) - 12,0 - ... j dren (neolistan) - 32,0 1 PREGOVORI Veliko govorice, malo resnice. Bogastvo ne osreči človeka. Bogat je tisti, ki je zadovoljen, kar ima. Lahko skup spraviš — lahko zapraviš. Bogata nevesta je rada rogata. Od svojih žuljev je malo kdo obogatel. Uboei vsak krade, bogat pa nobeden. Čas je najboljši sodnik. Čas ozdravi, kar boli. Leta hitijo, dnevi se vlečejo. Dan ni tako dolg, da ne bi bilo večera. Samo nestalnost je stalna. Za skrbi je še tudi jutri čas. Denar slave ne prevpije. Čast je časti vredna. M Čarf Tabela 6: Vpliv vodnega potenciala na prijemanje in nadaljno rast smrekovih sadik ŠT. OB-jj JEK i -TA VRSTA OBJEKTA ŠT. VZOR -CEV VIDNI POTEN -CIAL v bar VI5. j IZPAD PRI- i po 90 RAS- j dneh TEK j v cm ! . pc)90 j dneh j i POVPR vi 3. PRI- RAS- TEK SADIK * OCENJEN IZPAD po 90 dneh v nasadu v % O P ! 0 M B A i 1 dober j moker zasip -15,2 > 9,1 < 1 2 ni zakopa -prosto 7 -14,1 7,8 50-60 i 3 deloma slabo zasajene 10 -21,7 2,1 50 2,0 40-50 ! 4 zelo slabo zasajene 15 -31,2 1,7 60 1,0 80-90 5 zasajene 6 -20,9 6,9 / 8,4 15-20 — 6 dober zasip 6 -10,2 8,0 < 1 7 slab zasip 10 -30,5 2,6 10-15 ! ! 8 slab zasip 10 -34,4 2,6 20-25 6 ■ V I H A R N I K Tabela 6 : nadaljevanje ŠT. VRSTA ŠT. VODNI VIŠ. IZPAD POVPR OCEN- O j OB- OBJEKTA VZOR •POTEN PRI- po 90 VIŠ. JEN ! P JEK -CEV -CIAL RAS- dneh PRI- IZPAD | 0 TA v bar TEK RAS- po 90 ; M v cm TEK dneh B po90 SADIK v A ' dneh * nasadu v % 9 dobro zasajene 10 -14,0 9,1 / 8,5 < 1 ‘! S 10 slab zasip na soncu 10 -31,9 2,6 15-20 s 11 slabo zasajene 10 -31,9 2,0 30 J 12 sadnja v vlažno zemljo 5 -24,6 8,3 • / 7,6 < 1 1 j 13 sadnja na suh greben 5 -28,0 4,4 / 2,8 15-20 — 1 14 dobra sadnja 5 -13,1 10,4 / 8,9 J 15 dobra sadnja 5 -14,3 8,8 / 7,2 !-5 _J 16 podsadnja slaba sadnja 6 -32,4 1,0 20 1,2 30-35 J 17 sadnja v vlažno zemljo 5 -27,7 1,9 20 1,5 20-30 Ll 18 sadnja na sužno pobočje 5 -26,0 3,9 / 3,8 5-10 ! 19 sadnja v vlažno zemljo 5 -20,5 5,6 / 5,0 < 1 j 20 podsadnja dobra sadnja 5 -21,2 3,3 / 2,4 5-10 21 dobra sadnja 5 -20,3 2,7 / 2,3 10-15 22 slab zasip 10 -29,3 1,7 30-35 i SKALA NAD KMETIJO Na Ostrici r bližini Paškega Kozjaka se je utrgala okoli osem ton težka skala in si ubrala pot r dolino. Po izredno strmem pobočju se je kotalila približno 1200 metrov in se ustavila na gozdno kamionski cesti Dolič—Paški Kozjak, le nekaj metrov nad kmetijo Bajtnar, lastnice Marte Hribaršek iz Kozjaka 38. Sreči gre pripisati, da se je skala ustavila na cesti, sicer bi treščila v gospodarsko poslopje. Skalo so s ceste spravili šele potem, ko sta jo miner ca Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec razstrelila. F. Jurač * slučajnostno izbrane sadike, # 1 dan na terenu, Objekti od 1—8 ter 10 in 11 so bili na območju TOK Slovenj Gradec, objekt 9 na območju TOZD Slovenj Gradec, objekti od 12 do 15 na območju TOZD Radlje, objekti od 16 do 21 na območju TOK Dravograd in objekt 22 na območju TOK Radlje. Tabela 7: Odvisnost izpada (posušitve) sadik od vodnega potenciala VODNI v POTENCIAL bar NA TERENU št.meritev, izpad v% V DREVESNICI št.meritev, izpad v% ' 5 - -10 _ - 15 / “ 10 - -20 38 do 1 41 / -20 - -25 " 36 20 10 / "25 - -30 25 26 10 / '30 - -35 61 40 20 20 160 * 24 % 96 * 4 % * povprečni izpad merjenih sadik v %, Izpad po 90 dneh. IZSLEDKI Rezultate opravljenih meritev in analiz prikazujejo tabele od 1 do 7. Iz poskusov je razvidno kako pomembna je zaščita sadik pred izhlapevanjem. Že v drevesnici se je pri simuliranih slab- ših vrstah zasipa pokazalo povečano izhlapevanje. Pri sadikah v gredah in v normalnem zasipu je izhlapevanje minimalno, vodni potencial pa je v mejah izpada do 1 %. Pri sadikah shranjenih v hladilnici, kjer je vlažnost 90 % pa je vodni potencial konstanten in je v mejah izpada do 1 °/o. Na terenu v nasadih pa je podobno, kot pri simuliranih poskusih v drevesnici, s tem da moramo na terenu prišteti še faktor sadnje. Kjer je sadnja dobra, pa čeprav na slabših in-plitvejših tleh je izpad majhen, kjer pa je sadnja slaba, pa čeprav na dobrih in globokih tleh, je izpad tudi do 90 %. To pa narekuje velike stroške, ki so povezani z pogozdovanjem in kasneje še z dopolnitvijo teh nasadov, lahko pa so posledice še hujše. Iz tabel je razvidna odvisnost prijemanja in nadaljnje rasti od preskrbljenosti sadik z vodo. Izpadi sadik so se izrazito povečali, ko je vodni potencial padel pod —20 barov in se kasneje strmo povečevali, ko je vodni potencial še padal. S slabim vodnim potencialom pa je povezan tudi višinski prirastek preživelih sadik. POVZETEK IN OPAŽANJA Gozdne sadike, ki se prekomerno izsuše pri prevozu na teren, v slabem zasipu ali pri malomarnem sajenju ali pa že pri malomarnem zasipu v drevesnici, se s tem spremenijo iz kakovostnih sadik v nekakovostne. Kakovost pa je pogoj, ki ga danes še kako poudarjamo. Pri prevozu sadik je obvezna zaščita le-teh. Vedeti moramo, da pri prevozu veter piha z veliko hitrostjo. S tem se izsušijo korenine, kar pa bistveno zmanjšuje kasnejšo zmožnost absorbcije sadik. Veliko je nekvalitetnih zasipov, ki so bili na soncu in izpostavljeni vetrovom. Vse to vpliva na kasnejši večji izpad sadik. V zasipih so bile sadike predolgo, tudi več kot mesec dni. Mnogokateri izmed teh zasipov pa je bil tudi slab. S tem se je znižal uspeh umetne obnove. Ponekod se k temu doda še slaba sadnja (ponekod izpad tudi do 90 %). Meritve in opažanja so pokazala, da je boljša sadnja v družbenem kot v zasebnem sektorju. Večji uspeh sadnje se je pokazal tudi pri sadnji v jamice kot pri sadnji »pod lopato«. Tabela 8: Vpliv vodnega potenciala na prijemanje in na kasnejSo rast smrekovih sadik VODNI POTENCIAL v bar ŽT. SADIK IZPAD v % VlSlNSKI PRIRASTEK po 1. letu v cm Poizkus: RUETZ ( 1976 ) - 5,7 20 5 7,1 - 12,7 21 9 6,2 - 22,8 18 28 7,1 - 32,1 20 45 5,1 - 37,4 16 50 4,5 Tabela 9: Vpliv vodnega potenciala na prijemanje in nadaljno rast sadik VODNI POTENCIAL v bar St. sadik IZPAD v % VlSlNSKI PRIRASTEK po 1. letu v cm Poizkus: IGLG ( 1988 ) - 5,5 4 / 6,1 - 14,1 13 / 5,1 - 22,5 9 22 2,9 Poizkus: DREVESNICA MUTA ( 1990 ) VILINSKI PRIRASTEK po 9o. dneh 00 <£> 1 10 / 12,1 - 18,7 10 / 12,0 - 22,1 10 / 11,1 - 28,4 10 / 9,4 - 30,7 10 / 8,7 - 33,8 10 20 7,6 Fiziološko stanje — svežost sadik je izrednega pomena v neugodnih sušnih obdobjih. Kakšna je odvisnost izpada od vodnega potenciala kažeta tabeli 8 in 9. Med poizkusi Ruetza, IGLG in našimi poizkusi je precejšna podobnost kar kaže na točnost naših meritev. Meritve kažejo na veliko korelacijo med vodnim potencialom in nadaljnjo rastjo sadik po saditvi. Sadike, s katerih so bili vzeti vzorci za meritev, so bile posajene v jamice v ne-gnojeni zemlji v drevesnici. Uspeh sadnje in nadaljnja rast je razvidna iz tabele 9. Vzorci merjenih sadik so bili vzeti povsem slučajnostno iz celotnega zasipa ali pa iz celotnega nasada. MISLI ZA NAPOTEK Meritve so pokazale da je uspeh umetne obnove ponekod zelo slab. Zanimiva je primerjava uspeha presaditve poskusno merjenih sadik v drevesnici in na terenu kot kaže tabela 7. Razlika lahko izhaja samo iz različne manipulacije s sadikami in različne sadnje. To nas navaja na misel, da je bila ponekod na terenu manipulacija in sadnja sadik slaba, kar pomeni, da je odnos delavcev do sadik slab, nadzor s strani strokovnega osebja pa pomankljiv. Več pozornosti pri umetni obnovi bi morali posvečati sadnji na slabših rastiščih, kjer so že pogoji za uspeh manjši. V takih primerih se sigurno dobro obnese namakanje sadik (korenin) v blatno brozgo. S tem sadika pridobi na vlažnosti in bolje prenese presaditveni šok. Sadnja je sicer zamud-nejša je pa zato bistveno uspešnejša. (Takega načina sadnje se poslužujejo le redki, med njimi TOZD Mislinja.) Sadike naj bodo čim manj časa v zakopih, posebno še v takih, ki so bolj izpostavljeni izsuševanju. V končni fazi je vzgoja sadik, ki se kasneje posušijo predraga. K ceni sadike moramo dodati vloženo delo v sadnjo, ponoven nakup, prevoz in sadnjo sadik. Cena neuspešne sadnje je torej zelo visoka. Tako se zelo izplača, če smo od izkopa do sadnje sadik na terenu dosledno pozorni in strokovni. LITERATURA 1. Presajevanje mladih smrečic in vodni režim, GV 6/74, 2. Kakovost in izbor sadik gozdnega drevja v Sloveniji, mag. Sonja Horvat-Marolt GV 5/78 3. O svežosti sadik kot prvini njihove kakovosti ter o načinih njihovega ugotavljanja, Lado Eleršek, dr. Franc Batič G V 10/89 Marija Herman-Planinšek, dipl. ing. gozd. Vlado Planinšek Zmagovalec Peter Obretan prejema pokaI Tekmovalci po tekmovanju - .. •J® Ob letošnjem Koroškem turističnem tednu v Črni na Koroškem so tudi letos tekmovali gozdni delavci — sekači. Z razliko od prejšnjih let so tokrat tekmovali gozdarji iz TOZD Gozdarstvo Črna na Koroškem. Zmaga! je Peter Obretan, za njim pa so bili še Andrej Obretan, Jakob Kos, Tomo Vinšek, Jože Zapečnik in Rudi Kos. Na sliki: Tekmovalci po tekmovanju. F. J. Na Oglarske večere ’90 na Piršev dom nad Mislinjo so prihajali ljudje od blizu in daleč. V Mislinji USPELI OGLARSKI VEČERI Turistično društvo Mislinja je tudi letos pripravilo turistično in etnografsko prireditev »Ogiarski večeri ’90«, na kateri so zlasti prikazali uporabo oglja v preteklosti. Prikazali so tudi pohorske plese in šege, mislinjski lovci pa so predstavili svoje običaje. Izredno zanimive so bile vaške igre, zlasti fijakarski sprevod s šrango pri Pirševem domu, domače kulturno-umetniško društvo Mislinja pa je predstavilo odlomke iz dela Deseti brat in iz Pridig Janeza Svetokriškega. Pri turističnem društvu v Mislinji so se odločili, da bodo dohodek Oglarskih večerov 90 namenili za postavitev železniške lokomotive, ki je nekdaj vozila na železniški progi Celje—Dravograd. Lokomotivo naj bi v Mislinjo pripeljali že letos, postaviti pa jo želijo v bližini Petrolove bencinske črpalke. Poleg tega pa bodo Mislinjčani domačinom in tudi drugim predstavili še lokomotivo, ki je vozila po ozkotirni progi v Mislinjski jarek in je bila prva elektrificirana ozkotirna proga v Evropi. F. Jurač VITANJSKA HOLCERIJA Turistično društvo Vitanje je letos že drugič pripravilo tradicionalno Holcerijo, kije nekakšen praznik Vitanja. V dveh dneh trajajoči prireditvi so Vitanjčani v kulturnem domu odprli razstavo predvojnih in povojnih fotografij, na katerih je upodobljen kraj. Predstavili so domačo obrt: izdelovanje cokel, košev in kmetijskega orodja. Aktiv mladih za-družnic in kmečkih žena pa je pripravi! razstavo kmečkih jedi in slaščic. Med najbolj zanimivimi prireditvami pa je bilo gotovo tekmovanje gozdnih delavcev, kjer je zmaga! Ivan Hrovat Gozdno gospodarstvo Slovenske Konjice. Na tekmovanju so žagali hlode tudi z ročno žago amerikanko (na sliki). p. JV RAC Vitanjska Holcerija — tekmovanje z ročno žago Robert Lužnic: »Še bom tekmoval ...« FANTJE TEKMOVALI ORANJU Po oranju Na Trobejevi njivi v Podgorju pri Slovenj Gradcu je bilo regijsko tekmovanje v oranju, katerega je letos priredi! aktiv mladih zadružnikov pri koroški kmetijski zadrugi TZO Ledina Slovenj Gradec. Za tekmovanje se je prijavilo osem tekmovalcev iz vseh štirih koroških občin. Tekmovali so z dvobrazdnim plugom. Na tekmovanju je zmagal Robert Lužnic iz Radelj ob Dravi, za njim pa so se ostali razvrstili takole: Bogdan Moster Radije ob Dravi, Miro Arbiter Slovenj Gradec, Ivan Štrikar Prevalje, Janko Konečnik Slovenj Gradec, Simon Palko in Dušan Ple-šivčnik oba Dravograd ter Robert Gradišnik Prevalje. Rezultati ekipno: Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec, Prevalje in Dravograd. Zmagovalec regijskega tekmovanja v oranju Robert Lužnic je bil z osvojenim prvim mestom izredno zadovoljen. »Moram reči, da sem se na tekmovanje izredno dobro pripravljal, vse pa je seveda odvisno od pluga samega. Imel sem dober plug in sem s tem dosegel prvo mesto.« F. Jurač Z dobrim plugom so tudi dobri rezultati IZ SKUPŠČINE SLOVENIJE Od začetka mandata do poletnih počitnic je imela Skupščina Slovenije 4 seje, ki so bile izredno dolge. Samo 3. je trajala 1 dan, 1. dva dni in dve noči, 2. dva in 4. štiri dni! Kot najstarejši član v Zboru združenega dela sem si dovolil, da sem skritiziral razvlečenost skupščinskih sej. Ugotavljam namreč, da to ni samo posledica ogromnega gradiva in obveznih procedur, ampak tudi trajnih, dolgoveznih in dostikrat ponavljajočih se razprav nekaterih poslancev. V zvezi z racionalizacijo dela v Skupščini sem postregel z zanimivimi podatki: v prejšnji Skupščini, ki je imela 55 sej, smo delegati dobili skupno 40 kg gradiva; za sedanje 4 seje pa se je gradiva nabralo že za 14 kg! Se pravi: prej je za eno sejo dobil delegat 0,72 kg gradiva, sedaj pa 3,5 kg!! Prav gotovo vas ne zanima gora gradiv, ki se nanašajo na največ na zvezne zakone in druge splošne akte, na katere morajo republike in AO dati svoje pripombe, mnenja, stališča in končno tudi soglasje, pozitivno ali negativno. Poleg tega se nabere še vrsta republiških zakonov, ki jih je treba ali spreminjati, dopolnjevati, ukinjati ali sprejeti na novo. Zgodovinski dogodek, ki ga je Skupščina sprejela prvi dan tretje seje, je sprejeta Resolucija o suverenosti Republike Slovenije. Predlog je bil odan iz vrst DEMOSA, podprle pa so ga tudi vse ostale stranke. Vzdušje je bilo prav slovesno, zaključeno z novo slovensko himno in z rdečim nageljnom. Vso pozornost zasluži tudi sprejem Zakona o spremembi Ustave Republike Slovenije, ki bo služil kot temeljni pravni akt. Republiški Izvršni svet je predložil Skupščini tudi programske usmeritve razvoja R. Slovenije. Nas kmete gotovo bolj zanima tisto delo v Skupščini, ki se nanaša na vprašanje kmetijstva. Obravnavan je bil osnutek odloka o dopolnitvi odloka o višini regresa za umetna gnojila, ki ni bi! sprejet. Utemeljitev: predlagana dopolnitev ne stimulira porabnika (kmeta) veča pa izdatke zveznega proračuna. Sprejet je bil zakon o dopolnitvi zakona o hranilno-kreditnih službah s tem, da se 2. odstavek I. člena glasi: »Za dinarske hranilne vloge pri HKS jamči subsidiarno R. Slovenija, če je HKS pridobila jamstvo banke.« Namen: s tem se prepreči odliv kmečkega denarja izven kmetijstva. Zaradi zagotovil lastninskih pravic (oblik) je bil obravnavan Predlog zakona o začasni ustavitvi reorganiziranja in začasni prepovedi razpolaganja s premoženjem v družbeni lastnini OZD in podjetjih, v katera so bila vložena sredstva KZ in drugih oblik združevanja kmetov. Namen: preprečiti privatizacijo družbene lastnine, kar se marsikje dogaja. K predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem prometnem davku je Klub poslancev Slovenske kmečke zveze podal predlog, da bi bili tega davka oproščeni pri nakupu repromaterijala tudi pol kmetje. Ker tega predloga ni sprejel Zjpor združenega dela, je potrebna še uskladitev. Obravnavan je bil tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pok. in invalidskem zavarovanju. K temu je Klub poslancev SKZ dal pobudo, da se osnova za plačevanje invalidsko-pokojninskega zavarovanja za kmete vrne na januarsko raven. Predlagano je bilo tudi, da se preučijo možnosti, da na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje kmete plačujejo 50 % osnov, gorsko-višinske kmete pa se oprosti plačevanja. Na pobudo SKZ je Skupščina obravnavala tudi kritične razmere v slovenski živinoreji. Ugotovljeno je bilo, da je temu v veliki meri kriv tudi intervencijski uvoz mesa, mleka in njunih izdelkov. Sklep: zvezni vladi se predlaga, da ukine intervencijski uvoz hrane, zbrana sredstva pa naj se kanalizirajo v proizvodnjo hrane. Kot je bilo pričakovati se Zvezna vlada temu še ni odzvala. Na predlog SKZ je Skupščina na 3. seji dne 2. 7. 