BLAGOVNICI NOBENEGA NE VFM OSTALI (152.7%) Koga bi volili za predsednika? Ani mimsM Komintentom banke ponujamo: - gotovinski krediti na eno teto - poslovanje s tekočimi računi (limit v višini osebnega dohodka), neomejena izdaja čekov, stimulativna obrestna mera na vpogledna sredstva po T. R. - limit obrtnikom do višine 250.000 SIT SKB BANKA B.B. str. -Umor v Mihalovcih 202 PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU od 23.okt.do2.nov. '92 BOGATA PONUDBA OBLAČIL lis / B0VPETEK.23 0KT.0B17.URI VBUBOVKICI K POPUST Um trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21048 • Traktorji ZETOR po ugodnih cenah! Dohodnina n in ^ešila že dogovorjeno pomoč prizadetim (213 milijonov ekujev je pripravljenih za takojšnjo porabo), pomoč pa vključuje tudi 120 tisoč ton hrane in velike količine zdravil, bivališč in 40 tovornjakov. Članice skupnosti bodo čim prej zagotovile dodatne ekipe in nove finančne vire, da bi jx>večali posredovanje Visokega komisariata O ZN-a za begunce. Uiescu ostaja predsednik V Bukarešti so objavili končne rezultate romunskih predsedniških volitev. Dosedanji predsednik Ion Uiescu je dobil nekaj več kot pl odstotkov glasov in je torej zmagal, njegov nasprotnik, opozicijski kandidat Con st ant mescu, pa je dobil nekaj manj kot 39 odstotkov glasov. prebliski Ce me boste izvolili, bom vaš služabnik.« Ross Perot, kandidat za predsednika ZDA * * * -Mojzes se mora ponovno spustiti z nebes na zemljo in desetim zapovedim dodati še eno: »Ne dopusti etničnega čiščenja.« Milan Panič, premier ZRJ Za odločnejšo akcijo 0^ Zunanji ministri Evropske skupnosti so na sestan* ^i.-nr ■ K pozvali OZN, naj začne odločno akcijo za uresničitev p j^n , njenih 26. avgusta, na konferenci o nekdanji ?U®?S ov o vzp® Zunanji ministri so pozvali predvsem k izpeljavi sklep območja, nad katerim vojaški poleti ne bi bili dovoljenj [e. sterice so se tudi zavzeli za takojšnjo demilitarizacijo Pre_ v iP'■ . uboje in etnična čiščenja srbskih sil ter se zavzeli za ®. 2,rfiveti P nih prizadevanj, ki bi prebivalcem BiH omogočila lažje P jočo zimo. v žarišču tl Madžari Ta rubrika skuša biti objektivi-stična. O dogodkih, zvečjega seveda političnih, se skuša v njej pisati v običajnem publicističnem jeziku, brez srca, brez čustev. Ob dogodku, ki ga postavljamo v žarišče v tem tednu, tako se zdi. ne bo mogoče biti publicistično neprizadet. Ker gre za dogodek, ki spada v območje obravnavanja slovanske duše in nam je ob spominu nanj tako, kot da bi se nam v prsih nekaj razpočilo in nas pomazalo, kot kadar se razpoči jesenska praš-nica, katere rjavi prah seje spri-jel z jesensko roso in lepljiv zamazal vse naokrog. Tak prah leži v teh dneh tudi na slovenskih dušah. Naj nas bo sram, ker smo Slovani? Naj nam bo težko, ker smo Slovenci? To je dvoje vprašanj, ki izvirata. eno neposredno, drugo posredno, iz odkritja ruskega predsednika Borisa Jelcina, da je poljske oficirje med drugo svetovno vojno pobila Rdeča armada. V praznem upanju sem si kot človek - oh, kako klavrno! - vseskozi želel, da bi bili za poboj v katvnskem gozdu krivi Nemci. Ne zato, ker bi želel o njih misliti slabo in najslabše, pač pa se mi je zdelo, da bi ta zločin bolj spadal v ekscesno stanje nemškega naroda, v čas, ko je bil pijan svoje temne nacionalne moči. Lažje bi ga kot del evropske razsvetljenske zgodovine preneslo nemško demonsko obdobje, obdobje, ko Slovenci, stalil so Nemci hrumeli po Evropi in si širili življenjski