90 obravnavala in po hitrem postopku sprejela Zakon o začasnem moratoriju sečnje v gozdovih, ki so bili odvzeti po zakonu o zemljiškem maksimumu, po kazenskem izreku ali drugače. Zakon je bil nekoliko nedorečeno pripravljen, saj zajema mirovanje sečnje tudi gozdove cerkvene lasti, kar predstavlja v nekaterih predelih Slovenije velike površine in s tem tudi velike mase napadlega lesa, kar pomeni količinski in finančni izpad v GG in lesno-predelovalni industriji. Slovenska kmečka zveza v svojem programu jasno pravi, da se zavzema za vrnitev krivično odvzetih gozdov, ne zagovarja pa oživljanje veleposesti. Dopolnilo tega zakona, ki naj to natančneje opredeli, je že bilo obravnavano in bo najbrž sprejeto na prvem jesenskem zasedanju. Sprejem tega zakona je dvignil neverjetno veliko prahu. Že pri razpravi v Skupščini sem bil zelo presenečen. Pričakoval sem, da bo ta zadeva šla skozi kot nekaj povsem razumljivega in upravičenega, brez pripomb, morda celo z odobravanjem, toda temu ni bilo tako. Slišati je bilo veliko ugovorov in napovedi, da se poleg gospodarske škode s tem povzročajo tudi nove krivice! Nekateri so govorili tudi o povečani brezposelnosti, ki bi jo naj povzročil ta »krivični« zakon. Tudi javni mediji so ta zakon prikazovali enostransko, takšno kritiko je slišati tudi na terenu. Ubogi so tisti, ki bi naj vrnili to, kar jim je bilo dodeljeno, za tiste, ki jim je bila nekoč storjena velika krivica, pa se razen Slovenske kmečke zveze težko najde zagovornik. Reakcija zaradi tega »krivičnega« zakona ni povsod enaka. Odvisno od tega, koliko je v posameznem kraju ogroženo gospodarjenje z gozdovi tam, kjer je veliko takih gozdov, ki so nekdaj brezplačno menjali lastnika. Na območju GG Slovenj Gradec ta številka ni pretirano visoka, zato je sedanji direktor dal o tem zelo objektivno izjavo. Zelo hud primer je v GG Nazarje, ki gospodari z velikimi površinami gozdov, ki so bili (so še vedno) škofijska last! Ko spremljam te dogodke se mi vsiljuje misel, da se še nismo popolnoma otresli ideologije, ki so jo nam vcepili v preteklih letih, da imamo še vedno nejasne pojme o zasebni lastnini! Če se trkamo na prša, da hočemo biti pravna država, moramo popraviti krivice, ki so bile storjene iz političnih motivov! Za to nas ne zavezujejo samo predvolilne obljube, ampak zgolj zavest, da smo končno v pravni držav, kjer imamo o zasebni lastnini čiste pojme in se ravnamo po njih! Spomnimo se samo številnih kmetij v vseh obmejnih občinah Slovenije, ki so bile zaplenjene! V prvih povojnih letih je bilo veliko prebežnikov preko državne meje, zaradi teh pa je bila nesrečna marsikatera kmečka družina. Zadostovalo je, da je kdo takemu pre-bežniku samo pokazal, kje je državna meja, morda še celo tega ne, če je bil izdan, je sledila zaporna kazen od 3 do 6 let (pregnanstvo v izpraznjene kočevske vasi) in zaplemba celotnega premoženja. Glavni delikt teh prestopnikov je bil ta, ker so imeli premoženje! Obsojeni so bili po boljševiški, pregnani pa po okupatorjevi metodi! Če lahko za tako ravnanje razumemo okupatorja, ki je imel za cilj raznarodovanje našega naroda, pa nikakor ne moremo razumeti nove oblasti, ki je prav take metode uporabljala proti svojim ljudem, proti tistim kmetom, ki so bili še malo prej steber NOV! Poznam družino, ki jo je zaradi sodelovanja s partizani okupator 1. 1944 preselil v taborišče, odkoder so se vsi srečno vrnili. Zaradi obmejnega prekrška je bila ista kmečka družina 1. 1948 pregnana v Kočevje. Okupatorje pustil njihov grunt pri miru, naši so ga jim zaplenili! Vsi ti obsojenci še po 45. letih niso pomi-loščeni, saj so na svoji zemlji še vedno le najemniki, nekateri pa so dobili gozd v dosmrtno uživanje! To je torej druga stran medalje. Vsako medaljo pa je treba gledati z obeh strani in šele potem presojati! . . ... Ajnzik PRIZIDEK K ŠOLI Za učence in učitelje osnovne šole Rada Iršiča v Mislinji bo gotovo letošnji pričetek šolskega pouka eden najlepših. V prizidku osnovne šole, ki so ga predali svojemu namenu, bodo učenci imeli še osem sodobnih učilnic s pripadajočimi kabineti in bodo tako z novim šolskim letom prešli na enoizmenski pouk. Gradnja prizidka je stala okoli 15 milijonov din, denar pa so zbrali krajani s samoprispevkom, ostali denar pa se je stekel iz drugih virov. Ob odprtju prizidka pa so se spomnili tudi 160-letnice začetkov šolstva v Zgornji Mislinjski dolini. F. Jurač NOVA DELOVNO PRAVNA UREDITEV PROBLEMATIKA RAZREŠEVANJA PRESEŽKOV V GG Slovenj Gradec je zaposlenih 802 delavcev. Ob soočanju s problemom presežne delovne sile ugotavljamo, da je izobrazbena struktura delavcev neugodna, saj n.pr. med sekači kar 200 delavcev nima končane osnovne šole, medtem ko imamo na drugi strani 49 dipl. ing. gozdarstva. Zaradi tega obstaja izredno majhna možnost prerazporejanja delavcev zaradi viškov delovne sile, ki se v zaostrenih gospodarskih razmerah kažejo tudi v gozdarstvu, še posebej sedaj, ko je v veljavi zakon o moratoriju sečnje v družbenih gozdovih. Če so do sedaj posamezni TOZD ocenjevali tudi do 30 % presežne delovne sile, omenjeni moratorij pomika ta % na celotno delovno organizacijo. Zato smo prisiljeni ugotoviti možnosti, kako razreševati problem presežne delovne sile iiTsicer tako, da ugotovimo najprej stanje na tem področju, nato pa razgradimo posamezne možnosti po predpisanem postopku. Pravna podlaga za takšen postopek sta zvezni in republiški zakon o delovnih razmerjih ter splošna kolektivna pogodba za gozdarstvo skupaj s panožno kolektivno pogodbo, ki pa žal v tem trenutku, ko to pišemo, še ni sprejeta in se v svojih predlogih lahko sklicujemo le na njen predlog. Za konkretno razreševanje presežkov to seveda ni dovolj, vendar menimo, da ni nič narobe, če aktivnosti v tej zvezi tečejo in bomo lahko začeli ukrepati takoj, ko bo panožna kolektivna pogodba sprejeta. Upamo, da bo to pred 30. 9. 1990. Na ta termin usmerjamo naš program razreševanja presežne delovne sile. Kako priti do konkretnih imen in priimkov delavcev, ki predstavljajo presežek? Takoj naj poudarimo, da delavci, ki se bodo znašli na tem ali onem seznamu n.pr. za možen dokup let ali odpravnino, še ni nujno, da so »odveč«, ampak gre med njimi tudi za delavce, ki jih organizacija še kako potrebuje in jih zaradi tega tudi ne uvrsti v presežek, čeprav imajo sicer možnost predčasnega odhoda v pokoj in podobno. Sicer pa postopek ugotavljanja temelji na predlogu panožne kolektivne pogodbe): Na predlog kadrovske službe v DO ali TOZD pristojni organ (direktor TOZD, TOK,...) določi presežek delavcev s konkretnimi imeni in sicer v skladu s programom razreševanja presežnih delavcev, ki ga predhodno sprejme DS TOZD, TOK, DSSS oz. DO. Pri določitvi konkretnih presežnih delavcev mora direktor upoštevati kriterije, ki jih kot primere našteva 32. čl. republiškega zakona o delovnih razmerjih, podrobneje pa kolektivna pogodba oz. samoupravni splošni akt. Ti kriteriji so: — strokovna izobrazba delavca oz. usposobljenost, dodatna znanja in zmožnosti, — delovne izkušnje, — delovna uspešnost, — delovna doba, — zdravstveno stanje (posledica poškodbe pri delu ali poklicnih bolezni), — socialno stanje (število družinskih članov, zaposlenih družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic, opravljanje kmetijske dejavnosti, družbeni-štvo v zasebnih in mešanih podjetjih itd.). Obvezno je potrebno upoštevati še izločilne kriterije po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in ki veljajo za delavce, ki jih ni mogoče uvrstiti v presežek. Med presežke ni mogoče uvrstiti: — sindikalnega zaupnika — delegata v delavskem svetu — delavke v času nosečnosti, med porodniškim dopustom in dopustom za nego in varstvo otroka. Med presežke je mogoče uvrstiti z njihovim soglasjem: — invalide in invalidne osebe, — delavce z manj kot 1 letom delovne dobe, — oba zakonca, ki sta zaposlena v isti delovni organizaciji, — delavke (delavca) samohranilca z otrokom do 2 let starosti — delavce, ki jim do uveljavitve pravice o pokojnine manjka do 5 let zavarovalne dobe. V programu razreševanja presežne delovne sile je potrebno za vsakega delavca konkretno predvideti eno izmed pravic, ki mu je TOZD lahko ponudi in sicer: — sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas v drugi organizaicji oz. pri delodajalcu na delovnem mestu, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnosti, — pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije za delo na drugem delovnem mesta v drugi organizaciji oz. delodajalcu, — dokup zavarovalne dobe zaradi uveljavitve pravice do predčasne pokojnine, vendar največ do 5 let, če delavec s tem soglaša, — pravica do odpravnine, če se delavec in organizacija pisno sporazumeta, — pravico do sklenitve delovnega razmerja s krajšim delovnim časom v drugi organizaciji, oz. pri delodajalcu, s pravico do ustreznega denarnega nadomestila oz. delne pokojnine, — pravico do sklenitve delovnega razmerja za določen čas v drugi organizaciji, oz. pri delodajalcu. Če delavec odkloni ponudbo ene izmed pravic, mu po zakonu preneha delovno razmerje, razen v primerih, kjer je potrebno njegovo soglasje (predčasna upokojitev, odpravnina). Dokler se delavcu ne zagotovi ena izmed naštetih pravic, vendar najdalj dve leti, ima delavec pravico do nadomestila OD v višini, določeni s kolektivno pogodbo, ki pa ne sme biti nižja od zajamčenega OD. Če analiziramo pravice delavcev v primeru presežka z vidika njihove možnosti uporabe v praksi v GG, so posamezne pravice videti naslednje: a) možnosti sklenitve delovnega razmerja v drugih organizacijah so tačas minimalne, glede na to, da se sedaj vsi ukvarjajo z lastnimi presežki; b) enako velja za pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije na drugem delovnem mestu ali drugi organizaciji, saj prvič — te pripravljenosti pri delavcih ni, drugič — uporaba teh možnosti ni smiselna, saj je na vseh delovnih mestih delavcev dovolj, s samo prerazporeditvijo delavcev z enih na druga delovna mesta in obratno pa zmanjšanje njihoveg aštevila ne dosežemo; c) v zvezi z dokupom zavarovalne dobe za uveljavitev pravice do starostne pokojnine zaradi razumevanja naj najprej opredelimo, v katerih primerih se lahko takšen dokup uveljavi. To je v naslednjih primerih: 1. zavarovanec, ki še ni dopolnil 55 let starosti (moški) oziroma 50 let (ženska), če je dopolnil najmanj 35 let (moški) oziroma 30 let (ženska) pokojninske dobe; 2. zavarovanec, ki je dopolnil 55 let ali več starosti (moški) oziroma 50 let ali več (ženska), če je dopolnil najmanj 35 let (moški) oziroma 30 let (ženska) pokojninske dobe; 3. zavarovanec, ki je dopolnil 60 let ali več starosti (moški) oziroma 55 let ali več (ženska), če je dopolnil najmanj 15 let pokojninske dobe; 4. zavarovanec, ki je dopolnil 65 let ali več starosti (moški) oziroma 60 let ali več (ženska), če je dopolnil najmanj 10 let zavarovalne dobe. Dokup zavarovalne dobe za uveljavitev pravice do predčasne pokojnine lahko uveljavi zavarovanec, ki je dopolnil 55 let starosti ali več (moški) oziroma 50 let starosti ali več (ženska) in najmanj 30 let pokojninske dobe (moški) oziroma 25 let (ženska). Dokup zavarovalne dobe za izpolnitev pogojev (do 1/3 delovnih let) za uveljavitev pravice do invalidske pokojnine lahko uveljavi tudi delovni invalid II. in III. kategorije, ki mu zaradi določene starosti niso zagotovljene pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti. V primerih, ki jih navajamo, lahko zavarovanec dokupi le toliko zavarovalne dobe, kolikor jo potrebuje za uveljavitev pravice do upokojitve. Zavarovalna doba po posameznih točkah se dokupi tako, da se plača prispevek, ki se določi po ekonomskih merilih. Primeroma opredeljujemo n. pr. dokup 5 let zavarovalne dobe za moškega in žensko, izračunane na podlagi najnižje in najvišje pokojninske dobe (osnova april 1990), da bi doumeli težo finančnih sredstev, ki bi bila potrebna za rezreševanje teh problemov: a) moški star 54 let in 35 let delovne dobe dokupi 5 let zavarovalne dobe tako, da bi skupna pokojninska osnova znašala 40 let. Najnižja pokojninska osnova je 3.406,04 din. skupni prispevek za 5 let zavarovalne dobe pa bi znašal 186.019,81 din. Če pri tem zavarovanju vzamemo najvišjo pokojninsko osnovo (16.142,19 din), skupni prispevek ža 5 let zavarovalne dobe znaša 881.603,58 din. b) ženska stara 49 let in z dejansko pokojninsko 30 let, dokupi 5 let zavarovalne dobe, tako da bi skupna pokojninska doba znašala 35 let. Če upoštevamo najnižjo pokojninsko osnovo 3.406,04 din, potem skupni prispevek za 5 let zavarovalne dobe znaša 968.530,29 din. Ocenjujemo, da bi GG stal dokup let za vse delavce, ki to možnost imajo, ca. 17,5 mio din. Sicer pa je stanje glede zavarovane dobe v GG Slovenj Gradec po TOZD, TOK in DSSS naslednje: TOZD Gozdarstvo Mislinja — 4 delavci TOZD Gozdarstvo Slovenj Gradec — 4 delavci TOZD Gozdarstvo Črna — 19 delavcev TOZD Gozdarstvo Radlje — 12 delavcev TOK Gozdarstvo Slovenj Gradec — 3 delavci TOK Gozdarstvo Ravne — 2 delavca TOK Gozdarstvo Dravograd — nima teh primerov TOK Gozdarstvo Radlje — 2 delavca TOZD Transport in servisi Pameče — 5 delavcev TOZD CLS Otiški vrh — 2 delavca TOZD Gradnje — 2 delavca Delovna skupnost skupnih služb — 23 delavcev Vsi podatki so izračunani na datum 30. 9. 1990. č) odpravnina za delavce, ki predstavljajo presešek, znaša po splošni kolektivni pogodbi: — za delavce do 15 let delovne dobe v višini 24 OD — za delavce nad 15 do 30 let delovne dobe v višini 30 OD — za delavce nad 30 let delovne dobe v višini 36 OD Osnova je povprečni izplačani OD delavca v zadnjih 3 mesecih pred uveljavitijo pravice do odpravnine. Delavcev, ki bi imeli možnost pridobiti odpravnino glede na možnost zaposlitve doma (obrt, zasebno podjetje, kmetija) je po TOZD, TOK in DSSS naslednje število: — za obrt: v TOZD TIS Pameče — 2 delavca v TOZD Gradnje — 1 delavec v TOZD Gozdarstvo Radlje — 1 delavec V DSSS — 1 delavec — za kmetijstvo: v TOKO Radlje — 2 delavca v TOZD Gozdarstvo Radlje — 1 delavec v TOZD TIS Pameče — 5 delavcev v TOK Dravograd — 1 delavec v TOZD Gozdarstvo Slovenj Gradec — 4 delavci v DSSS — 1 delavec — za zasebno podjetje: v DSSS — 3 delavci Možnost dokupa let in uveljavitve pravice do odpranin ima 100 delavcev, kar pomeni 12,5 % od skupnega števila sedaj zaposlenih, kar je nedvomno dosti premalo za celovito razrešitev dejanskih presežkov. Jasno je torej, da predstavlja dokup let in plačilo odpravnine le delno razreževanje teh problemov in da bo potrebno poseči še po drugih ukrepih, v skrajnih primerih tudi do odpuščanja delavcev, če ne bo drugih nadomestnih programov za zaposlitev ali zaposlitev s skrajšanim delovnim časom v drugi organizaciji ali sklenitve delovnega razmerja za določen čas v drugi organizaciji. Sicer pa sta tudi sam dokup let in plačilo odpravnine vprašljiva z vidika finančne mož- nosti DO, da bi našla dovolj sredstev v te namene. Te finančne možnosti ta trenutek še raziskujemo, tako v lastni DO kot tudi izven, saj obstajajo predlogi, da bi 50 % vrednosti odpravnin oz. dokupa čet financirala Skupnost za zaposlovanje. Po vsej verjetnosti pa bomo realizirali presežke delavcev po nakazanih poteh le deloma, ker gotovo ne bo dovolj denarja za uveljavitev vseh pravic, ki jih bodo sicer imeli delavci na osnovi ugotovljenih presežkov. Navedeno problematiko je obravnaval tudi delavski svet DO GG in v zvezi s tem sprejel naslednje sklepe, ki jih po potrebno uresničiti: 1. Za posamezne TOZD, TOK in DSSS se do 30. 9. 1990 pripravijo programi razrešev-naja presežkov delavcev in sicer tako, da se za načrtovani obseg proizvodnje oz. dejavnosti določi potrebno optimalno število delavcev ter glede na to določi presežek delavcev. Za tako določen presežek se opredeli dveletni rok konkretnega razreševanja teh presežkov. 2. S 30. 9. 1990 se začne reševati presežek delovne sile po postopku dokupa let do enega leta in odpravnin, zlasti v primerih, ko gre za delavce z daljšo bolniško odsotnostjo (kjer se oceni, da ni možnosti za invalidsko upokojitev) vse skladno s finančnimi možnostmi delovne organizacije. 