prostor, bolj bi »spadala« v ta definiran Čas besnečega hrumenja krvi, lažje bi bilo to razumeti kot nemški zločin, kot pa da ga MORA VZETI NASE slovanska duša, ko gleda nazaj na svojo kolektivno zgodovino in vidi to grozno dejanje kot sestavino te zgodovine! Želel sem si, da to ne bi bilo res, in upal sem, da bo željenje močnejše od dejstev, ki mi jih je že pred petnajstimi leti navajal pokojni tast. Mihail Gorbačov je še tajil. Resnice iz katinske mape, v katero so imeli vpogled vsi Stalinovi nasledniki, ni hotel razkriti. Leta 1989 je Jaruzelskemu lagal, da v njih ni nikakršnih neposred nih pričevanj o katinski tragediji, Jelcinu je do zadnjega preprečeval dostop do sefa, v katerem so bila pričevanja zaklenjena. Šele ko ga je ta prisilil, je menda re kel: »Dobro, Poljakom ne smemo več prikrivati resnice. A ti si zdaj predsednik in ti se odloči, kdaj in kako boš to izvedel.« Katyn je mesto ob gornjem toku Dnjepra v smolenski oblast, danes Ruska federacija. V gozdu blizu tega mesta so nemški vojaki 1943. našli pokopana trupla 4143 ustreljenih poljskih oficirjev. Ti oficirji so spadali med onih 14500, ki jih je Rdeča armada septembra 1939 zajela ob svojem vkorakanju na Poljsko - kakor je bilo določend po nemško-sovjet Poznejej £ Sm ieti h' .'L.djjtB1 Nemce. Izza je * , ki so poštah 14. oktobra l^ L skovnem predsJ ^irbtr^ resnico. Po ukaz-1 P je sovjetske partije do j,, mada od maja lega leta Petimi vključno z vsenn »J fk Za pobijanje je b' b “ H ren »tovariš BeG eksekutorji pošiM* jii^Lm. pa so bila potem ’P v k $0 linovem tud' ® _ Dnevno so P° ljudi nii^id'^ Kaj naj bi s nar^ W' venci? Velik' r' tč .. ' zmogel sko krivdo. Za ^j« očiščevanja m ja? venci pa si še naP" naprej prek Ijanje vojnih d» j novljena pr' o poslušamo zgou vOjni za vse, kar smo P ,n * ? v Kočevskem (bili) krivci v pf'P vedno nimam0 j^nj* v |(? Madžari nam * * » za storjene samo tilrtu.,t*m"^|| se vedno čivka 22, oktobra 1992 stran 3 aktualno doma besnost ob soboškem občinskem prazniku — Podeljena priznanja in nagrade icd-014 M jun Preteklost je učiteljica imam Štefan Sme/ n jr avih .,da ožil' življenja ^«li1ev praznika občine Murska Sobota je bila v soboški grajski Ms-'t,V0C5,na seja zborov občinske skupščine. Udeležili so seje tudi tepubliske vlade Viktor Žakelj, predstavnik zunanjega T6-,' ' Kolmanič, častni občan Rudi Čačinovič, okrajni glavar i^in^ dr. Konrad Kranich, prvoborci in borci Prekmurske n?s km spomin | ‘t mupuu -ric, ;■ . । i"ir; ptepacčin krepitvi Uk ‘N’*'bodilnega boja v so-Ej^i- svobodo sloven-jr med drugo sve-l ^onaiHii 676 Sobočanov, it"!*h- cbdobju je soboška Vden napredek, saj ™riiiski>ga m zaostalega Is/h razvil« . ;rW( ISO*’ st? jali, po"'1 r_ tJ j£ ■mi 'u«aa v pomembno go->n kultni no središče k rezkate, ob katerih |'lk.'tirt^a zardevati, ti pa so k, । 'seh naših občanov.« je R ? ^ostm govornik Go L'Wa'zna Injini H -R" bisera: na volja naših dr-R ■ da živimo v samostojni držav' stožno z vsemi k^jw)avban- uresničuje. večinskega naroda R maorske narodnosti Kj'*D:i vzorno Zavzemamo K ’ tadaljevanje dobroso-k Mnosov z Madžarsko in pa novih go-h> L1 Povrzu-. Bodimo no-Fta*odn' m llkniti '"ir' f^g""Jl4 'lejiiin.. ?rcpt . ' 1 N/??'11'1' v obcini lk,/Ohitm,|Vc ikniiikiar ije Ni?1 ^'IStkrJv.li praviu in [S l P 'Uvcrcnn sn.vcnvke * "ther miru.- P s 1' '‘del’1' letošnja priz-k farade občine Murska [Mi ubčan je postal ma-škof dr r'ti».-_ szlo* tvi je med dru-I ' P Se sv0Je®a st* avi''1 M* . 