3. Do konca tega leta je potrebno opredeliti nove proizvodne programe za zaposlitev ca. 10 % od sedanjega števila delavcev GG. Ivan PENEČ NAŠI JUBILANTI MESECA AVGUSTA IN SEPTEMBRA PRAZNUJEJO TO let delovne dobe_______________ 1. Edi FERLEŽ, Gozdarstvo Črna 2. Ivan KUMPREJ, Gozdarstvo Črna 3. Romana MERZDOVNIK, Gozdarstvo Mislinja 4. Drago BOROVNIK, TOK Slovenj Gradec 5. Zdenko TOPIČ, Gradnje 6. Silva PAŽEK, Nova oprema 7. Irma KOLERIČ, Nova oprema 8. Drago BUKOVNIK, Žaga Vuhred 9. Alojz JEROMELJ, TP Pameče 10. Peter MATVOS, TP Pameče 11. Fanika KARNIČNIK, TP Pameče 12. Peter MATVOZ, TP Pameče 13. Bernarda HORVAT, TP Prevarlje 14. Darinka ŽIBERNA, TP Prevalje 15. Ivana ŽAVCER, TSP Radlje — Podvelka 16. Darko LIPUŠ, TSP Radlje — Podvelka 17. Milena VINŠEK, TSP Radlje — Podvelka 18. Antonija VILTUŽNIK, TSP Radlje — Podvelka 19. Vinko MAVC, TSP Radlje - Podvelka 20. Jadranka BRAKUS, LESNA, Trgovina inženiring Šibenik 20 let delovne dobe________________________________ 1. Stane ČOFATI, Gozdarstvo Črna 2. Karel STRADOVNIK, DSSS GG Slovenj Gradec 3. Milka ŠTOLCER, Transport in servisi Pameče 4. Ivica JELEN, Nova oprema 5. Anica LAMUT, Nova oprema 6. Bernarda OŠLAK, Žaga Otiški vrh 7. Rajko GRAŠIČ, TIP Otiški vrh 8. Karel GRAŠIČ, TIP Otiški vrh 9. Valentin ŠKRATEK, TIP Otiški vrh 10. Marija KORAT II., TP Pameče 11. Elica KRESNIK, TP Pameče 12. Nada MLAČNIK, TP Pameče 13. Marija MATVEZ, TP Pameče 14. Jelka MERZDOVNIK, TP Pameče 15. Julijana RAMŠAK, TP Pameče 16. Jelena SVETINA, TP Pameče 17. Jožica VODOVNIK, TP Pameče 18. Marjeta ČERNEL, TP Prevalje 19. Marjeta MLINAR, TP Prevalje \ 20. Matilda STRMŠNIK, TSP Radlje — Podvelka 21. Marija PAŽEK, TSP Radlje - Podvelka 22. Elizabeta GRUM, TSP Radlje - Podvelka 23. Cvetka ROBNIK, TSP Radlje — Podvelka 24. Marija KOZJAK, TSP Radlje — Podvelka 25. Pavla NOVAK, TSP Radlje — Podvelka 26. Marjan STRMŠNIK, TSP Radlje — Podvelka 27. Marija PLAZOVNIK, Trgovina inženiring 28. Rozika SANTNER, TP PAMEČE 30 let delovne dobe__________________________________ 1. Ivan ČEKON, Gozdarstvo Črna 2. Janko ČOFATI, Gozdarstvo Črna 4. Oto TERNIK, Gozdarstvo Radlje 5. Jože KOTNIK, CLS Otiški vrh 6. Edo KOPMAJER, TOK Ravne 7. Justina LENART, DSSS GG Slovenj Gradec 8. Ivan MATKO, Transport in servisi Pameče 9. Marija JEROMEL, Nova oprema 10. Franc REPAS, Nova oprema 11. Jurij KRESNIK, Nova oprema 12. Stane KUMER, Nova oprema 13. Viktor KLINC, Nova oprema 14. Ivan LORBEK, TIP Otiški vrh 15. Jože KREBS, TP Pameče 16. Alojzija POPOVIČ, TP Prevalje 17. Ema GRDODOLNIK, TSP Radlje — Podvelka 18. Marija MAHER, TSP Radlje - Podvelka 35 let delovne dobe________________________________ 1. Ivan LEKŠE, Gozdarstvo Mislinja 2. Jožica ČEPIN, Gozdarstvo Črna 3. Andrej ŠERTEL, DSSS GG Slovenj Gradec 4. Branko ZAVERNIK, DSSS GG Slovenj Gradec 5. Jože ZAVODNIK, Transport in servisi 6. Ciril TRIGLAV, Žaga Otiški vrh 7. Dragan DRAGIČEVIČ, LESNA, Trgovina inženiring Beograd 40 let delovne dobe 1. Ivan KORAT, TIP Otiški vrh 2. Džimišit BILJALI, LESNA, Trgovina inženiring Beograd V prejšnji številki VIHARNIKA je iz seznama naših jubilantov pomotoma izpadel Alojz JEHART, ki je v juliju dopolnil 35 delovne dobe. ___________________________________________________________J KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, n. sub. o SLOVENJ GRADEC KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, n. sub. o SLOVENJ GRADEC PRILOGA PRILOGA ZA KMETIJSTVO izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ H KS Slovenj Gradec in je sestavni del Viharnika. Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh. Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska cesta 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon (0602) 42-341 Tisk: GZP Mariborski tisk, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1990. LETO Vlil — ŠTEVILKA 8-9 AVGUST—SEPTEMBER 1990 POŠTNINA PLAČANA TRIDESET LET DELA V HMELJARSTVU Na pobudo in predlog 10 Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije je bil v mesecu avgustu večjih časti deležen tov. Jože Koletnik, kmetijski tehnik in priznan strokovnjak na področju hmeljarske proizvodnje, dolgoletni delavec KKZ, TZO »LEDINA« Slovenj Gradec in vodja te pridelave v tej temeljni organizaciji. Vedno je dobre volje in s polnim cekrom hudomušnih ter duhovitih šal, pa tudi ob vsakem času pripravljen dosledno izvršiti vse tehnološke naloge, kar ta industrijska rastlina še posebej zahteva. Konečnik: Tov. Jože, v prvi polovici meseca avgusta si najprej opravil nalogo hmeljarskega starešine, kar je veliko priznanje tudi hmeljarjenju v mislinjski dolini, potem pa si skupaj še z nekaterimi drugimi iz Slovenije poletel v Anglijo, kjer si za svoje tridesetletno delo v tej kmetijski panogi prejel priznanje hmeljarskega viteza. Kaj lahko rečeš o prvi prireditvi? Koletnik: Praznovanje hmeljarjev se je začelo v Žalcu s svečano sejo izvršnega odbora poslovne skupnosti četrtega avgusta, nadaljevalo pa naslednji dan v Braslovčah. Na tej seji so me imenovali za novega hmeljarskega starešino do naslednje sezone. Za ohranitev tradicije je bil ob tej priliki razvit tudi hmeljarski prapor, podeljena priznanja za dosežene uspehe ter razglašeni najboljši pridelovalci? Konečnik: Kako izgleda ceremonija, ki jo opravi starešina? Koletnik: Najprej se izvrši primopredaja »hmeljarskega mačka« (naprave, ki so jo nekoč, ko se je hmelj navijal še na hmeljevke, uporabljali za ruvanje le-teh). Sledil je govor starega in novega starešine. Nato predaja skulpture »Štangarja« (moža, ki je ruval hmeljevko pri obiranju) ter praporja. Isto se je ponovilo naslednji dan v Braslovčah, kjer je bila še povorka vseh dosedanjih starešin. Konečnik: In kaj boš povedal o podelitvi priznanja v He-refordu? Koletnik: V Anglijo smo potovali z letalom iz Zagreba v London, nato pa z avtobusom proti zapadu v 250 km oddaljeni Hereford. Sprejel nas je župan tega mesta s krajšim kulturnim programom. Naslednji dan je bila otvoritev 38. kongresa I. H. G. C. ter zasedanje tehnične in ekonomske komisije. Tretji dan je bila seja predsedstva i. H. G. C. in plenarna seja kongresa, kjer mi je bilo podeljeno priznanje hmeljarskega viteza. Hmeljarski starešina Jože Koletnik s spremljevalko Alenko Pelc, foto T. M. Četrtega dne je bil zaključni banket s plesom, kjer je govoril častni gost Lord Plumb, nekdanji predsednik EPS. Vmes so bili zanimivi ogledi, kot na primer ogled hereford-skega trga in muzeja sadjevca, ki je eden najstarejših in največjih v svetu (v njem je 200 hrastovih kadi z vsebino 270.000 I) teh dveh farm s hmeljarsko proizvodnjo (ena izmed njih je imela posajenega 50 ha hmeljskih nasadov in 12 ha sadovnjakov). Proti kraju bivanja v tej državi smo si ogledali še predmestje Londona (kraljevo rezidenco) ter mesto samo, ob reki Temzi pa bivši zapor, kjer je bil zaprt zadnji jetnik, nacistični zločinec R. Hess. Kaj vse je možno videti v tem velemestu, pa je že zgodba za sebe. Konečnik: Kakšen je torej splošen vtis: Koletnik: Nobenega razkošja nisem videl na kmetijah. Stroji so izrabljeni maksimalno — gospodarska poslopja so skromnejša kot naša. Pri hmeljarjenju smo gotovo pred njimi: po kakovosti naprav, oskrbovanosti in donosih, predvsem pa kvaliteti hmelja. Anglija letos ni tako zelena kot navadno o njej govorimo, ker jo pesti suša, kakršne ne pomnijo že več desetletij. GOSPODARJENJE V KOROŠKI KMETIJSKI ZADRUGI V I. POLLETJU 1990 Pol leta je za nami in z njim velike spremembe: umiritev inflacije, nova oblast, novi predpisi itd. Poslovanje v tem času je bilo težavno, najhuje je pritiskala nelikvidnost, ki pa jo je Koroška kmetijska zadruga do sedaj še nekako premagovala, saj do blokad žiro računov temeljnih organizacij ni prišlo, kar pa je danes že redkost. Na področju združništva nas čakajo velike organizacijske spremembe. Le-teh smo imeli nemalo tudi v preteklosti, vendar gre tokrat tudi za temeljito vsebinsko preobrazbo. Splošno sprejeto mnenje je, da je le-ta nujna za boljše gospodarjenje, nerodno pri celi stvari je le, da si jo ob pomanjkanju konkretnih usmeritev in predpisov vsak razlaga po svoje. Čas pa teče in zaradi negotovosti trpi tekoče delo. Namesto, da bi spremembe pri ljudeh podžigale ustvarjanost, se širita apatija in pasivno čakanje. Upajmo, da se to obdobje ne bo vleklo predolgo, saj ima naša zadruga (oziroma bodoče zadruge — sedanje temeljne zadružne organizacije) solidne temelje za dobro poslovanje. To kažejo tudi polletni rezultati, ki so za današnje razmere zadovoljivi, sploh če upoštevamo, da so po daljšem obdobju zaradi stabilnejših cen dokaj realni. I. KMETIJSKA PROIZVODNJA a.) MLEKO (TISOČ L) 1 —6/90 1—6/90 1—6/89 Zadružni sektor Družbeni sektor 4.772,4 590,4 100,0 99,0 SKUPAJ: 5.362,8 99,9 b.) GOVEJA KLAVNA ŽIVINA (TON) Zadružni sektor Družbeni sektor 493,2 81,7 94,6 89,9 SKUPAJ: 574,9 93,9 c.) KLAVNI PRAŠIČI (TON) Zadružni sektor (Ledina, Odor) »MESNINA« 49,6 304,8 101,2 110,6 SKUPAJ: 354,4 108,7 V prvih šestih mesecih je bilo v okviru Koroške kmetijske zadruge prodanih 5,4 milijonov I mleka, kar je skoraj enako kot v lanskem istem obdobju. Družbeni sektor sicer odstopa za 1 %, vendar dosega planirano količino. TZO »LEDINA« prodaja mleko iz farme v Starem tgu tudi na tržnici. V prvem polletju je bilo tako prodanih 40.800 I ali povrečno 6.800 I na mesec oziroma petino celotne proizvodnje na farmi. Drugačna je situacija pri prireji mesa. Cene so se sicer oblikovale prosto, vendar je nanje bistveno vplivala država z intervencijskimi uvozi cenenega mesa. Tako s ceno rejci v povprečju pokrivajo le polovico stroškov prireje. Položaj je katastrofalen in bo imel, če ne bo bistvenih sprememb na področju zaščite in vzpodbujanja govedoreje, dolgoročne posledice na nacionalno kmetijsko proizvodnjo. Največji padec pri odkupu živine od kooperantov izkazuje »LEDINA«, in sicer za 15 % v primerjavi z lansko proizvodndo, ki je bila prav tako manjša kot leto poprej. V družbenem sektorju je prodana količina klavne živine manjša za desetino. Povečanje prireje je bilo doseženo le pri klavnih prašičih, in sicer zaradi 11 % večje proizvodnje v »MESNINI« in 18 % več pri kooperacijski reji na TZO »ODORU«. II. MESARSKA DEJAVNOST »MESNINA« je od koroških TZO odkupila 7 % manj goveje živine. Odkup prašičev je bil l (Nadaljevanje s 1. strani) Konečnik: Še kakšna želja za konec tega najinega razgovora? Koletnik: Rad bi se zahvalil TZO »LEDINI«, ki mi je to potovanje omogočila in me pri tem denarno podprla. Veliko ljudi, ki te dni potujejo po dolini, se v Šmartnem ozirajo po nasadih in rečejo: hmelj bo pa letos lep. Čutijo neko pripadnost. Še od takrat, ko so že v zgodnjih jutranjih urah pridne roke, predvsem žensk in otrok, v megli in hladni rosi obirale kobule savinjskega goldinga. Merilec je nabrano izmeril v »škafu«, namestnik pa izdal žetone. Tu in tam je moral kdo na »plahto« in ločiti rjavo od zelenega. Malo slabe volje je bilo, dan pa je kljub temu mineval v veselem razpoloženju obiralcev. Vmes je traktorist odpeljal v sušilnico napolnjene koše iz juto-vine. Do poznih večernih ur. Danes to opravi stroj in nekaj ljudi. Sedaj je pač drugače. Jože Konečnik Sortiranje krompirja v skladišču v TZO Odor — Foto: H. M. Koliko vreč zelenega zlata bo letos s koroških hmeljskih nasadov? — Foto: J. K. skupaj z »MESNINO« lastno proizvodnjo večji za 1,6 %. Uslužnostno klanje so zmanjšali za 4 %. Proizvedli so 217 t mesnih izdelkov, kar je skoraj za tretjino več kot v enakem obdobju lani. Zaradi večje lastne proizvodnje so zmanjšali nabavo in prodajo mesnih izdelkov dru-zgih proizvajalcev. Za 70 % oz. 31 ton več kot lani pa so nabavili govejega mesa izven regije. Prodaja vseh vrst mesa in mesnih izdelkov je skupaj povsem enaka kot lani, precejšnje razlike pa so med posameznimi vrstami. Za 20 % se je povečala prodaja mesnih izdelkov, manjše pa so količine prodane perutnine (za 12 %), svinjskega mesa (za 7 %) in junetine (za 2 %). III. TRGOVSKA DEJAVNOST Kljub bojazni, kako bo na prodajo v zadružnih trgovinah vplival padec kupne moči in veli- ko povečanje nakupov čez mejo, je bila prodaja v 1. polletju dobra, kar kažejo tudi pozitivni rezultati te dejavnosti ob periodičnem obračuunu. V vseh TZO je trgovski obrat posloval z dobičkom. IV. FINANČNI KAZALCI V okviru Koroške kmetijske zadruge sta šestmesečno poslovanje zaključila s pozitivnim rezultatom TZO »LEDINA« (324 tisoč din akumulacije) in TOZD »MESNINA« (43 tisoč din akumulacije). Zneski akumulacije so skromni, vendar tudi zneski izgub niso posebno zaskrbljujoči. TZO »ODOR« izkazuje izgube za 10 tisoč din, kar sta dve povprečni neto plači. V TZO »TRATA« je znesek izgube sicer večji (658 tisoč din), vendar je v tem času odplačala največ kreditov, saj je zmanjšala svojo zadolženost pri HKS za 1,4 milijona din oz. za 60 %. Podatki za temeljne organizacije iz periodičnega obračuna 1—6/90 (v tisoč din): »LEDINA« »TRATA« »ODOR« »MESNINA« SKUPAJ PRIHODEK 53.091 22.701 28.175 48.829 152.796 MATERIALNI STROŠKI 2.862 2.130 1.599 20.172 26.763 AMORTIZACIJA 919 711 391 843 2.864 BRUTO OD 4.226 3.467 1.621 6.354 15.668 AKUMULACIJA 324 — — 43 367 IZGUBA — 658 10 — 668 Št. zap. 92 73 33 134 451* Neto OD/zap. v din; 4.174 4.075 4.298 4.435 4.319* * Vključno z DSSS. V DSSS je bilo zaposlenih 19 delavcev, njihov povprečni neto OD je znašal 5.105 din. V KKZ je povprečni neto OD na delavca pod republiškim povprečjem. Po posmeznih obratih je bilo poslovanje naslednje: Trgovina je bila pozitivna v vseh TZO, zadružništvo z izjemo na »TRATI« prav tako. Z negativnim finančnim izidom pa so poslovali na kmetijskih obratih na »LEDINI« in »TRATI« (izjema je lastna kmetijska proizvodnja na »ODORU) in v enotah strojnega parka (na »LEDINI« in »ODORU«), posebno neugodno pa je bilo poslovanje na gozdarskem obratu »TRATE» in odkup lesa na »ODORU«. Glavni problem je plasma gozdnih sortimentov in rezanega lesa, saj kupci niso likvidni, zamujajo s plačili oziroma dobavljenega blaga sploh ne plačajo. MAJDA BUKOVNIK OSKRBA ŽIVALI Z MINERALI Želja vsakega rejca živali je prirediti čimveč in kar najbolj poceni živalske proizvode, kar je ekonomsko gledano, popolnoma pravilno in razumljivo. Vendar rejci v tej želji često pozabljajo na krmljenje živali s hranilno uravnoteženimi obroki. To pomeni, da se pri krmljenju ne ozirajo po dejanskih potrebah živali po hranilnih snoveh krme. Največkrat uravnavajo obroke po energetskih potrebah živali, ker je pač to najlažje zagotoviti in oceniti; redkejši so tisti, ki se pri krmljenju ravnajo tudi po potrebah živali po beljakovinah; trdimo pa lahko, da so redki tisti, ki upoštevajo tudi potrebe po mineralih. Vzroki za takšno stanje so v nepoznavanju pomembnosti in vloge, ki jo minerali imajo za zdravje živine in visoko prirejo. Minerali ali rudnine so skupina hranilnih snovi, ki jih ločimo od drugih hranilnih snovi po tem, da nimajo energetske vrednosti. V telesu živali imajo različne in mnogostranske funkcije. Nekateri so strukturni elementi kosti (fosfor, kalcij), drugi sodelujejo pri različnih procesih v organizmu, bodisi kot sestavine raznih življenjsko pomembnih spojih (encimov) ali pa sodelujejo v procesih v ionski obliki. V skupino mineralov prištevamo vrsto elementov, vlogo katerih še stalno dopolnjujemo z novimi dognanji o pomembnosti. Skupino mineralov v grobem razdelimo na: 1. makroelemente, to so tisti, ki jih je v telesu živali precej in jih mora biti precej tudi v krmi; 2. mikroelemente, to- so tisti, ki so v živalskem telesu zastopani v manjših količinah prav tako pa tudi v krmi. V prvo skupino spadajo: kalcij, fosfor, kalij, natrij, klor, žveplo in magnezij, v drugo skupino pa spadajo številni minerali, ki so kljub mali zastopanosti neogibno potrebni (jod, železo, selen, cink, itd.). V primeru pomanjkanja mineralov živali znižajo prirejo, pojavijo se motnje v plodnosti in živali postanejo dovzetne za različne bolezni. Skratka rečemo lahko, da je zaradi pomanjkanja mineralov manjši dohodek. Živali se oskrbijo z minerali iz krme, kjer pa ponavadi ni pravilnega razmerja med posameznimi minerali, ponavadi pa tudi kakšen manjka, zato jih moramo živalim dodajati, posebej pri visoko produktivnih živalih. Tla na območju koroške regije so zaradi večina strme lege in zaradi kisle reakcije, ki jo pogojuje predvsem matična osnova, revna na mineralnih snoveh, pomembnih za živali. Iz tega razloga le-teh tudi primanjkuje v rastlinah in končno tudi v krmi. To pomanjkanje lahko delno odpravimo z ap- J0ŽE PRATNEKAR Magister Jože Pratnekar Letos, 12. junija 1990 je na Biotehniški fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani uspešno magistriral in s tem pridobil naslov »magister kmetijskih znanosti s področja travništva« JOŽE PRATNEKAR bivši direktor KKZ, TZO »TRATA« Prevalje in poznejši župan, predsednik Skupščine občine Ravne na Koroškem. Študiral je ob delu. Njegov trud ni bil zaman, saj je z uspešno opravljenim magisterijem dosegel cilj, ki si ga je zastavil v svojem življenju. Za magisterij je napisal zajetno delo z naslovom: VPLIV INTENZITETE GNOJENJA Z DUŠIKOM NA VSEBNOST ŽVEPLA V KRMI. Njegov mentor je bil profesor dr. Tone Vidrih. Našemu novemu magistru kmetijskih znanosti s področja travništva, ki je sedaj zopet zaposlen v kmetijstvu, poleg tega pQ tudi sam uspešno kmetuje in se ukvarja z živinorejo, ki je pri nas najpomembnejša kmetijska panoga, želimo veliko uspehov pri njegovem nadaljnem strokovnem delu. Želimo predvsem, da bi ostal zvest kmetijstvu in živinoreji, da bi svoje pridobljeno znanje čimprej tudi v praksi dokazal. Pri nas imamo namreč zelo veliko kmetijskih strokovnjakov, ki pa jih žal najdemo vsepovsod, samo tam ne, kjer bi morali biti in delati: v kmetijstvu, v praksi, jih ni. Novemu magistru prisrčne, iskrene čestitke! Rok GORENŠEK nenjem, ki spremeni reakcijo tal in izboljša dostopnost nekaterih mineralov, hkrati pa se spremeni tudi botanični sestav ruše v smeri večje zastopanosti kvalitetnih trav in detelj, ki so bogatejše z minerali. Drugi primer pomanjkanja nastaja, ko pokladamo krmo, ki je znana po tem, da ima malo mineralnih snovi pa čeprav je krma z dobrega rastišča. Takšen primer je koruzna silaža. POTREBE GOVEDA PO MINERALIH Potrebe goveda po mineralih se ravnajo po teži, starosti in intenzivnosti prireje. Potrebe po dodajanju lahko določimo šele potem, ko nam je znana količina mineralov v krmi. Pri reji goveda se v naših razmerah najpogosteje srečujemo s pomanjkanjem natrija, fosforja, kalcija in v nekaterih primerih tudi magnezija. Za ponazoritev in boljšo predstavo vsebnosti mineralov v najpogostejši osnovni krmi navajam naslednjo tabelo. Tabela 1: Vsebnost mineralov v osnovni krmi (v g/kg krmila) Element koruzna silaža trava seno Kalcij 0,9 1,3 5,5 Fosfor 0,5 0,6 2,1 Natrij 0,05 0,1 0,5 Magnezij 0,7 0,7 2,6 Poglejmo sedaj okvirne potrebe po mineralih pri mladem govedu, težkem 400 kg z 800 g dnevnega prirasta. Po normativih rabi to govedo dnevno: — 45 g kalcija — 30 g fosforja — 8 g natrija Če na primer krmimo obrok sestavljen samo iz koruzne silaže, ji moramo dati po energetski plati 25 kg, ali pa 45 kg trave. Izračun primanjkljajev, ki bi pri tem nastali, prikazuje tabela 2. Tabela 2: Količina danih mineralov in izračun primanjkljaja normativ Vsebnost elementa v 25 kg koruzne silaže 45 kg trave Kalcij 45 g 0,9 x 25 = 22,5 g 1,3 x 45 = 58,5 g Fosfor 30 g 0,5 x 25 = 12,5 g 0,6 x 45 = 27,0 g Natrij 8g 0,05 x 25 = 1,25 g 0,1 x 45 = 4,5 g Iz tabele lahko vidimo, kje so primanjkljaji mineralov in kje jih je dosti. S koruzno silažo ne zadostimo niti po enem od naštetih mineralov. Manjka torej 22,5 g kalcija, 17,5 g fosforja in kar 6,8 g natrija. Pri travi pa bi manjkal predvsem natrij (3,5 g). Dodati bi morali torej 6,8/0,38 = 17,89 g soli dnevno pri silaži in 3,5/0,39 = 9,21 g pri travi. Pri tem računamo, da vsebuje kuhinjska sol 38 % natrija. Obroka, kakor tudi izračuni so povprečni in približni, za ponazoritev izračuna. Iz vsega pa lahko sklepamo določene stvari. Prvič, da je koruzna silaža, ki je najbolj razširjena in včasih tudi edina krma, z minerali izredno revna in drugič, da je ravno natrij tisti, ki ga v voluminozni krmi najbolj primanjkuje. Nekateri avtorji navajajo, da ga je v pašni travi petkrat manj, kot ga mlado govedo potrebuje. Potrebe po natriju pokrijemo z dodajanjem živinske ali kuhinjske soli. Za orientacijo bi lahko vzeli, naj bi živali na vsake 100 kg žive teže dobile 0,7 dag soli dnevno. To se nanaša na pašno govedo, pri krmljenju koruzne silaže pa so potrebe še večje. Potrebe po natriju so večje pri visoko proizvodnih živalih in posebej poleti, ko je vročina in se precej soli izgubi z znojenjem. Zato velja v teh primerih posebej skrbeti za dajanje soli. Pomanjkanje natrija skupaj s še drugimi elementi povzroča pri živini lizavost. Pojem označuje bolezen, ki se kaže v hlastanju živali po obleki, živali ližejo les, zidove in zemljo, segajo po vseh predmetih, ki imajo vsaj malo soli. Torej ta pojav ni nič drugega, kot znak pomanjkanja predvsem soli in fosforja. Pojav ni redek na naših kmetijah, vendar ga neuki kmetje često pripisujejo navadam posameznih živali ali cele črede. Na žalost ne vedo, da zaradi tega živina slabše prirašča in da lahko lizavost odpravimo z dodajanjem soli. Koliko kalcija in fosforja je v travinju, je največ odvisno od zalog teh dveh v zemlji in od sestave ruše. Tako je v krmi s kislih tal, ki so pognojena s fosforjevimi gnojili, npr. dovolj fosforja in premalo kalcija. Več kalcija je v senu ali paši, ki je bogata z deteljami. Sicer pa je založenost travinja pri nas zadovoljiva v pogledu kalcija, medtem ko lahko trdimo to za fosfor le za tisto travinje, ki je bogato gnojeno s fosforjevimi gnojili. Fosfor in kalij dodajamo živini s pripravki, ki vsebujejo oba elementa: kalcijev fosfat, kostna moka in apnenec, ki pa je samo kalcijevo mineralno krmilo. Magnezija navadno ne primanjkuje v voluminozni krmi, je pa nevarnost, da pride do nenadnega pomanjkanja pri odgonu živine na mlado in z dušičnimi ter kalijevimi gnojili bogato pognojeno pašo. Še posebej, če je trava mokra in je hladno vreme, se magnezij slabo izkoristi in posledica tega je pašna tetanija. To preprečujemo s pokladanjem sena in dodajanjem rudninskih krmil z magnezijem, kot sta magnezijev oksid in magnezijev sulfat. Večinoma nastopa pomanjkanje magnezija pri visoko proizvodnih živalih. Najbolje je živini dodajati minerale v obliki raznih mineralno-vitaminskih mešanic, ki vsebujejo poleg mineralov še vitamine, ki so za živino prav tako nepogrešljivi. Če ima živina minerale na razpolago, si sama uravnava količino in ni bojazni, da bi prišlo do problemov zaradi prenažrtja. Paziti pa moramo na količino prve dni, ko jih živali pojedo dejansko preveč in lahko nastanejo tudi zdravstvene motnje. Na pašnikih lahko uredimo solnice, to so korita z nadstrešjem, v katera damo sol ali mi-neralno-vitaminske mešanice. Avguštin Verhnjak °l^ MILKA KLAVZ roj. Veselko »OBRETANOVA MILKA« Junija letos smo na mežiškem pokopališču Mirju pokopali Emilijo Klavž, Obretanovo mamo Milko. Kruta bolezen jo je mnogo prekmalu vzela, v 65 letu starosti. Luč življenja ji je zasijala leta 1925, doma na Obretanovi domačiji v Mežici. Skupaj z mamo sta živeli in gospodarili na kmetiji, dokler se leta 1954 ni spoznala in poročila s Francem, s katerim sta v srečnem zakonu gospodarila in urejala posestvo. Bili so srečna družina pri Obretanu, Franc, Milka in trije sinovi. Veliko so preuredili in zgradili. Tudi nov hlev na Ručnikovem. Le to, da bi živela v novi hiši, kar je bila njena največja želja, se ji žal ni izpolnila. Res je bilo, da se na nebu še ni zasvetilo zlato sonce, ko je že trosila zrno v pognojeno zemljo in si govorila: »tu sejem in posevam, v zemljo zrnje trosim, da v nji bo vzklilo, žito mi rodilo, da bo zraslo žito mlado, dalo kruha«. Nimam več besed. Ostane le še zahvala. Milki za njeno dobroto, delavnost in ljubezen do moža in sinov, sorodnikov, sosedov in prijateljev. In zahvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ki ste ji ob smrti darovali cvetje in nam izrekali iskreno sožalje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku, hvala godbi Rudnika Mežica, hvala cerkvenim pevcem in govornikom za pesmi in lepe poslovilne besede. Najlepša hvala vsem, ki ste se spomnili naše drage žene, mame in babice ter nam pomagali, ko nam je bilo najhuje. Žalujoči mož Franc, sinovi: Franci, Peter in Jurij, zaročenka Lenka in nečakinja Mojcka. (zapisal Rok GORENŠEK) JUSTINA KOSTVEIN hotuljska mežnarica »TREZA« iz Vorančeve »Jamnice« V torek, 17. julija 1990 so se oglasili hotuljski zvonovi tako lepo in žalostno, kot bi bili vedeli, da se za vedno poslavljajo od svoje Juste, ki je kot hotuljska farovška gospodinja, kuharica, organistka, pevka in mežnarica zvonila z njimi, odkar so po volji hotuljskih faranov prvič zapeli in zazvonili, pa vse dotlej, dokler so ji starost in moči to dopuščale. To pa je bilo le malo manj kot 50 let, njenega skoraj 87 let dolgega, lepega in bogatega življenja. Prežihov Voranc je v svojem romanu »Jamnica« napisanem in posvečenem Kotljam in Hotuljcem o naši rajni Justi, mežnarici »Trezi«, napisal: »V zvoniku svete Marjete se je mogočno zibal veliki zvon. Njegov glas je vabil in bučal v mirno jutro in ga napolnjeval s svojim močnim zvonenjem. Mežnarica Treza, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno, vozljato vrv, je pričela počasi ustavljati veliki in težki zvon. Z vso močjo se je krčevito oprijela vrvi, toda zvon jo je s svojim nihanjem še precej časa dvigal visoko od tal pod črni obok, predno se je ustavil.« Da je Prežihov Voranc zvonenje, ki ga je Justa leta in leta opravljala, po trikrat na dan (mrliču se je zvonilo 3-krat po eno uro) in večkrat (maše, spovedi, zjutraj, opoldne in zvečer), pravilno in resnično opisal, smo se lahko prepričali sami, ko smo hodili še v šolo. Vsi smo radi hodili gledati, kako Justa zvoni. Včasih smo ji pri tem celo pomagali. Res je! Vorančevi hotuljski, samorastniški liki, na katerih je zasnoval svojo umetnino, odhajajo in se poslavljajo. Tudi naša farovška Justa, je bila »mežnarica Treza« njegov samorastniški lik. Bila je tudi ena izmed redkih Hotuljcev, ki je bila ponosna na to, da jo je Prežih upodobil v svojih knjigah. Redka je bila med njegovimi najožjimi rojaki, ki je znala njegovo delo pravilno ceniti in vrednotiti, ne z ozkimi krajevnimi in osebnimi merili kot mnogi, pač pa z merili, ki se za inteligentnega in razgledanega človeka spodobijo. Justa je bila dober čloyek; pravi dobrotnik za ptice, zapuščene živali in pomoči potrebne ljudi, gojitelj rož in lepega cvetja, ljubitelj lepe pesmi in glasbe, saj je igrala orgle, klavir in harmonij, pisala note in uglasbila prenekatero domačo pesem. Sedaj je za zmeraj odšla! Rok Gorenšek Upokojenci so sedaj, ko ostajajo doma odvisni od tega, kako si bodo sami uredili življenje. Tudi v pokoju se ne smejo zapustiti, se dolgočasiti, ampak vedno iskati priliko za družbo, sprostitev in zabavo. Dobra volja in zabava je v jeseni življenja bolj potrebna kot kdajkoli prej. Mnogi imajo priliko, da sedaj nadoknadijo, za kar so bili prikrajšani v najtežjih dneh naše preteklosti, v drugi svetovni vojni in po njej. V društvu upokojencev se lahko sedaj sprostijo, zabavajo in ohranjajo medsebojne prijateljske stike. Društvo upokojencev Mislinja posveča temu pod sposobnim in delovnim vodstvom posebno skrb. Tudi letos je bilo v juniju srečanje članov na Levovnikovi turistični kmetiji, kar sem opisal že lansko leto. Prav takšno pa je bilo tudi letos. Nekaj novega pa je bil pohod na Paški Kozjak. Marsikdo je bil na njem prvič. Že sam pogled med vožnjo na lepo urejena kmečka poslopja, lepo obdelana polja, pokošene a še vedno zelene travnike, pašnike in seveda gozdove, je bil čudovit. Vse to kaže, da tod prebivajo pridni ljudje. Najbolj pa smo se čudili spretnosti šoferjev avtobusov, ki so nas po strmi ozki cesti in po ovinkih, ki jim ne bi bil kos manj spreten šofer osebnega avta, pripeljali skoraj pod vrh okoli 1000 metrov visoke gore. S pridržanim dihom in spoštovanjem smo jih opazovali, kako spretno manevrirajo z vozili. V lični lepo urejeni farni cerkvi svetega Jošta je bila za verne člane tudi sveta maša. Sem gor so naši predniki ob hudih sušah romali v procesijah prosit za dež. Še danes krožijo med ljudmi razne pripovedi in tudi šale o teh procesijah. Ob prijetni muziki in petju našega priljubljenega in zvestega ansambla »Pod košato lipo« so nekateri polegli po travi, drugi šli po okolici, saj je iz Kozjaka lep razgled na vse strani. Na jasah in ravnicah pa so se vršile družabne igre in tekmovanja: vožnja žensk v prikolici skozi predor, pikado in še druge. Bilo je mnogo zabave in smeha, za zmagovalce pa lepe nagrade. Prvo nagrado — novo samokolnico, je dobitnik podaril gospodu župniku, ki tu gori tudi kmetuje, naj jo uporablja v spomin na to srečanje. Na večer se je družba razživela in se veselo zavrtela. Posebna zahvala velja vodstvu šole, da je dalo na razpolago prostore in kuhinjo. Zahvaljujemo se gospodu župniku za prostore v naravi in sv. mašo. Društvo ima do zime v načrtu še izlete v razne zanimive kraje. Na koncu pa še šala iz nekdanjih prošenj za dež na Kozjaku: Pri neki takšni procesiji in maši za dež je neki kmet dal v puščico klučarju precej denarja, da bi bil ja zagotovo uslišan. Ko je prišel domov, je nastala nevihta in usula se je toča. Pa je potarnal svoji ženi: »Preveč denarja sem dal cekmuštru, ko je pobiral med mašo, zato se je usula toča. Če bi dal malo manj, pa bi bilo ravno prav za dež.« Jože KRAJNC Razmišljanja ob Lojzetovi upokojitvi Vsepovsod škriplje, krize smo deležni tudi gozdarji. Kljub temu smo se odločili, da pripravimo gozdarji TOZD gozdarstvo Črna ob pomoči Turističnega društva Črna tekmovanje gozdnih delavcev v bolj skromni obliki. Ne bi bilo lepo, da bi se izneverili tradiciji. Gozdarsko tekmovanje je bilo bolj srečanje gozdarjev, kmetov in ostalih ljubiteljev gozda in gozdarstva. Med številnimi obiskovalci je bilo tudi mnogo naših upokojencev. Kljub temu, da Kremžerjev Lojz ni več aktiven gozdar, se je živahno udeležil našega srečanja. Prešerno me je prijel okoli vratu in mi dejal: »Veš Gorazd, še bi rad sodeloval z vami. Rad bi vam mladim na obratu že pomagal. Z gozdom sem živel več kot 40 let, težko se je ločiti od njega.« Zamislil sem se ob tem prijetnem stavku. Ugotovil sem, da bi bil Lojz deležen nekaj pisnih besed že prej, saj je že v mesecu maju šel v zaslužen pokoj. Vendar njegovega odhoda skoraj nismo občutili. Vsak teden še pride k nam. Dobrodošel nam je vsak njegov nasvet o gospodarjenju v gozdovih revirja Ježevo, kamor še danes rad zahaja kot lovec. Znana mu je vsaka grapa v strmih pobočjih Smrekovca in Raduhe. Pa tudi Olševa mu je dobro poznana, saj je pričel delati kot gozdar v Mežiški dolini prav v Koprivni. Tu se je tudi rad srečeval z divjimi lovci. V tem koncu pa je tudi ujel Kordeževo Marijo, ki je pripomogla, da se je Lojz umiril in ostal v Črni, kjer je zgradil prijeten dom. Lojz je prišel v Črno iz Dravograda kot mladi gozdarski delovodja. V Postojni je v želji po še večjem gozdarskem znanju končal skrajšano gozdarsko srednjo šolo. Prvič je naš upokojenec stopil v gozd pred 40 leti v okolici Kimperga nad Dravogradom, kjer je tudi odraščal v vitalnega mladeniča. In prav v teh gozdovih se je pričel seznanjati in delati razna gojitvena dela. Negoval je gozd, kot da bi bil njegov, pod krošnjami smrek na Ojster-ci se je pripravljal na samostojno življenje. Lojz pa nima rad samo gozd, ljubil je tudi glasbo. Se kot »ledik« fant je bil član godbe v Dravogradu. Veselje do kulture goji še danes. Je član našega kulturno-umetniškega društva »Gozdar«. Prepeva v moškem pevskem zboru, kjer je tudi predsednik. Štirinajst dni po zaključku turističnega tedna sem sklenil, da izluščim nekaj podob iz življenja našega novopečenega upokojenca. V 10-letnem poznanstvu mi je Lojz bolj malo povedal o svojih doživetjih, več je bilo besed o gozdu. Zato ne zameri Lojz, da je mozaik v tvojem življenju nepopoln. V zapisu ne omenjam tvojih časovnih mejnikov, ker vem, da te še čas ni povozil. Kljub upokojitvi še naprej ostajaš vitalen. Ob naslednjem srečanju pa mi boš pomagal s prijetnim pogovorom zakrpati luknje v tvojem življenjskem mozaiku. Ostani še naprej z nami! Gorazd MLINŠEK To bO-IH LETIH Lojt m-AbOSTVO IATULCA R.aU*L jEhEUO . * • . / KOROŠKIMI SLOVENCI Kako prijetno se počutiš, daleč od doma v vrtincu med tujimi ljudmi, a vendar slišiš slovensko besedo in prijaznost ljudi, kakršni šo v Št. Rupertu pri Velikovcu na avstrijskem Koroškem. To sem občutila 24. junija, ko smo se peljali z otroci na zaključno razstavo ročnih del letošnjih gojenk I. letnika kmetijsko gospodinjske šole. Najprej smo si šli ogledat njihovo igro iz 18. stoletja Dama škrat. Mala dvorana je bila nabito polna, zato smo stali ob straneh in zadaj. Prijeten in zgovoren moški se mi je odmaknil in dejal, če težko stojim, naj se naslonim na steno. Povedal je, da je doma iz številne družine iz Ptuja in je sedaj kaplan v Št. Rupertu. Ko že nekaj časa stojim v tistem kotu, stopi skozi zadnja vrata, ki so bila ves čas odprta, in so vodila tudi na vrt, prikupno dekle z revijo v rokah: glasilom deklet te šole »Med nami ni meja«. To dekle me pocuka in reče, naj tja stopim, ko nič ne vidim, ker je ona to igro že videla. Res sem bila presenečena nad to vljudnostjo. Med pavzo smo si šli ogledat še velik vrt, ki je bil v najlepšem redu in bogat z razno zelenjavo, zdravilnimi rastlinami in rožami. Po končani igri, med katero so dekleta tudi zapela, smo odšli v internat ali šol. center. To je velika dvonadstropna stavba, bledo rumene barve, z belim peskom pred njo, na velikem dvorišču okrog in okrog pa jo obdajajo bahave vrtnice in druge rože. Tudi notranjost sije od reda in čistoče, v' vseh sobah so drugačni šopki, prikupno aranžirani, da ti pritegnejo pogled. V učni sobi je bilo polno razstavljenih oblek, puloverjev, sploh vsega, kar so se dekleta učila delati. Posebno pritegnile so nas razne torte, katerih je bilo očitno premalo. Ljudje so vse pokupili in dekleta so ta izkupiček porabila za izlet v Nemčijo. Videlo se je, da tu vlada red, dobra hrana in mir. Dekleta so v zadovoljstvu kar sijala. Vse so izrekle, da jim je žal, da je že leta konec in se bodo morale raziti na vse strani, toda podkovane z znanjem, ki jim bo v bodoče še kako prav prišlo. Vrnile se bodo kot dobre gospodinje, katerih v Sloveniji še kako potrebujemo. Med njimi je tudi 6 fantov. Tudi mi smo odnesli tako lepe vtise iz Št. Ruperta, da se ne da opisat. Še nekaj besed o sami šoli. V to šolo se lahko vpiše vsako dekle, ne glede na starost, tudi čez 20 let. Pouk se prične 10. 