'r „ , se __________ P^jarir ■ S Dlsatp^ftva" ■ Ir duhovnik ■ s pisateljeva-I tn in z uredniškim delom. Svoja razmišljanja, dognanja in spoznanja nam posreduje v člankih, razpravah m leposlovnih delih Največ objavlja v letopisu Stopinje, ki so izredno dragocen vir za spoznavanje verskega in kulturnega življenja ljudi ob Muri. Med njegovimi zgodovinskimi razpravami je najpomembnejša disertacija Pastoralna dejavnost Ivano-cyjevega kroga, med leposlovnimi deli pa prav gotovo biografsko-zgodovinski roman Po sledovih zlatega peresa, v katerem nam predstavi osebnost in delo Mikloša Kuzmiča, začetnika prekmurskega prekmurskega katoliškega slovstva. Pomembni so tudi njegovi prevodi verskih vsebin m leposlovja iz latinščine, madžarščine, francoščine in nemščine. Zahvalno listino so tokrat prvič podelili kakemu tujcu, m sicer ska priznala Republiko Slovenijo kot samostojno državo. Hkrati se je zavzemal tudi za odprtje meddržavnega mejnega prehoda Marti-nje-Gornji Senik, njegova zavzetost pa je opazna tudi pri načrtovanju in pripravah na gradnjo železniške proge Murska Sobota-Mo-nošter. Zahvalim listino z denarno nagrado pa je prejel športni novinar Podjetja za informiranje Feri Maučec. V športno dogajanje rodne pokrajine se je vključil že v šolskih letih. Svojo nogometno kariero je začel kot pionir v NK Mura, končal pa leta 1968. ko je Mura igrala v 2. zvezni ligi. S 191 goli je doslej najboljši strelec v Sloveniji. Ko je prenehal aktivno igrati nogomet, je opravljal naloge trenerja pri več pomurskih nogometnih klubih. NK Mura se je prav pod njegovim stro- bota in športne strani Vestnika. Slovesnost je z umetniškim nastopom popestrila mlada pianistka Erna Lukač Sicer pa je v počastitev občinskega praznika delegacija predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta in zveze borcev položila venec pred spomenik padlim za svobodo. Ob tej priložnosti je bilo pri spominskem domu na Vancči sre Čanje borcev, mladine in občanov. Zbrani množici so spregovorili ministrica za vojaške vojne invalidein borce Anka Osterman, prvoborka Ela Ulrih-Atena in predsednik SO Andrej Gerenčer. V kulturnem programu so nastopili člani upokojenskega pevskega zbora, z recitacijami pa učenci OŠ Puconci. Slavje so končali z družabnim sre- Čanjem. MILAN JERŠE ar«' ,W’' t raziskava javnega mnenja med Prekmurci in Prleki * M tila} ni' Ji-jr /0' n" d ta- m |H' el’ im J« p J Sz ✓ r P d 1» kot polovica še išče L1 mnenje pred bližajočimi volitvami se oblikuje iz vprašani v vseh občinah, za SDP se Vprašanje se je glasilo: Katerega l ^“hdidatne liste strank še niso znane, kandidatom ni odločil nihče v lendavski občini, od predsedniških kandidatov boste ---------------------------j.-ui u e-oRnS-L-i Irar volili? ^C^tlika^^datne strank še niso znane, kandidatom M' ko L S(Oblike se Še vedno pridružujejo novi ljudje. s»„it . v številki Vestnika (22. oktobra 1992) . š, pn PfiA'*- |e^°nske ankete o strankah in kandidatih, ki i 'n Prekmurci opravljali 16. in 17. oktobra, bo |ti(lirw ,tev> Samo četrtina vprašanih seje že odločila. 1 ■ 11 ■ ip 7*s ' * J LV^Šsk. ’ 11 lendavske 1' Vr>f^ ov,ca anketiran-!V’SEln'h a|' 54.7 od-iK.^nje; ,^ bl blk bi vo- vr,-, -1 j ■skavt. k: so »i °Pra' Delo, je takšnih Ul 1 bekolifco manj. in Prleki K »s, genskim povpreč-neudeležbe na bodo šu volit po-KNi » ’ zbor iv po ome-KHtri1* odromi ■ ? ■ V 7. ' MHMUmh po K■ Piskavi je tako tp 'n Prlekov •i!,,, } ec volilnih ab-lSJ'1občini h %) m len V občine spa’ »i? 110 -noto, v katcT' ■s1'*, v PolostC' vo''V i.Au te5 krepk- polovic' b- J* stranko d®' K'1 262 udločernh 't"'' . wnV' i" 8^ ■tik. vurnUmh 7-« Ll.