9. in še se lahko prijavijo dekleta, če se katera zanima. Prav bi prišlo dekletom v kmečkem turizmu. Imajo 19 predmetov. Učiteljice se res trudijo, da se dekleta kaj naučijo. Šola daje tudi dobro podlago za uspešnejši uk v vseh poklicih. Obvezni predmeti: verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, politična vzgoja, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, nega otrok, pravoslavje, vrtnarstvo, gospodarstvo, strojepis, kuhanje, šivanje, ročnosti. Za šolo se lahko prijavite vsak čas, več informacij pa dobite pri vodstvu šole. 9100 Volkermarkt Klosterstrasse 2, tel. 042323896 Mesečna oskrbnina znaša 1.600,— din ali dva meseca dela za 1 mesec učenja. Dekleta, ki so padla in morajo čakati eno leto doma, lahko izkoristijo to zamujeno leto. Pa mnogo sreče. Mihaela KADROVSKE VESTI — GOZDARSTVO PRIŠLI: v mesecu juliju Priimek in ime, datum prihoda, dela, ki jih bo opravljal, DO iz katere prihaja ODŠLI: v mesecu juliju Priimek in ime, datum odhoda, dela, ki je opravljal, DO v katero odhaja TOZD GOZDARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM Pečnik Zdravko, 29. 6. 1990, skladiščni delavec, invalidska upokojitev Kotnik Jože, 29. 6. 1990, sekač, invalidska upokojitev TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Sušek Samo, 9. 7. 1990, gozdarska dela, delovno razmerje za določen čas TOK GOZDARSTVO DRAVOGRAD Krištof Emil, 30. 6. 1990, revirni vodja, redna upokojitev M ž SKUPAJ Gozdarstvo Slovenj Gradec 40 3 43 Gozdarstvo Mislinja 47 5 52 Gozdarstvo Črna 118 14 132 Gozdarstvo Radlje 110 25 135 TOK Gozd. Slov. Gradec 33 4 37 TOK Gozd. Ravne 26 5 31 TOK Gozd. Radlje 23 5 28 TOK Gozd. Dravograd 11 3 14 CLS Otiški vrh 39 5 44 TIS Pameče 114 13 127 Gradnje Slovenj Gradec 43 7 50 Delovna skupnost 43 59 102 SKUPAJ 647 148 795 TSP RADLJE-PODVELKA 1. Ostruh Tomaž 20. 6. 2. Lipuš Marija 29. 6. 3. Koren Terezija 30. 6. 4. Temik Robert 28. 6. TP PAMEČE 1. Rubin Anton 6. 6. 2. Kormanšek Terezija 13. 6. 3. Krajnc Stane 15. 6. 4. Šipek Branka 15. 6. 5. Bricman Ivan 28. 6. 6. Gril Boris 24.6. 7. Perko Jože 24. 6. 8. Hrastnik Davorin 24. 6. 9. Frideršek Jože 23. 6. TP PREVALJE 1. Kovačevič Radmila 7. 6. 2. Belej Valentin 7. 6. 3. Zorman Franc 15. 6. 4. Otič Mihael 28. 6. 5. Merkač Alojz 29. 6. 6. Merkač Vera 29. 6. 7. Podojsteršek Marija 29. 6. 8. Pravdič Stanko 29.-6. 9. Fortin Ana 29. 6. 10. Repnik Marija 29. 6. 11. Benko Štefan 29.6. 12. Marton Anton 29. 6. 13. Komprej Ivan 29. 6. TRGOVINA INŽENIRING 1. Klančnik Miha 12. 5. 2. Kovač Jože 12. 5. POSLOVNI INŽENIRING 1. Detečnik Bogdan 2. 6. 2. Bart Fanika 30. 6. 3. Štanta Zdenka 30. 6. PRIŠLI JULIJ 1990 vzdolžno krojenje krpanje grč in sm. kan. pomoč pri brus. str. dozir, avt. lin. kroj. skladiščenje furnir, preč, spaj, furn. list. priprava odpremn. dok. pom. pri spajanju furn. vodja vzdrževanja izvaj. sklad, del pomoč pri stroju pomoč pri stroju izvaj. sklad, del pom. pri razr. rešetk vod. str. vzdr. del vodenje lin. za furn. izvaj. mizarskih del izv. nal. oper. pripr. d. površ. obd. letvic montaža stil. letvic nadz. prih., odh. in stavb. izv. del na lin. brazdanja in brušenja strojno zarez, rešetk vodenje proizvodnje vodenje pripr. elementov vodenje vzdrževanje trgovec trgovec programer vod. deviz, financ. vod. račun, sektorja Cerjak Darinka Priimek in ime Datum Dela, ki jih opravlja KADROVSKE VESTI — LESNA ŽAGA MISLINJA 1. Polc Boža 2. Založnik Breda 1. 7. urej. fin. razm. s kupci in dobavitelji 1. 7. izvaj. nalog fin. knjigov. PRIŠLI JUNIJ 1990 Priimek in ime Datum Dela, ki jih opravlja ŽAGA OTIŠKI VRH 1. Vivod Boris 25. 6. zlaganje in odprema 2. Kozamumik Jože 27. 6. zlaganje in odprema TSP RADLJE-PODVELKA 1. Prasnic Zlatko L 6. upravljanje stroja za izdelavo utorov in čepov 2. Podlesnik Tomaž 11.6. upr. str. za brušenje 3. Šlaher Zvonko 21. 6. upr. str. za izdelavo zarez in obodno brazdanje TP PAMEČE 1. Paradiž Branko 25. 6. počitniško delo 2. Dornik Zdravko 25. 6. počitniško delo 3. Dornik Andreja 25. 6. počitniško delo 4. Čevnik Marko 25. 6. počitniško delo 5. Smolnikar Jože 25. 6. počitniško delo 6. Krevh Jure 25. 6. počitniško delo 7. Smolnikar Igor 25. 6. počitniško delo 8. Vinamik Damjan 25. 6. počitniško delo 9. Marošek Jana 25. 6. počitniško delo 10. Marošek Matej 25. 6. počitniško delo 11 Pečoler Nevenka 25. 6. počitniško delo 12. Pečnik Klavdija 25. 6. počitniško delo 13. Škratek Valerija 25. 6. počitniško delo 14. Marčič Tomi 27. 6. počitniško delo 15. Planinšec Janez 28. 6. počitniško delo TRGOVINA INŽENIRING 1. Krajnc Stane* 1. 6. vodja skladišče 2. Kovač Bojana 1. 6. prodajalec NOVA OPREMA 1. Bricman Uroš 19. 6. prevzem izd. iz delavnic ODŠLI JUNIJA 1990 Priimek in ime Datum Dela, ki jih je opravljal ŽAGA MISLINAJA Org., iz katere prih. ŽAGA OTIŠKI VRH 1. Kamer Bojan 3. 7. zlaganje in odprema 2. Trobej Beno 2. 7. zlaganje in odprema z 3. Škorjanc Vlado 1. 7. sušilničar 4. Kotnik Milena 1. 7. vod. fin. knjigov. iz JLA 5. Areh Ivica 1. 7. izvaj. nalog fin. knjigov. iz JLA iz JLA ŽAGA MUŠENIK 1. Sušnik Mirko 1. 7. sortir. hlodovine 2. Bošnik Jožica 1. 7. izv. nalog fin. knjigovod. 3. Gregor Gordana 1. 7. nabavni referent II. ŽAGA VUHRED 1. Medakovč Alenka 1. 7. urej. fin. razm. s kupci 2. Polak Brigita 1. 7. vodenje strošk. knjig. TIP OTIŠKI VRH 1. Horvat Terezija 1. 7. vodenje fin. knjig. 2. Sekavčnik Jožica 1. 7. kratk. fin. posl. sred. 3. Pečovnik Angela 1. 7. izv. nal. knj. osn. sred. TP Pameče TP Pameče 4. Lužnik Marija 1. 7. izv. nal. obd. pod. s 5. Korošec Jožica 1. 7. term. izv. fin. oper. pri dolg. iz JLA 6. Hribar Marija 1. 7. fin. urej. fin. razm. s kupci 7. Marošek Vida 1. 7. in dob. vodja prodaje ivemih plošč samostojni prodajni Org., v katero odhaja 8. Domijan Vida 1. 7. referent 1. Jeromel Cvetko 2. Turjak Rado 24. 6. 29. 6. zlaganje žag. lesa brušenje rezil v JLA upokojitev ŽAGA MUŠENIK 1. Slekovec Janko 2. Krumpačnik Jože 3. Skarlovnik Jože 11. 6. 13. 6. 29. 6. skobi. žag. lesa vzdrž. str. naprav robljenje žag. lesa inval. upokoj. inval. upokoj. inval. upokoj. TIP OTIŠKI VRH 1. Praznik Damjan 2. Pečnik Anica 3. Remec Marija 15. 6. 29. 6. 29. 6. izv. nalog pri iver. vodja laboratorija materialni knjigov. Zavarov. skupn. upokojitev upokojitev 14 ■ V I H A R N 1 1 K TP PAMEČE L Skutnik Silva L 7. vodenje financ 2. Santner Rozika 1. 7. vodenje strošk. knjig. 3. Smonkar Ljuba 1. 7. izv. knj. mat. in drob. invent. urej. fin. razm. s kup. in 4. Žvikart Zinka 1. 7. 5. Rebernik Ljudmila 1. 7. dob. posl. z vredn. papirji določen čas inval. upokoj. predčasna upokoj. v JLA inval. upokoj. upokojitev Trgovina-inženiring upokojitev JLA JLA JLA samost, prenehanje discipl. preneh. upokojitev upokojitev v JLA predč. upokoj. predč. upokojitev predč. upokojitev predč. upokojitev predč. upokojitev predč. upokojitev predč. upokojitev predč. upokojitev predč. upokojitev privat privat pripravnik upokojitev Občina Izola Org. iz katere prihaja LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring iz JLA LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring LESNA-Poslovni inženiring TP PREVALJE 1. Tovšak Marjan 1 . 7. razv. proiz. prog. in tehn. LESNA-Poslovni inženiring 2. Domijan Gvido 1 . 7. razv. proiz. inform. progr. LESNA-Poslovni inženiring 3. Strmčnik Jolanda 1 . 7. urej. fin. razm. s kup. in dob. LESNA-Poslovni inženiring 4. Špenger Majda 1 . 7. urej. fin. razm. s kup. in dob. LESNA-Poslovni inženiring TSP RADLJE-PODVELKA 1. Klug Marija 1 . 7. vodenje financ LESNA-Poslovni inženiring 2. Šmon Hilda 1 . 7. vodenje fin. knjigov. LESNA-Poslovni inženiring 3. Mirkac Branka 1 . 7. izv. zaht. nalog fin. knjig. LESNA-Poslovni inženiring 4. Kac Majda 1 . 7. izv. nalog strošk. knjig. LESNA-Poslovni inženiring 5. Bari Jožica 1 . 7. izv. zaht. nalog strošk. knj. LESNA-Poslovni inženiring 6. Krajnc Nada 1 . 7. vodenje strošk. knjig. LESNA-Poslovni inženiring 7. Skočaj Andreja 1 . 7. urej. fin. razm. s kup. in dob. LESNA-Poslovni inženiring 8. Špoljar Janez 1 . 7. projektiranje III LESNA-Poslovni inženiring 9. Ropič Dušan 26. 7. sest. lepljenja lamel, vrat LESNA-Poslovni inženiring TRGOVINA INŽENIRING 1. Kotnik Mira 1, . 7. vodenje stošk. knjig. LESNA-Poslovni inženiring 2. Zupanc Angela 1 . 7. izyaj. nalog strošk. knjig. LESNA-Poslovni inženiring 3. Plazovnik Marija 1, . 7. izvaj. nalog strošk. knjig. LESNA-Poslovni inženiring 4. Skočaj Erika 1 . 7. izv. zaht. nal. fin. knjig. LESNA-Poslovni inženiring 5. Jeromel Ditka 1, . 7. izv. nal. obd. pod. s term. LESNA-Poslovni inženiring 6. Santner Krista 1, , 7. izv. nal. obd. pod. s term. LESNA-Poslovni inženiring 7. Marhart Ana 1. , 7. izv. fin. oper. pri kratk. fin. LESNA-Poslovni inženirk g 8. Rozman Rajka 1, , 7. ur. fin. razm. s kupci in dob. LESNA-Poslovni inženiring 9. Gros Metka 1. , 7. vodenje strošk. knjig. LESNA-Poslovni inženiring 10. Gros Silvo 1, , 7. vod. kratk. fin. in tek. likv. LESNA-Poslovni inženiring 11. Lakovšek Zlata 1, . 7. posl. z vredn. pap. in izv. pl. pr. LESNA-Poslovni inženiring POSLOVNI INŽENIRING 1. Miheljak Ernest 2. 7. organiziranje kooperacije in trženja NOP ODŠLI JULIJ 1990 Priimek in ime Datum Dela, ki jih je opravljal Odhaja ŽAGA MISLINJA 1. Kotnik Mihael 5. 7. priprav, hlodovine invalidska upokojitev ŽAGA OTIŠKI VRH 1. Vivod Boris 23. 7. zlaganje in odprema — 2. Kozamurnik Jože 23. 7. zlaganje in odprema — 3. Karner Bojan 23. 7. zlaganje in odprema — 4. Trobej Beno TP PREVALJE 23. 7. zlaganje in odprema 1. Trajanovski Dragica 10. 7. TSP RADLJE-PODVELKA emb. in kontr. vratnih kril spor. pren. del. razm. 1. Ladinek Stane 25. 6. upr. stroja za obodno brazd. — 2. Ternik Franc 23. 7. upr. str. za vrt. in vst. anuba nasadil NOVA OPREMA 1. Miheljak Ernest 1. 7. vodenje TOZD LESNA-Poslovni inženiring 2. Petrič Marija 7. 7. šivanje tap. mater. — 3. Zupančič Marko 31. 7. izrač. direktnih stroškov upokojitev 4. Kanonovič Tatjana 6. 6. POSLOVNI INŽENIRING zapiranje vzmetnic 1. Polc Boža 30. 6. urej. fin. razm. s kupci Žaga Mislinja 2. Založnik Breda 30. 6. izvaj. nalog fin. knjig. Žaga Mislinja 3. Škorjanc Vlado 30. 6. projektiranje III Žaga Otiški vrh 4. Kotnik Milena 30. 6. vod. fin. knjigovodstva Žaga Otiški vrh 5. Areh Ivica 30. 6. izvaj. nalog fin. knjig. Žaga Otiški vrh 6. Bošnik Jožica 30. 6. izvaj. nalog fin. knjig. Žaga Mušenik 7. Gregor Gordana 30. 6. nabavi referent II Žaga Mušenik 8. Medakovič Alenka 30. 6. urej. fin. razm. s kupci Žaga Vuhred 9. Polag Brigita 30. 6. vodenje str. knjigov. Žaga Vuhred 10. Horvat Terezija 30. 6. vodenje fin. knjig. TIP Otiški vrh 11. Sekavčnik Jožica 30. 6. kratk. fin. posl. sred. TIP Otiški vrh 12. Pečovnik Angela 30. 6. izv. nal. knjig. osn. sred. TIP Otiški vrh 13. Lužnik Marija 30. 6. izv. nalog obd. pod. s term. TIP Otiški vrh 14. Korošec Jožica 30. 6. izv. fin. oper. pri dolg. fin. urej. fin. razm. s kup. in dob. TIP Otiški vrh 15. Hribar Marija 30. 6. TIP Otiški vrh 16. Marošek Vida 30. 6. vodja prodaje ivernih plošč samostojni prod. referent TIP Otiški vrh 17. Domijan Vida 30. 6. TIP Otiški vrh 18. Skutnik Silva 30. 6. vodenje financ TP Pameče 19. Santner Rozika 30. 6. vod. strošk. knjig. TP Fameče 20. Smonkar Ljuba 30. 6. izv. knj. mat. in drob. invent. TP Pameče 21. Žvikart Zinka 30. 6. urej. fin. razm. s kupci in dob. TP Pameče 22. Rebernik Ljudmila 30. 6. posl. z vredn. papirji TP Pameče 23. Tovšak Marjan 30. 6. razvoj proiz. progr. in tehn. TP Prevalje 24. Domijan Gvido 30. 6. razv. proizv. informprogrm. TP Prevalje 25. Strmčnik Jolanda 30. 6. urej. fin. razm. s kupci in dob. TP Prevalje 26. Špenger Majda 30. 6. urej. fin. razm. s kupci in dob. TP Prevalje 27. Klug Marija 30. 6. vodenje financ TSP Radlje-Podvelka 28. Šmon Hilda 30. 6. vodenje fin. knjig. TSP Radlje-Podvelka 29. Mirkac Branka 30. 6. izv. zaht. nal. fin. knj. TSP Radlje-Podvelka 30. Kac Majda 30. 6. izv. nal. strošk. knj. TSP Radlje-Podvelka 31. Bari Jožica 30. 6. izv. zaht. nal. fin. knj. TSP Radlje-Podvelka 32. Krajnc Nada 30. 6. vodenje strošk. knj. TSP Radlje-Podvelka 33. Skočaj Andreja 30. 6. urej. fin. razm. s kup. in dob. TSP Radlje-Podvelka 34. Špoljar Janez 30. 6. projektiranje 111 TSP Radlje-Podvelka 35. Kotnik Mira 30. 6. vodenje strošk. knj. Trgovina-inženiring 36. Zupanc Angela 30. 6. izv. nalog str. knj. Trgovina-inženiring 37. Plazovnik Marija 30. 6. izv. nalog str. knj. Trgovina-inženiring 38. Skočaj Erika 30. 6. izv. zaht. nalog fin. knj. Trgovina-inženiring 39. Jeromel Ditka 30. 6. izv. nalog obd. pod. s Trgovina-inženiring 40. Santner Krista 30. 6. izv. nalog obd. pod. s Trgovina-inženiring 41. Marhart Ana 30. 6. izv. fin. oper. pri kratk. fin. Trgovina-inženiring 42. Rozman Rajka 30. 6. ur. fin. razm. s kup. in dob. Trgovina-inženiring 43. Gros Metka 30. 6. vodenje strošk. knj. Trgovina-inženiring 44. Gros Silvo 30. 6. vod. kratk. fin. in tek. likv. Trgovina-inženiring 45. Lakovšek Zlata 30. 6. posl. z vredn. pap. in izv. plač. prom. Trgovina-inženiring TP PAMEČE 1. Vranjek Metoda 13. 7. pripravnik VII. — 2. Lužnik Ferdo 18. 7. strojno vzdrževanje IV. — ŠTEVILO ZAPOSLENIH 31. 7. 1990 LESNA SLOVENJ GRADEC Družba M ž SKUPAJ Žaga Mislinja 42 6 48 Žaga Otiški vrh 43 13 56 Žaga Mušenik 32 15 47 Žaga Vuhred 45 12 57 TIP Otiški vrh 207 36 243 TP Pameče 118 145 263 TP Prevalje 80 155 235 TSP Radlje-Podvelka 180 183 363 Nova oprema 179 148 327 Trgovina-inženiring 95 46 141 Poslovni inženiring 42 67 109 LESNA 6 6 12 SKUPAJ 1.069 832 1.901 Drago Mišetič Mlatiči iz Šmikiavža po naporni mlačri žita na grajskem pikniku pri razvalin ah vodriškega gradu — Foto: F. Jurač viharniki 15 DELO IN OBIČAJI V GOZDARSTVU V PRETEKLOSTI DELOVNE IN SOCIALNE RAZMERE GOZDNIH DELAVCEV V ZGORNJI MEŽIŠKI DOLINI V rubriki »delo in običaji v goadarstvu v preteklosti« bomo v.nekaj nadaljevanjih objavili del diplomske naloge Branka SIRNIKA, dipl. ing. gozdarstva. Delo je zanimiv prikaz delovnih in socialnih razmer gozdnih delavcev v zgornji Mežiški dolini v preteklosti. Za zadnje nadaljevanje pa bo avtor pripravil povzetek drugega dela svoje naloge, ki prikazuje življenje gozdnih delavcev v črni danes. mNmHHMHHMHNNHBHMI HH ' H MM 1. UVOD Koroški gozdni delavec je bil skozi zgodovino potisnjen na rob družbenega dogajanja. Težki delovni pogoji v preteklosti so ga odvajali od kulturnih, političnih in izobraževalnih sredin. Glavni motiv »olcarjev« je bil večji zaslužek in s tem več dela. Za družbeno okolje in dogajanje okoli sebe se niso dosti zanimali. Razvoj mehanizacije je prispeval k večji produktivnosti ter k zmanjšanju fizične težavnosti dela. Kljub temu pa mehanizacija gozdnega dela ni odpravila v celoti težavnega dela. Proizvodni proces poteka na odprtem prostoru v gozdu, zato se neugodnim meteorološkim vplivom, ki se jim pridružijo še škodljivi vplivi mehanizacije, ni mogoče izogniti. Pri uresničevanju proizvodnih in vseh ostalih funkcij gozdov, ki nam jih narekuje družba, ima zelo pomembno vlogo prav gozdni delavec in njegovo delo. Ne sme nam biti vseeno, v kakšnih razmerah živi in dela gozdni delavec danes. To problematiko obravnavam v diplomski nalogi na primeru gozdnih delavcev v zgornji Mežiški dolini. 2. OPREDELITEV NALOGE V nalogi sem skušal nakazati kratek razvoj delovnih in socialnih razmer gozdnih delavcev v preteklosti. Na kratko sem orisal delo sekačev in voznikov — »furmanov«, njihove navade in nošo, kupno moč njihovih mezd, njihove stanovanjske in zdravstvene razmere, socialno zavarovanje ter njihove prehrambne navade v drugi polovici preteklega in v prvi polovici tega stoletja na območju zgornje Mežiške doline. Z izvedeno anketo med gozdnimi delavci v TOZD Gozdarstvo Črna na Koroškem pa sem preučil, kako živijo, kakšne navade imajo, kjer se udejstvujejo in v kakšnih razmerah delajo gozdni delavci v zgornji Mežiški dolini danes. Gozdarstvo ima v Mežiški dolini zelo staro in bogato tradicijo. Ljudje so se pri nas že zelo zgodaj preživljali kot gozdni delavci. O tem pričajo številni po raznih časopisih, revijah in arhivih raztreseni viri. Moja naloga je le skromen prispevek in poskus zbiranja številnega gradiva o življenju in delu koroških »olcarjev« v preteklosti in v današnjih razmerah. Precej izrazov za gozdna opravila, orodja ali običaje navajam kar v fonetični obliki, kot so se ohranili med ljudmi. Na njih opozarjam zato, da jih ne bi pozabili in da jih ohranimo kot svojevrstno obliko naše bogate kulturne dediščine. 3. KRATEK ORIS MEŽIŠKE DOLINE Mežiška dolina se je kot prečni klin zarila med Vzhodne Karavanke in Osrednje Alpe. Obsega tisti slovenski alpski prostor, ki se prične pri Dravogradu, teče vzporedno z državno mejo s sosednjo Avstrijo skozi Karavanke med Peco in Uršljo goro in se potegne proti Savinjskim Alpam tja do Olševe in Raduhe. Mežiško dolino sestavlja torej sklenjeno področje ob reki Meži, od izvira pod Olševo do izliva pri Dravogradu. Južna meja doline je prislonjena na vrhove in slemena Uršlje gore, Slemena, Smrekovca, Raduhe in Olševe; tod je tekla tudi stara deželna meja med Koroško in Štajersko. Zahodna in severna meja pa sledita državni meji prek Snežnika, Luž, Pece, Lokovice in Strojne. Zaradi zelo ugodne naravne sklenjenosti je Mežiška dolina tudi upravno zaključena celota, saj skoraj vso dolino — razen izliva in majhnega dela spodnjega toka reke Meže obsega občina Ravne na Koroškem. Četudi je naravno sklenjena, pa je zelo prehodna pokrajina na vzhodnem obrobju celovške kotline. Tod čez je že v rimski dobi tekla cesta, ki je prek Mislinjske doline vezala celovško kotlino z drugimi rimskimi postojankami na našem ozemlju. Relief Mežiške doline nam kaže zelo pestro podobo, saj so v dolini zastopane kamenine skoraj vseh geoloških dob od arhaika do aluvi-ja. Sprememba kamenin na sorazmerno kratkih razdaljah je značilna za njen celotni relief, zato ima Mežiška dolina zelo živahno in razgibano pokrajino. V njej prevladuje hribovit in gorat svet, ravne površine pa so veliko skromneje zastopane le po dolinskem dnu in po posameznih kotlinah. Te ravne površine so ponekod prerezale manjše reke ali večji potoki in jih preoblikovali v za dolino zelo značilne terase. Na področjih, ki so sestavljena iz apnenca, so ozka slemena in strma pobočja, ki jih prelamljajo strme grape. Gorovja iz magmatskih ali metamorfnih kamenin so manj strma, slemena so širša, bolj prehodna, zato na teh področjih tudi kmetije segajo precej višje, krepko čez nadmorsko višino tisočih metrov. Svojska lega in gore, ki jo obkrožajo, dajejo Mežiški dolini milo alpsko podnebje. Na klimo vpliva tudi njen položaj na obrobju celovške kotline, velik vpliv pa ima tudi Peca, ki je tudi 200—250 dni v letu prekrita s snegom. Zato so zime v Mežiški dolini razmeroma mrzle, poletja pa so glede na celinsko vročino južnejših slovenskih dežel, zmerno topla. Noči so zaradi temperaturnega obrata v dolinah in kotlinah precej hlad- Ne glede na temperaturne razlike ima Mežiška dolina precej boljše klimatske pogoje od dolin v Julijskih Alpah, še posebej v obdobju razcveta in rasti. Prav zaradi tega so v tej pokrajini najvišje gorske kmetije v Sloveniji. Nad 52 odstotkov vseh kmetij v Bistri, Topli in Koprivni leži na prisojnih pobočjih, ki presežejo tisoč metrov nadmorske višine. 4. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI V LUČI PRETEKLEGA ČASA Zgodovina gozdov na Koroškem je pestra in težka, mnogokrat težja, kot je bilo življenje ljudi, ki so živeli na tem delu zemlje. Tisočletja je gozd živel svoje mirno življenje, redkokdaj je njegovo tihoto premotil človek — lovec, ki si je v njem iskal vsakdanjo hrano. Z rastjo prebivalstva so si ljudje s požiganjem in krčenjem gozdov ustvarjali nove plodne poljedelske površine. Pozneje je začela cerkvena gosposka, ki je bila lastnik vseh gozdov v naših krajih, še močneje povečevati poljedelske površine, s tem pa hkrati krepiti gospodarsko moč takratnih zemljiških lastnikov. Kmet — tlačan je bil močno zainteresiran za povečanje svojih obdelovalnih površin, saj od gozdov takrat ni imel posebnih koristi. Les je ljudem služil zgolj za kurjavo in za morebitne potrebe v stavbarstvu. Kmet je imel največ koristi od živinoreje in poljedelstva, zato so bile površine z gozdovi zanj manjvreden vir dobrin. V sedemnajstem stoletju je nastala prelomnica v načinu gospodarjenja z gozdovi: les je dobil vrednost, začela se je prva prodaja. Razvoj industrije v svetu se je globoko čutil v koroških gozdovih. Porasle so potrebe po žeiezu in steklu. Globoko v gozdovih so zagorele oglarske kope. Z razvojem fužinarstva so potrebe po lesu kot produktu za kurjavo naraščale. Začela se je doba najbolj surovega izkoriščanja gozdov. Krčili so velike gozdne površine. Goli gozdni poseki so bili na debelo pokriti s senčnimi ostanki. Na velikih površinah se je kopičil surovi humus in ni dovoljeval naravnega pomlajevanja. Mišljenje o neizčr-panosti gozdov, ki je do takrat vladalo, je bilo porušen. Gozdovi so bili močno izsekani, ponekod skoraj že uničeni. Da bi čim prej obnovili propadajoče površine, so takratni lastniki na sečiščih požigali sečne ostanke, na požganicah pa posejali mešanico smrekovega semena in rži. Po načinu gospodarjenja imenujemo to dobo obdobje frat in novin. Takšen način obnove je spremenil prirodne jelove in bukove sestoje v enodobne monokulture smreke, ki so bile za takratnega lastnika sicer donosne, za trajno gospodarjenje z gozdovi pa prav gotovo neprimerne. S propadom fužin se je začela nova doba v gospodarjenju z gozdovi — doba tehnične predelave lesa, ki sovpada z izgradnjo železnic v naših krajih. Stari način transporta s splavarjenjem je zamenjala železnica, ki je vzporedno z ostalimi priročnimi bogastvi odprla na široko vrata v svet tudi gozdnim sortimentom. Gozdovi Pece, Olševe, Uršlje in Smrekovca so morali zopet zadovoljiti nenasitno željo lastnikov zemljišč po lesu in denarju. V borbi za čim večjimi dobički je sečnja presegla proizvodnjo zmogljivosti gozdov in pričela segati po lesni glavnici. Takšen način poseganja v gozdove je močno zmanjšal lesno zalogo in prirastek. Velike površine umetno zasnovanih smrekovih sestojev, ki so mnogokrat nastali na neustreznih rastiščih in na močno izčrpanih tleh, so postali podvrženi snegolomom, vetrolomom in biotičnim vplivom. Denar, ki je v obliki lesne mase odtekal iz naših gozdov, ni našel več poti nazaj v gozd. Prvi predpisi, predhodniki kasnejših zakonov o gozdovih, ki so v grobem regulirali gospodarjenje z gozdovi, so bili t. i. gozdni redi (v osemnajstem stoletju). Začetek načrtnega gospodarjenja z gozdovi pa beležimo v letih po drugi svetovni vojni z zakonom o zaščiti gozdov in z zakonom o gozdovih. BRANKO ŠIRNIK (dalje prihodnjič) ALI BO KOROŠKA ŠE KDAJ ČISTA? Nekoč je človek naravi vzel samo toliko, kot je potreboval. Danes ji vzame veliko več, vanjo pa vrne svoje odpadke. Nekateri se razgradijo, drugi bodo ostali žalostni spomeniki naše civilizacije prihodnjih rodov. Voda je najpomembnejši element, brez katerega ni življenja. Čeprav je brez barve, brez vonja in okusa, jo uporabljamo vsak dan. Njene količine so omejene in mi se ne zavedamo, da je pitne vode vedno manj. Reke in potoki so iz dneva v dan bolj onesnaženi. Glavni povzročitelji onesnaženih voda so tovarne, ki v reke spuščajo razne odplake z veliko strupenimi kemikalijami, pa tudi sami ljudje, ki v vode odmetavajo različne odpadke. Zaradi tega življenje v rekah, potokih in morjih počasi izumira. Vse manj je rib in drugih živali, ki bi popestrile življenje v vodi. Pa tudi morje postaja vse večji problem. Cvetenje morja se vsako leto razširi ob jadranski obali, kar nam odganja turiste in zelo ogroža življenje v morskih gladinah. Vse bolj in bolj pa je onesnažen tudi zrak. Večje tovarne, ki so brez čistilnih naprav, zelo onesnažujejo zrak, k temu pa pripomorejo tudi izpušni plini avtomobilov in drugih prevoznih sredstev. Glavni problem je onesnaževanje zraka z žveplovim dioksidom — SO2. Do nedavnega je iz topilnice rudnika Mežica znašala dnevna količina SO2 10—12 ton, ki je neoviran uhajal v zrak. Iz termoelektrarne Šoštanj uhaja v zrak 400 ton žvepla dnevno. K temu moramo dodati še žveplov dioksid iz kurišč. Tudi tla so prepojena s strupi. Iz topilnice v Žerjavu se svinec že 90 let useda na zemljo. Preko rastlin prihaja v živali in v človeka. To kopičenje svinca v človeku in živalih zelo slabo vpliva na njihovo zdravje. Močno bolani so v zgornji Mežiški dolini gozdovi. 40 % gozdov je okvarjenih tako močno, da bodo povsem propadli. S propadanjem našega okolja škodimo sami sebi. Letos je za dan zdravja (7. april) opozorila svetovna zdravstvena organizacija na ukrepe, ki jih morajo posamezniki in narodi sprejeti, da bi zaustavili nadaljnje poslabšanje zdravja našega planeta. Tudi pri nas je pripravljen program akcije pod geslom »OČISTIMO NASO KOROŠKO«. Urška KREUH 7. r. OŠ Slovenj Gradec Tako je ob letošnjem dnevu zdravja, ki je potekalo na Koroškem pod geslom »Očistimo našo Koroško,« razmišljala Urška. Objavljamo tudi misli nekaterih učencev — osnovnošolcev slovenjgraških šol: Le z razumom bomo uspeli ohraniti čisto okolje, s tem pa bomo zagotovili zanamcem lepšo in čistejšo prihodnost. Gabriela PORI, Slovenj Gradec Človek vse bolj onesnažuje naravo okoli sebe. Slad vsem tem sem se zamislil in spoznal, da moramo vsi, tako otroci kot tudi odrasli, poskrbeti za red in čistočo, če hočemo preživeti... Domen POGOREVC, Slovenj Gradec Narava ni več tisto, kar je bila nekoč. Sedaj je bolna, umazana, gozdovi umirajo, čistega zraka je vedno manj... Vse to je stori! človek s svojim razumom. Le kdaj se bomo tega zares zavedali? Silva TOMAŽIČ, Slovenj Gradec S ponovno rabo ali predelavo odpadkov (star papir, steklenice, železo...) bi prihranili surovine in energijo, zmanjšali bi količino plinov in strupov, ki se izločajo ob proizvodnji... Klavdija KRIŽOVNIK, Mislinja Oguljene, izprane skale, drevesna okostja, mrtve reke in potoki molče kričijo. Pred vsem smo doslej zatiskali oči. Bomo čez leta zaradi naše malomarnosti morali nositi zaščitne maske, da se ne bomo zadušili? Marija VERHOVNIK, Slovenj Gradec Želim, da bi v naši okolici večkrat organizirali očiščevalne akcije, tudi na naši šoli, saj se učenci zelo bojimo, kakšna bo naša prihodnost, prihodnost brez čiste vode, zraka... Klavdija KOR AT, Slovenj Gradec Voda je ena od osnovnih človekovih dobrin. Brez nje ni življenja. Ohranimo jo zdravo! Metka KAMNIK, Sl. Gradec /Vi VRNITEV Mu nekaj časa res je dobro šlo, a na kmetiji starčka sta trpela, saj drugega izhoda nista imela, a danes kaznovan je on za to. Pred dnevi srečal sem prijatelja, kot prej nikoli je zamišljen bil. Zamišljenosti mi svoje ni prekril, ga razočarala je družba vsa. Je na kmetiji on doma živel. Da kmet postal bi, mu bilo ni mar. Je bolje imet’ tovarniški denar, to misel je v glavi vedno imel. Mu hrbet družba pokazala je, tovarniška so vrata se zaprla, se zanj ne bodo nikdar več odprla, mu le kmetija je še ostala. In vračal se je žalosten domov, ponos tovarniški mu je splahnel, zdaj na kmetiji delat’ bo začel, morda pri mizi še bo našel stol. Zlatko ŠKRUBEJ ________________________________J Na Prevaljah: OBNOVILI SO CERKEV Farna cerkev svete Marije na jezeru na Fari na Prevaljah praznuje letos stoto obletnico. Ob tem jubileju so tamkajšnji farani cerkev v celoti obnovili. V nedeljo 19. avgusta pa je bil za vse tamkajšnje krajane slovesen dan. Mariborski škof dr. Franc Kramberger je posvetil obnovitvena dela pri cerkvi svete Marije, na slovesnosti pa sta spregovorila tudi predsednik Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije Lojze Peterle in prevaljski rojak, skladatelj Lojze Lebič. Posebna pridobitev za to cerkev so tudi nove orgle, ki so največje na Koroškem. Crkveni zbor je pod vodstvom Jožeta Kerta naštudiral baročno mašo z instrumentalno spremljavo. Župnijski urad je izdal bogat zbornik, v katerem so prispevki prof. Toneta Sušnika o delu prevaljske fare in dr. Marjana Zadnikarja o cerkveni umetnosti v prevaljski fari. F. Jurač DOLGA, SIVA, PRAŠNA CESTA Dolga, siva, prašna cesta se vije neznano kam, tako čudna mi je ta siva, prašna cesta, tako čudna in tuja. Mnogo ljudi gre po tej sivi, prašni cesti, \^ mrki so, skoraj hudobni, ko gredo neznano kam. Bojim se, da je to usojeno tudi meni, da bom morala tudi jaz po tej sivi cesti neznano kam in da se ne vrnem več nazaj. Pavlina RAT OSTALI DOGODKI V ponedeljek, 25. junija letos smo se zadnjikrat poslovili od našega dolgoletnega delavca na TOZD Gozdarstvo Mislinja, Vinka Žoharja. Čeprav smo vedeli, da zadnje čase nekaj boleha, se še ne moremo sprijazniti, da je res in da lahko smrt pride tako na hitro. V trenutku postane neizprosna resnica, kateri ne more nihče ubežati in ti poruši vse načrte in prihodnost. V bolečini, ki jo čutimo danes, nam podzavestno prihajajo v spomin besede velikega misleca, ki pošilja v svet vprašanje: »Komu zvoni«. V tem vprašanju nas opominja, da naj nikar ne vprašujemo preveč komu zvoni, kajti v naslednjem trenutku lahko zvoni meni in tebi. Smrt — ta neizprosna kosa — v delcu sekunde zruši zgradbo, pa če stoji še na tako trdnih temeljih. Tako je tudi Vinku prekmalu zrušila in pokopala vse načrte, ki jih je imel pred sabo. S kako vnemo in veseljem nam je rad pripovedoval, kako si urejuje domačo hišo, pripravlja zemljo, sadi drevesa, gradi hlev in kupuje živino, da bo imel zaposlitev, ko bo odšel v pokoj. Vsi, smo ga z veseljem poslušali in se z njim veselili. Resje odšel v pokoj 1. marca letos, a so hiša, zemlja, sadovnjak in hlev ostali brez pridnih Vinkovih rok. Žohar Vinko je bil rojen 26. avgusta 1934. leta v Šentilju kot najmlajši — četrti otrok malega posestnika Jurija in Antonije Žohar. Odraščal je v skromnih razmerah brez izobilja, kar ga je izoblikovalo v skromnega, poštenega in pridnega deiavca. VINKO ŽOHAR 1934-1990 Že kmalu je opazil in čutil razlike med ljudmi in prišel do spoznanja, da vztrajnost in pridnost na domači zemlji vodi v lepše življenje. Iz male kmetije, čeprav so živeli v veliki slogi, so morali za kruhom v svet. V kolektiv je prišel 1. aprila 1958. leta kot odrasel fant s klobukom, za katerim je že imel lovski znak. V delo in kolektiv se je hitro vživel, saj je prišel v domače okolje, med svoje ljudi, sošolce in znance. V začetku je prevzel delo knjigovodje obrata, nato je bil merilec, skladiščnik, nazadnje pa kot vodja odpreme. Skratka, bil je za vse! Vsa dela je opravljal z veliko odgovornostjo, marljivostjo in vztrajnostjo. Nobeno delo, ki ga je začel, ni ostalo nedokončano. Zaradi teh lastnosti je bil med kolektivom sila priljubljen. Rad je pomagal ljudem, če je le mogel, se zavzemal za njihove pravice in bičal krivice. Glede na te lastnosti je bil večkrat izvoljen v organe upravljanja, sindikat, več let je bil predsednik delavskega sveta. Vedno je našel čas za vključevanje v najrazličnejše dejavnosti v kraju. Našli smo ga v raznih organizacijah, bil je član ali predsednik komisij ob slehernih volitvah. Več let se je aktivno ukvarjal z gasilstvom. Posebno rad pa je delal na telesnovzgojnem področju. Njegovega pionirskega dela smo se spomnili tudi te dni, saj je bil član ustanovitvenega odbora DTV Partizan pred tridesetimi leti in je s somišljeniki zaoral brazde tega široko razpredenega društva. Njegov hobi je bilo keglanje na ledu in ko je spoznal priljubljenost tega športa med starimi in mladimi v kraju, je storil prve korake pri organizaciji tekmovalne kegljaške sekcije. Zaradi zanesenjaškega in marljivega dela ga bomo zato pogrešali na vsakem koraku, ob sleherni večji akciji, s katero si naš kraj utira pot napredka. Ivan LEKŠE ROZALIJA ZALOŽNIK 1924-1990 Vedno nas globoko stisne pri srcu, kadar nam smrt nepričakovano iz naše sredine iztrga človeka, ki nam je blizu, ki je še poln načrtov in želja. Tako je sredi lepega julijskega večera žalostno zadonel zvon v farni cerkvi v Šentilju in naznanil, da je po kratki, a hudi bolezni nehalo biti srce naše Rozalije Založnik. Žalika seje rodila 1. 9. 1924 v številni bajtarski družini v gozdarskem zaselku — Komisiji. Zaradi slabih stanovanjskih pogojev se je družina v letu 1936 preselila na Friškovčevo domačijo, kjer je Žalika preživela brezskrbna otroška leta. Kot krhko mlado dekle se je leta 1948 poročila. Z možem Ignacem sta si uredila toplo družinsko ognjišče v Komisiji- Rodili so se jima trije otroci, katere sta vzgojila v pridne in poštene državljane. Po nekaj letih sta si v Mislinji kupila hišo in jo uredila v lep in topel dom. Toda, ko človek svoje življenjsko poslanstvo izvrši, ko mu ostane še nekaj let, katere bi lahko preživel le zase, poseže vmes usoda, ki udari najhuje tam, kjer bi najmanj pričakoval. Tako je v letu 1989 začel bolehati mož Ignac. Zahrbtna bolezen gaje sredi toplih julijskih dni istega leta iztrgala iz naše sredine. To je bil za Zaliko hud udarec, od katerega si ni mogla več opomoči. Ni še minilo polno leto žalovanja, že je usoda udarila še globje, zahrbtna in neozdravljiva bolezen je 5. 7. 1990 ugasnila svečo življenja še njej. Vsi, ki smo Zaliko poznali bomo pogrešali njen vedri obraz in njeno vedno toplo besedo. Trpko je spoznanje, da je ni več med nami. Ohranili jo bomo v lepem spominu. S. ŠTEFAN PANTNER Na šentflorjanskem pokopališču v Doliču so številni prijatelji in znanci pospremili na zadnjo pot Štefana Pantnerja, Pantnerjevega očeta iz Doliča pri Mislinji. Pokojni Štefan Pantner se je rodil 13. novembra 1902. leta na Pantnerjevi kmetiji, kjer je preživel svoja mlada leta, v krogu svojih bratov in sester. Leta 1937 je prevzel Pantnerjevo kmetijo in si zadal cilj, da bo na kmetiji po vzoru svojih staršev pridno in napredno gospodaril, kar mu je tudi uspelo. Leta 1938 se je poročil in na kmetijo pripeljal ženo Marijo, katera mu je rodila 6 otrok: Karla, Faniko, Mihelco, Slavko, Štefana in Marjano. Vse pa sta vzgojila v pridne in poštene. Življertje Pantnerjevega očeta pa je bilo vseskozi trdo in težko še zlasti med NOB, ko je kot aktivist delal za partizane. Poleg naprednega kmetovanja je bil tudi preko 12 let cerkveni ključar in je to delo z velikim veseljem opravljal. Ko so mu z leti opešale moči, je leta 1972 prepustil posestvo svoji hčerki Slavki in zetu Tonetu. Tudi ta dva po vzoru svojega očeta na Pantnerjevi kmetiji pridno in napredno gospodarita. Vseskozi pa je bil Pantnerjev oče pravi veseljak. Nikoli se ni znal razjeziti in za vsakega je znal najti lepo in toplo besedo. Težka in huda bolezen gaje priklenila na bolniško posteljo. Skoraj celih pet let je bil deležen pomoči, katero so mu dajali njegovi najdražji, zlasti pa žena Marija. Preden je umrl je naročil svoji ženi, da se mora v njegovem imenu zahvaliti vsem, ki so ga v težki bolezni obiskovali na domu. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. F. JU RAČ V začetku letošnjega poletja so se svojci in koprivska soseska na pokopališču sv. Jakoba v Koprivni poslovili od Franca Šoparja, upokojenega sekača pri gozdni upravi Črna. Franc Šopar je vse svoje življenje preživel sredi gozdov. Zelo mlad je prijel za sekiro in drugo sekaško orodje, da je z veseljem in pošteno preživljal sebe in svojo družino. Včasih je tudi veliko tesaril, pomagal staviti ostrešja, cepil skodlje, pletel koše in podobno. Popravljal FRANC ŠOPAR 1903-1990 in izdeloval je tudi mnoga mlinska kolesa, ki so se vrtela ob Meži, česar ni znal vsak. Takoj po vojni se je redno zaposlil pri gozdni upravi v Črni, odkoder je leta 1960 odšel v pokoj. V zakonu se mu je rodilo četvero otrok, za katere je skrbel z vso očetovsko ljubeznijo. Skromno življenje in nenehno gibanje ob delu mu je dajalo zdravje in življenjsko zadovoljstvo. Zadnjih nekaj let je postal vdovec, preživel pa jih je pri sinovi družini v domači Koprivni, ki je zanj lepo skrbela. Od svojih otrok in vnukov ni bil nikoli pozabljen, to pa je bilo zanj tudi vse in najlepše v njegovih poznih sedeminosemdesetih letih. Zapisane vrstice mu v njegov spomin poklanjajo njegovi gozdarski sodelavci. ^ g J Mnogo prezgodaj je smrt posegla v Selišnikovo družino v Srednjem Doliču pri Mislinji in mnogo prezgodaj je moral prav na svoj 61. rojstni dan umreti gospodar Selišniko-ve kmetije, Maks Jovan. Rodil se je 3. julija 1929 na Selišnikovi kmetiji. Leta 1956 se je poročil s Taščevo Micko In na kmetiji sta si lepo uredila zakonsko ognjišče, v katerem MAKS JOVAN 1929-1990 so se jima rodili štirje otroci. Napreden in priden je bil pokojni Maks. Svojo kmetijo je vzorno vodil. Ko je uvidel, da s starim načinom gospodarjenja na kmetiji ne more dosegati dobrih proizvodnih rezultatov, je svojo kmetijo preusmeril v proizvodnjo mleka in mesa. Preuredil je hlev in dogradil potrebne silose, vendar je imel pred seboj še veliko načrtov. Težko je razumeti resnico, da je moral umreti in zapustiti Selinškovo kmetijo. Z njegovo smrtjo je ostala praznina. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. F. JURAČ MRAKIČEVI MAMI V SLOVO Kot kmetica in mati številne družine je morala nositi veliko breme, da je bil na težavni kmetiji vsak košček zemlje obdelan. Ne da se V lepem marčevskem dnevu, dne 5. 3. 1990 smo se za vedno poslovili od plemenite kmečke matere, ki je v delu in znanju preživela svojo življenjsko pot. Vse, ki smo jo poznali, cenili in imeli radi, nas je prevzela globoka žalost ob njenem odhodu. Prav zato smo jo spremili na zadnjo počivališče pri Sv. Primožu na Pohorju, da ji izkažemo spoštovanje in se zahvalimo za velike življenjske žrtve. Ivani je zibel stekla 17. 5. 1904 leta na Potnikovi domačiji na Podlip-ju nad Muto v številni kmečki družini. Že v rani mladosti je okusila, kaj je delo na kmetih. Pri 24 letih se je poročila na Kupljenovo domačijo v Šentjanž nad Dravčami. V zakonu je rodila 6 otrok — tri sinove in tri hčerke. Življenje v tistih časih na kmetiji ni bilo lahko, saj še ni bilo elektrike, vode, cest in strojev. Leta 1938 sta z možem Ignacem kupila Mrakičevo kmetijo na Planini. povedati, koliko je v teh letih življenja preobrnila brazd, kleče obdelala njive, sključeno požela žita in na ramenih znosila pridelkov domov. Bila je mati, ki je morala iz zemlje izdreti kruh za življenje in zaradi življenja. Prišla je druga svetovna vojna, najstarejši sin je moral v partizane, moža pa so odpeljali Nemci in je bil v ujetništvu. Ivana je ostala sama z majhnimi otroci. Ni klonila, zavedala seje, da mora vzdržati že za voljo svojih otrok. Bila je zavedna kmečka žena, ki je upala v boljše čase. Ljubezen do zemlje in domovine je vnašala tudi med svoje otroke, se veselila njihove sreče in uspeha. Na večer svojega življenja je bila najbolj srečna, kadar je bila med svojimi otroki. Kot sveča je dogorevala, njen dih pa je ostal jasen in neupognjen. Veter, ki bo šumel v pohorskih gozodih, naj ji prinese večni mir in sveča, ljubezni naj ji visoko gori. Martin KRAJNC ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mame in babice MATILDE KRANČAN (1919—1990) Blatnikove mame iz Vrh pri Slovenj Gradcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč in tolažbo. Hvala vsem, ki so darovali vence, cvetje, sveče in za maše. Lepa hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice, govornikom: Franciju Novaku za ganljive besede, Antonu Lahu in Mirku Arehu in gospodu župniku Gabrijelu Knezu za slovo na domu in opravljeni pogrebni obred ter duhovnima sobratoma Vinku Čonču in Poldiju Koratu za sodelovanje, moškemu pevskemu zboru Ksaver Meško za lepo zapete žalostinke in vsem, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. TEREZIJA JAMNIKAR 1899-1990 Obnovimo spomin na prispevek v 4. številki 1989 glasila krajanov KS Mislinja »MI«, ko smo z veseljem in spoštovanjem prebirali vrstice, namenjene naši tretji najstarejši krajanki Tereziji Jamnikar. Opisana je bila njena truda polna življenska pot, vestnost v službi dobrota in razumevanje v družini in soseski. Rodila se je v Tolstem vrhu pri Grampusu, nato so sledile selitve v kmečke podnajemniške koče do končne vselitve v družbeno stanovanje Mislinja 225. Redno je bila zaposlena od leta 1922 do leta 1956, ves čas pri Fizično zahtevnih delih v tovarni lepenke in na žagi Mislinja. Ko smo se srečali z njo ob praznovanju 90 letnice, smo podzavestn odrinjali misel, da se z visoko starostjo vedno bolj bliža končnemu cilju nas vseh — večnemu počitku. Oddaljena je bila naša misel, slovo pa že tako blizu. Od Terezije Jamnikar smo se ob številnem spremstvu poslovili 25. julija 1990 na Šentiljskem pokopališču. Ob končnem slovesu govorimo mnogo, kar bi morali izreči že za časa življenja. Tereziji je bilo zamolčano, kar bi ji morali povedati, da bi jo razveselili. Zamolčali smo, da se radi srečujemo z njo, da nam vsako srečanje potrjuje zaupanje v človeka, da ob njej čutimo varnost, ki jo izžareva človek, ki ^a je življenje vedno preizkušalo. Življenje ji ni prizanašalo s trpljenjem, zato je znala razumeti, tolažiti in pomagati. Od Terezije smo se poslovili s hvaležnostjo, da je vsakemu izmed nas zapustila spomin na dobroto, ki je sedanjemu času tako tuja. Z ljubeznijo je obdelovala našo pohorsko zemljo, v kateri naj mirno počiva. P. B. ZAHVALA Ob boleči izgubu naše drage mame, babice in prababice TEREZIJE JAMNIKAR iz Mislinje 225 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, hčerke in sestre IVANKE MEŽNARC iz Male Mislinje se vsem, ki so jo spremljali na vse prerani zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje najlepše zahvaljujemo. Prav lepa hvala vsem sosedom in ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali v najhujših trenutkih, zdravniškemu in strežnemu osebju oddelka za intenzivno nego slovenjegraške bolnišnice, Železniškemu gospodarstvu TOZD Transport Celje, govornikoma Marjanu Križaju in Malovrhu za ganljivo izrečene besede slovesa. Iskrena hvala šentiljskim pevcem za zapete žalostinke, pihalnemu orkestru iz Slovenj Gradca ter g. župniku Tinetu Tajniku za pogrebni obred. Žalujoči: mož Jože, mama Nežika, oče Ivan, brat Ivan in sestra Nežika z družino. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, posebej pa še sosedom, ki ste sočustvovali z nami, nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče in za maše ter drago pokojnico spremili na zadnji poti. Posebna hvala zdravstvenemu osebiu ambulante Mislinja, posebej še dr. Stoporku za dolgoletno nego in zdravljenje. Prisrčna hvala. Veri Pirtovšek za poslovilne besede ter pevcem za odpeto pesem in gospodu župniku za opravljen obred. Vsi njeni žalujoči. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, orne in pra babice MARIJE JEŠOVNIK Vel. Brdnikove mame iz Starega trga Žalujoči mož Ivan in Ivan ter sin Štefan in hčerka Mika z družinama ZAHVALA Ob smrti očeta KARLA PEČNIKA se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Hvala TOZD Gozdarstvo Mislinja, govorniku Otu Skobirju in dr. Stanku Stoporku. Žalujoči: sinova Toni, Drago, hčerka Ema z druži nami. ZAHVALA Ob izgubi naše ljube mame, babice IVANE PEČOLER Mrakičeve mame iz Sv. Antona na Pohorju se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in sv. maše in nam v teh težkih trenutkih pomagali. Iskrena hvala gospodu župniku iz Vuhreda in gospodu župniku iz Vuzenice za opravljen pogrebni obred. Prav lepa hvala govornikoma ob odprtem grobu za izrečene besede slovesa. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste z nami sočustvo vali. Vsi njeni se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše. Iskrena hvala gospodu župniku Gabrijelu Knezu za opravljen pogrebni obred in poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala bolniškemu osebju internega D-oddelka bolnišnice Slovenj Gradec za lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja. Hvala MPZ Stari trg in cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke. Hvala gospodu Pušniku za poslovilni govor na domu. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste se spomnili naše drage mame in jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi in jo spoštovali. V NESREČI SPOZNAŠ, DA SO ŠE DOBRI UUDJE Šajherjevi ob pogorišču ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka VINKA ŽOHARJA iz Mislinje se vsem, ki so ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, svečke in prispevali za maše, najlepše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo kolektivu TOZD gozdarstvo Mislinja, članom LD Mislinja, pevskemu zboru LD Podgorje in pihalni godbi iz Slovenj Gradca. Prav lepa hvala govornikoma Ivanu Lekšetu in Borisu Bezlaju, zdravstvenemu osebju kirurgije bolnišnice Slovenj Gradec, dr. Tilki Prevolnik in gospodu župniku Tinetu Tajniku za opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Njegovi: žena Cvetka z otrokoma Jurko in Vinkom, hčerki Tatjana in Jelka z družinama. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega očeta, moža, sina in brata JOŽEFA URANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v prvih trenutkih stali ob strani in nudili kakršnokoli pomoč. Hvala vsem, ki ste darovali maše, vence in cvetje. Prav tako hvala govornikom, gospodu župniku za opravljen obred ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: Žena Rozalija, otroci Janko in Danilo z družino, Silvo ter Jožica, mama Elizabeta, bratje, sestre ter vsi, ki so ga imeli radi. Komaj je odstranjeno eno razdejanje rdečega petelina na enem koncu, že se pojavi drugod. V noči od 22. na 23. maj. t. L, ko je družina Lazarja Šajherja p. d. Jeričnika iz Sv. Duha pri Dravogradu najbolj trdno spala, je sredi noči izbruhnil požar. Zadnji hip si je družina komaj rešila življenje, skoraj nova hiša pa je do tal pogorela. Le hitri intervenciji domačih, sosedov, miličnikov ter gasilskim enotam se gre zahvaliti, ki so z veliko požrtvovalnostjo v težko dostopnem kraju, ki je skoraj brez vode, rešili skedenj s hlevom pred požarom. Jeričnikovo leži na zelo strmem pobočju, ne daleč od Dravograda, do koder je težaven dostop po dolgih ovinkastih cestah. Pred 25 leti, ko sta z možem prišla na strmo freto, je tod stala zelo stara razmajana bajta, da je bilo bivanje v njej zelo težavno in nevarno. Takrat še ni bilo ne elektrike in ne zasilne ceste. Pred 20 leti sta se odločila za novo leseno hišico. Ves gradbeni material sta spravila gor s pomočjo vitle ter mešala malto za temelje in ploščo ročno. Ko smo jo po dolgem času docela uredili in opremili in letos mislili obnavljati skedenj, pa nas je zadela ta nesreča, je skoraj v joku pripovedovala 60 letna žena Klara. Potolažil sem jo z besedami, da bo še vse šlo, le da človeških žrtev ni bilo. V zadnjem hipu se je rešil sin Branko iz gorečih zubljev, ki je trdno spal. »No, Branko pa je res priden in je najin up in opora, saj midva sva že precej zgarana. Pa tudi sin Janez in hčerka bosta gotovo priskočila na pomoč. V veliko tolažbo nama je izdatna pomoč dobrih ljudi, in se jim želimo v tem sestavku iskreno zahvaliti,« je povedala Klara. Družina Lazarja Šajherja, Jeričnikovi, se prav prisrčno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri gašenju požara, kakor tudi za pomoč v vseh oblikah, ki so je bili deležni doslej. Posebej se zahvaljujejo KS in SO Dravograd za hitro ureditev dokumentacije in zbiranje sredstev, podjetju Kograd za bivalno hišico in gradbeni material, vsem organizacijam, sorodnikom, dr. Lebiču, g. Jožetu Fraterju, g. župniku, g. Dušanu Krestlu, zetu in hčerki iz Radelj. Še enkrat prav vsem prisrčna hvala JERI-ČNIKOVI. Ludvik Mori \ Vsaka glasna interpretacija je čustvena poneverba. Vse je subjektivno, relativno je ekvivalenten pojem. Tudi če nas povozi ura, bo traktor tekel naprej. Zmago Čeh \___________________________J L______________________JI c : ^ PASTIRČEK OŽBEJ V_____________J Ko sem bil še majhen otrok, je pri sosedu pasel krave in ovce pastirček Ožbej. Bil je posvojenec. Ne vem, kje so ga sosedovi dobili, a zvedel sem, da ga je mati pustila v bolnici in tako je sirota rasel pri tujih ljudeh. Nikoli ni občutil materinske ljubezni, ki otroka in pozneje odraslega človeka spremlja vse življenje. Kakor koli že, pregovor pravi: »Kar da mati otroku v srce, takšen odhaja od nje v svet, ko odrašča.« Vsi tega nismo bili deležni, tudi Ožbej ne. Ko se je po vseh štirih kobacal po hiši in si odrgnil nosek, se ni nikomur preveč smilil, da bi ga potolažil. Sam se je brisal v rokav srajčke, ki je služila prej že domačim otrokom. Nihče ga ni vzel v naročje in ga pouj-čkal. Le hlapec Matevž ga je včasih posadil na kolena, a ga je gospodar nejevoljno okaral: »Ne plačujem te zato, da boš tega cme-ravčka ujčkal. Če misliš tako, lahko kar po-bašeš stvari in greš.« Še kot čisto majhen otrok je moral pomagati gospodinji nositi drva, krmiti kokoši in race. Teh se je posebno bal. Racman ga je večkrat uščipnil v prst do krvi. Iz malega Ožbeja je zrasel fantič kodrastih las, bolj bledega obraza in sanjavih oči. Na paši si je rad prepeval. Lepo je pel in igral na leskovo piščal. V šolo je hodil bolj malo, a učil se je dobro. Učitelj je rejnike prigovarjal, naj ga dajo v »črne šole«, da bo postal duhovnik. Gospodarje surovo odvrnil: »Kje pa naj dobim denar, še lastnih otrok ne morem šolati.« In pri tem je ostalo. Ožbej je ostal pastir, pozneje pa hlapec. Tako mu je bilo usojeno. Ker pa ima vsak človek neki dar, ga je imel tudi Ožbej. Lepo je pel. Nekoč mu je neki berač podaril citre rekoč: »Ti jih imej, mene roke ne ubogajo več.« Pokazal mu je nekaj osnovnih prijemov, potem pa se je učil sam. Po večerih, ko je končal delo, je igral v majhni vrtni utici. Pozimi pa je igral dekletom in ženam pri kmečkih opravilih ob mrzlih zimskih večerih. Marsikatero kmečko dekle si je zaželelo Ožbijeve ljubezni. A kaj, ko takrat hlapci niso smeli misliti na kmečka dekleta. Pa vendar je Ožbej doživel tudi kanček ljubezni. Alojzija, hči bogatega kmeta mu je nekoč podarila poljub pod kozolcem. Po tem se je morala poročiti z bogatim kmečkim fantom iz sosednje fare. A ni bila srečna. Ožbej pa je postal še bolj tih, vase zaprt, saj njegova prva ljubezen ni mogla niti zacveteti. Čas je tekel dalje. Prišla je vojna in Ožbej je bil mobiliziran v nemško vojsko. Med dopustom se je priključil partizanom. Še sam sem ga enkrat videl, ko je prišel z borci k nam. Takrat sem zvedel, da je bil odlikovan za hrabrost. V svobodi so se vračali možje in fantje z vseh strani. Minilo je leto, dve, tri, Ožbeja pa ni bilo od nikoder. Ni se vrnil! Ko se danes oziram v majhno cerkvico Sv. Ožbolta v našem kraju, se mi večkrat tiho povrnejo slike otroških let, slišim glas nesrečnega Ožbejevega joka, slišim tudi glas njegovih citer. V mojem srcu je Ožbej ostal velik, močan, nežen človek, ves obdan z neko čudno melodijo, ki jo je poznal samo on. Viktor LEVOVNIK IZLET Kako prijetno je, če greš malo v družbo in pogledaš po naši lepi Sloveniji. Tako smo se na pobudo našega predsednika invalidov Adolfa Sušca zbrali iz Razbora, Podgorja in Šmiklavža, da se popeljemo po Gorenjski. Bilo je 30. junija. Vroč in soparen dan se je obetal. Tako smo obiskali najprej Brezje, kjer smo videli, koliko tam pride romarjev iz vseh koncev. Od tam nas je pot vodila na Vogel. Mnogo jih je s sedežnico odšlo na sam vrh, kjer so videli krasoto tega kraja. Mene in še dve drugi pa je bolj zanimalo, kaj pomenijo križci pod cesto, kjer je bil parkiran naš avtobus. Šle smo po ozki stezici, ki vodi doli, k tem grobom. Mislila sem, da so to naši borci, ki so tu padli, a že na začetku piše, da so padli v prvi svetovni vojni 1914—1918 1. Občudovale smo vse te grobove, ki jih kroji narava po svoje. Lepe planinske rože jih krase. Po dveh urah smo se peljali na Bled. Ja, ja, če bi imel človek več v mošnjičku, bi bilo to že prijetno! A kaj hočeš? Saj vemo, da invalidi životarijo iz meseca v mesec. Vožnja se je bližala koncu, a naš prijazen šofer Tina je le obstal na Trojanah, kamor nas je zvabil vonj po dobrih krofih. Dan nam je kljub neznosni vročini hitro minil. S stiskom rok za lahko noč in z željo, da bi se drugo leto zopet zbrali in si ogledali del naše lepe domovine, smo se poslovili. Tinetu smo zaželeli še naprej srečno vožnjo. Vladu pa smo se zahvalili za dobro pijačo, Adolfu pa, da bi nas še mnogo let razveseljeval po avtobusu. Lepo je po svetu, a meni je najlepše posedati ob domačem potočku, ki žubori mimo moje skromne hišice. Štefka Melanšek PASTIRICA! i Komaj sem za ped odrastla, sem doma že krav’ce pasla, krav’ce pasti, to že gre, a bik, če kaže ti roge? " J Bik’ca pasti sem se bala, zato sem včasih tudi jokala, če bik pokazal je roge, jaz pa njemu sem pete. III Prišel je tja sosedov striček, prijazno vpraša: »Je li rad hud, ta tvoj teliček? Ga bik pogleda, — že vanj se zaleti, namesto ene srajce, je imel kar tri. Veronika Plešej J Stanko Založnik pri živini na paši na Rogli Med živino na Na Ostruščici na Rogli je tudi letos Koroška kmetijska zadruga TZO Ledina Slovenj Gradec uredila ograjen pašnik, v katerem se pase okoli 50 glav živine kmetov Zgornje Mislinjske doline. Že sedem let pa je predsednik te pašne skupnosti Stanko Založnik iz Tolstega vrha pri Mislinji. Ko smo ga srečali med živino na pašniku, nam je pripovedoval, da delo, ki mu je kot predsedniku zaupano na pašniku na Rogli, rad opravlja. »Že sedem let skrbim za nemoten potek paše tu na Rogli. Skoraj vsaki drugi dan sem tu na pašniku, kjer opazujem, kako se živina pase, poleg tega pa živini na pašo prinašam Rogli po potrebi tudi sol in Bovisal, ker tega živina tu na planini mora redno dobivati.« Kako pa je vreme naklonjeno? »Moram se pohvaliti, vreme je tudi naklonjeno in ni preveliko deževnih dni, da bi zaradi tega živina trpela.« In kako dolgo bo živina še tu na paši? »Živino na planini pasemo dobre tri mesece. Konec meseca avgusta postaja tu trava že rjava in živina take trave ne je rada. V mesecu septembru pa kmetje spravijo živino s paše, ko postajajo dnevi hladnejši. Takrat pa začne živina hujšati.« F. Jurač Krajani Razborja in Suhega dola so ponosni šj na 1300 metrov asfaltiranega cestišča, ki so ga v navzočnosti predstavnikov Skupščine občine Slovenj Gradec predali svojemu namenu pri. kmetiji Vraver. Investicijska vrednost ureditve ceste je veljala 1.950.000 din, denar so prispevali krajani s samoprispevkom, ostala finančna sredstva pa so se stekla iz drugih virov. Del asfaltirane ceste je predal svojemu namenu najstarejši krajan 76-letni Jože Ravnik po domače Postavk (na sliki). F. J. V Jože Ravnik otvarja de! asfaltirane ceste proti Razborju KMEČKI OBIČAJI V MESECU AVGUSTU IN SEPTEMBRU Leta 27 pred Kristusom je rimski cesar Ju-lijus Caesar octavianus, nečak Julija Cezarja, dooil od rimskega senata vzdevek-Augustus, kar pomeni vzvišeni. Imerator si je sam izbral osmi mesec v letu in ga imenoval po sebi. Po naših krajih pa so včasih imenovali osmi mesec po raznih delih tega meseca ali kakega večjega praznika kot: vel. mešnjak — po prazniku vel. maše 15. avgustaj mlatnik — ko so največ mlatili ali prošnjak. Sele pozneje se je uveljavilo ime vel. srpan. September pa pomeni v latinščini sedem, sedmi mesec po starem rimskem koledarju, ki je začel leto z marcem. Naši predniki pa so imenovali ta mesec kimovec po sadju, ki od svoje teže kima na preobloženem drevju in je čas večjih kmečkih del. Da se povrnern k običajem v avgustu, ki je cel v času žetve. Če je bila dobra letina, je bil tudi nekak praznik, saj je zemlja vračala trud, ki ga je človek vanj vložil, v to pa so bili vpleteni razni stari običaji in vere. Po Koroškem so še danes legende, da so kmetom, ki so bili v stiski, pri žetvi pomagale žal-žene, zato ža-njice niso smele pljuvati v roke, v kateri so držale srp, ker bi se s tem zamerile žal-že-nam. Tudi z drugimi nasveti so rade pomagale, kdaj in kaj se naj seje, da je bila letina bogata. Pri žetvi so si sosedje drug-drugemu pomagali. Na vse zgodaj so šle žanjice na njive in moški, ki so jim brusili srpe in požeto snopje zlagali v kope, saj je veljalo pravilo za fante, da dokler ni znal dobro nabrusiti srpa, ni znal in smel ljubiti dekleta. Ko je žanjica požela prvi snop žita, gaje dvignila visoko k nebu, kar je bila stara zahvalna daritev ob žetvi. Ponekod je bil običaj o zadnjem snopu, ki so ga imenovali »baba«, v njem naj bi tičal zli duh, po žetvi ga je bilo treba »ubiti«, da bi ob letu skupaj z ostalo naravo spet vstal v novo življenje. Babo je ubil tisti, ki je z roko udaril po snopu. Klasi, ki so ostali raztreseni po polju, so bili žrtveni darovi žitnem duhu. Gospodarje dovolil, da so ga pobrali revni ljudje, tem so pravili paberkovanje. Na dan žetve so gospodinje napekle krofov, potic in raznih dobrot. Po bogati večerji je vsaka žanjica dobila velik kos potice za domov. Po koroškem se je avgusta po glavni žetvi začelo požiganje in trebljenje novin. Goščo so prej v ta namen posekali, na take pripra-vljenje novine so posejali ozimno rž, da se je še pred zimo lepo urasla. Rž so imeli v novini požeto, zloženo po novini na kope po dvanajst snopov, kar je bilo ravno za eno breme za nosača. Čez kak teden, ko je bila rž v kopah suha, so prišli sosedje, po potrebi še drugi, odvisno od oddaljenosti novine. Nosači so se razporedili po zasilni poti-stezi približno po sto metrov narazen. V novini sta po dva skupaj vezala bremena po dvanajst snopov v eno ali tudi včasih po 24, ki so jim pravili biki. Taka bremena so nosači nosili iz novine, podajali ga drug drugemu, do končne postaje na domu ali na odvozno cesto, kjer so naložili na vozove in peljali na dom. Te nosače so zvečer dobro pogostili, če niso bili preveč utrujeni, so še radi kaj zaplesali ali zbijali kake šale (o tem pozneje, ko bom pisal o stelaraji). Vsak nosač pa je dobil poleg »boglonaj« še 1/4 hleba kruha ali potice. 15. avgusta je vel. šmaren — Marijino vnebovzetje. Ta praznik se je vedno častil, saj so pravili, da ta dan še kače ne smejo biti na tleh, ker ji je Marija na tleh glavo strla. Po Koroškem in sploh po Sloveniji je o tem dosti pripovedk, nekaj tudi resničnih. Nihče na ta dan ni smel trgati sadja ali plezati na drevje. O tem so mi pravili tudi starši doma, vse pa sem imel bolj za pripoved. Bilo pa je leta 1982, na vel. šmaren; popoldan sem šel k mojemu čebeljnaku, kjer se je vedno zadrževala velika rjava kača. Nisem je preganjal, vedno pa, ko sem se čebelnjaku približeval, se je kača prej solidno umaknila v svoje skrivališče, da ni bilo nikoli nobenega nesporazuma. Na ta dan vel. šmarna pa je bila ta velika kača ob čebelnjaku na hrastu, ki je stal kak meter od čebelnjaka, bila je za dva metra nad tlemi zvita na eni veji. Pustil sem jo, kot je bila, pozneje je še nekaj let hodila spat pod čebelnjak na drevesu pa je nisem videl več. Tako sem videl, da le niso o tem samo pravljice. 16. avgusta je sv. Rok, praznik tesarjev in holcarjev. Na ta dan ni noben holcer šel delat. Še zadnje čase, ko se za razne praznike ni kaj praznovalo, so si stari tesarji ali holcarji ta dan zadelali ali vzeli dopust. Bil pa je tudi običaj, nekaj pa tudi res, da se te dni prime lubje in se ne lupi dobro. Čas med mašami — med 15. avgustom in 8. septembrom je najboljši čas za nabiranje zdravilnih rastlin, posebno še na dan 24. avgusta, ko goduje sv. Jernej, ki so ga po Koroškem prav častili in pravili Peternuževo ali Jernejevo, po končanih pasjih dneh. Po ljudski veri imajo ta dan zdravilne rože posebno moč. Posamezniki še Borovnic je letos malo, so pa zato bolj sladke, foto: M. Čarf danes radi hodijo nabirat zdravilne rože. Ta patron prinaša še drugo zdravilo. Gospodinje so na ta dan morale zmesti sirovo maslo. Po nekem poročilu je vsak član družine dobil štrušku masla, s katerim si je celo leto mazal razne rane ali boleča mesta: križ in sklepe. Po Koroškem tudi pravijo, da je Paternuž prvi jesenski mož, ki pride v kožuhu. O malem šmarnu, 8. septembra, pravijo: mala maša suknjo prinaša in kdor do tega časa otave ne pokosi, jo mara sušiti na krušni peči. Po mali maši so včasih želi še ajdo, sedaj je v naših krajih skoraj ni videti. Včasih pa je bila med mašami ajda glavna paša za čebele pri nas. O kvaternem tednu, ki je okrog 20. septembra priženejo živino iz planine. 29. september je sveti Mihael, ki duše vaga. O tem svetniku pravi ljudski pregovor: sv. Miha leto zapre, sv. Jurij ga pa odpre. Po Koroškem je navada, da se po sv. Mihaelu popoldanska malica ukine, nazaj pa jo prinese sv. Jurij 24. aprila naslednje leto. Matevž ČARF GASILCI NA URŠLJI GORI Gasilci niso namenjeni samo za reševanje, ampak se udeležijo tudi kakršnekoli druge humane akcije. Tako so se udeležili delovne akcije na Uršlji gori tudi gasilci iz Starega trga pri Slovenj Gradcu. Napotili so se na sam vrh Uršlje gore 1696 m in to z avtocisterno. Požgali so odpadni material, ki je ostal pri obnovi cerkve in očistili okolje. A. F. Petnajstega avgusta letos so graničarji praznovali svoj praznik. V počastitev dneva graničarjev je bilo posebno slovestno v vojašnici Bukovje v Dravogradu, kjer so slovestno predali svojemu namenu obnovljeno graščino Pukštajn, v kateri so prostori vojašnice. Slovestnosti je prisostvovalo preko 250 vojakov in civilistov. Na slovestni otvoritvi je dravograjski župan Vinko Podržan predstavnikom vojaških oblasti podelil občinsko priznanje zaradi investicije v obnovo gradu, armada pa je posebno priznanje predala izvajalcu de! Kogradu in Ivu Haliju, ki ima največ zaslug pri obnovi gradu. V kulturnem programu je sodeloval vojaški ansambel ter folklorna skupina iz Podgorja pri Slovenj Gradcu pod vodstvom Anice Meh. F. Jurač Viharnik naj ima bodočnost Človeka objame strah, ko kar naprej posluša vesti o stečajih, preusmeritvah podjetij, o delavcih, ki so jih odpustili in so morali s trebuhom za kruhom. Kje je tu logika, kjer šele pravica? Večkrat se za to odgovorni mirno skrivajo in zase poskrbijo tudi za bodočnost, za podrejene pa jim ni mar. Tega ne smemo- več dopuščati na nobenem področju. Biti moramo složni, strpni, si pomagati med seboj. Le to nas bo dvignilo. Zvedel sem, da bi naj tudi VIHARNIK okrnili informacij za področje lesarstva. Ali mu grozi stečaj? Tega ne smemo dovoliti, saj je edini naš domači časopis. Iz njega izvemo, kaj je novega v naših krajih, o veselih in žalostnih dogodkih naših znancev. Iz njega dihajo vetrovi naših gora, dolin, v njem so prikazane borne kmečke koče, lepe kmetije, v njem spoznaš Vorančeve ozare. Viharnik je naš zvesti spremljevalec, naj bo vsak kmečki dom njegov gost. Mi, ki pišemo vanj, ki ga sooblikujemo, podprimo ga tudi, če bo v težavah in pišimo čim več. Prav pa bi bilo, da bi se so-trudniki Viharnika večkrat srečali. Viktor LEVOVNIK f n-a ^ Balada Čez most na levo in mimo križa, tod vodi moja pot domov. S križa vedno žalostno zre Jezus, ki veže žebljev ga okov. Na mestu, kjer križ je zdaj, dekle so živo pokopali. Mnogo, mnogo let je od tedaj. V času kuge prepovedan bil je vstop v vas in stražarji neusmiljeno zgrabili nevedno dekle so dolgih las. In kuge več bilo ni od tedaj. Tega je mnogo, mnogo let nazaj. Postavili so križ v spomin in v opomin, na čase davne, čase temne, ko kuga je kosila žrtve prek planin in širom dolin. A križ še zdaj stoji in nežna roka odstrani sem ter tja plevel, čeprav čas drugačen je sedaj, kakor tedaj, mnogo, mnogo let nazaj. Šumah Štefan V____________________________________J r v "\ Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, r. o. Ureja uredniški odbor: Ida ROBNIK, Andrej ŠERTEL, Hedvika JANŠE, Vida VRHNJAK, Danilo RANČ, Gorazd MLINŠEK. Glavni urednik: Andrej ŠERTEL, odgovorna urednica: Ida ROBNIK, lektorica: Majda KLEMENŠEK, tehnični urednik: Bruno ŽNIDERŠIČ. Naklada: 5600 izvodov. Tisk: GZP MARIBORSKI TISK Maribor, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1990. DOVOLJ ŽGANJA ZA STARA LETA ŠMIKLAVČANI PONOSNI NA NOVA ZVONOVA Krajani Šmiklavža pri Slovenj Gradcu so dolgih 45 let razmišljali, kako bi nadoknadili nore zvonove v zvonik svoje farne cerkve sv. Miklavža,ko jim je ukopa tor med vojno z zvonika snel in odpeljal tri zvonove. Zelja po novih zvonovih se jim je končno uresničila in v zvonik so potegnili dva nova zvonova, ki sta tehtala preko tisoč kilogramov. Denar za nove zvonove so zbrali krajani in farani sami. Slovesnosti ob dvigovanju zvonov so prisostvovali številni krajani, botri in mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je nova zvonova tudi blagoslovil. Večji zvon, ki je posvečen svetemu Miklavžu, so v zvonik potegnili fantje in možje, manjši zvon posvečen svetemu Jakobu pa so potegnila dekleta in žene. Šmi-klavčani si želijo, da bi njihova nova zvonova zvonila v lepšo in boljšo P"h°dnost- p. jURAČ BOTRI ZVONOV Ob dvigovanju novih zvonov v zvonik cerkve svetega Miklavža v Šmiklavžu so svečanosti prisostvovali tudi botri. Ti pa so: Bučinek, Lakovnik, Pogorevčnik, Končič, Kotnik, Trbul in Kolare. Ključarja te cerkve pa sta Perjelič in Kolar. Škof dr. Franc Kramberger blagoslavlja zvonova Ivana Plesnika, 70 letnega Razborčana, ne poznajo samo na Raz-borju, poznajo ga ljudje še daleč na okoli. Ivan je eden tistih, ki že preko 40 let kuha žganje po kmetih na okoli. Poleg tega pa ob kotlu za žganjekuho izdeluje tudi košare in koše. »Nekaj let mi je pri kuhanju žganja pomagala moja sestra, zdaj pa so njej pošle moči, pa to delo opravljam kar sam,« pravi Ivan in nadaljuje. »Od kmetije do kmetije hodim in kuham žganje. Za vsakih šest litrov skuhanega žganja je en liter moj. Zdaj sem si na tak način prihrani! že okoli dvesto litrov žganja, ki mi bo še kako prav prišel na stara leta. Nekaj ga pa seveda tudi prodam, da si malo krijem stroške,« pravi Ivan Plesnik. F. Jurač r v. ZLATA PRAVILA Če zaupaš komu svojo skrivnost, ti postane gospodar. En odgovor lahko sproži sto novih vprašanj. Dolg govor, malo prida. Izrečena beseda teče hitreje kot konj. Kdor govori, kar hoče, mora slišati, česar noče. Kdor se opravičuje, ta obtužuje. Kdor vpraša, ne izgublja časa. Obljubiti in dati je dvoje. Poplava besed, suša v glavi. Rahla beseda srd utolaži. Samo od besed se ne da živeti. Topla beseda pogreje tri mesece zime. Veliko ljudi čita, vendar jih zna malo brati. Voda vse opere, samo umazanega jezika ne. Bogastvo do tretjega roda ne pride rado. Bogu posojuje, kdor revežem daruje. Dota je zmota, a revščina ostane. Dovolj je bogat, kdor ni nikomur dolžnik. Gostije praznijo mošnje in hleve. Izobilje ne zmanjšuje skrbi in ne tolaži srca. Jemanje obogati, dejanje osreči. Kar ni za objeti, ni za vzeti. Kdor lahko z vedrom zajema, ne vpraša po korcu. Pošten človek lahko gleda odkrito v oči. Najsrečnejše ljudi poštenje rodi. Lahko je govoriti, težje je storiti. Modra beseda — polna skleda. Neumni jezik napravi mnogo težav. Preveč besedi glava boli. Ni vseeno, kaj kdo reče. Poslušaj me, ne glej me! Včasih imaio solze težino besed. Matevž ČARF 4