>dv.Wtka Kk la SDSS 2.1 . ZSpapo medtem ko bi v soboški kar devet vprašanih glasovalo za to stranko. SKD ni dobila nobenega anketnega glasu v ljutomerski občini. Vsi glasovi, ki jih je v anketi dobila SDSS, so iz lendavske občine, prav volili? Zaradi objektivnosti in mo- (graf 1) idsF DS 1 SDSS ■ 5LS ■ SKD ■ SDP ■ NOBENE ■ NE VEM ■ Katero stranko bi volili? 137 anketirancev _________ 0 1 o 20 30 < M ® Kratice strank pomenijo: DS - De-mnkruhka stranka (Bavčar), LDS - Li-brmlniiikmnkraLsko stranka (Drnovšek), S Dl* - Stranka demokratične prenove, SDSS - Socialdemokratska stranka SlovenUe (Pačnik), SKD - Slu-vetHkJ krščanski demokrati (Peterle), SLS - Slovenska ljudska stranka (Podobnik), ZS - Zeleni Slovenije (Plul). Pri tem prvem vprašanju so anketarji dobili navodilo, da vprašanim, ki se ne morejo spomniti imena strank, kar je v teh zemljepisnih širinah še vedno pogost pojav, pri odločanju nc pomagajo z naštevanjem strank. Še o razpršenosti odločanja za stranke, ker je to za razsojanje o reprezentativnosti naše tokratne raziskave pomembno. Najboljšo razpršenost imajo stranke SDP, SKD m SLS. Za SLS so se odločili rebitnih očitkov moramo povedati, da eden od spraševalcev pri tem vprašanju ni ravnal čisto v skladu z navodili. Nekateri anketiranci so sporočili, da je vprašanemu pomagal s podvprašanjem »Kučana ali katerega drugega«. Kljub temu anketnih rezultatov glede tega vpra šanja po premisleku nismo zavrgli, ker v tem obdobju predvolilnega boja, ko Kučan z močnim vodstvom stoji sam proti vsem drugim, ta polarizacija m brezpredmetna. Največ vprašanih se je odločilo za Milana Kučana, vsega skupaj 62,7 odstotka ali 86 glasov Dva glasa je dobil Ivan Bizjak, po enega pa Janez Drnovšek, Jelko Kacin, Ljubo Sire in Lojze Peterle. Pri čemer je seveda potrebno omeniti, da Drnovšek in Peterle vsaj za zdaj nista predsedniška kandidata. Na podobno vprašanje v anketi časopisa Delo, se je za kandidata (Rrat 21 Koga bi volili za predsednika9 NOBENEGA (5 1%) NE VEM (27.7%) OSTALI (4 5%) KUČAN j62 7%) tako glasovi za DS, vsi glasovi za Zelene so iz soboške občine. Zanimivo je, da je več tistih, ki so na prvo anketno vprašanje o vo-litvi strank odgovorili, da ne bodo šli na volitve, na drugo vprašanje, ki se je tikalo volitve predsednika republike, odgovorilo afirmativno Milana Kučana odločilo 70,3 odstotka vprašanih, vsi drugi kandidati pa so prav tako dobili okrog enega odstotka glasov Odstotek tistih, ki predsednika ne bodo šli volit, je v Delovi anketi 3,4, pri nas 5,1. ŠTEFAN SMEJ Predstavljajmo si jesenski dan 12. oktobra 1492 v obmorski pokrajini. Ladje Santa Maria, Pinta in Ninja pod poveljstvom Cristobala Colona, ki si je pozneje nadel umetniško ime Columbus, so v službi Izabele Kastiljske in Ferdinanda Aragonskega zapustile evropsko obalo 3. avgusta tega leta. V jutranjem somraku 12. oktobra 1492 so kakih 6000 kilometrov daleč od Mure. Približujejo se Bahamskemu otočju. Po zmotnih računih poveljnika Colona, ki ga bomo poslej imenovali s privajenim imenom Kolumb, pa bi po 33 dneh plovbe in po 4200 preplutih kilometrih morali kmalu zagledati obalo Indije. Marijanska gotska cerkev, ki stoji na rahli vzpetinici sredi panonske vasice, je to leto stara sto let. Od koderkoli se ji približujemo, vseeno Če gremo dol z Goričkega ali gor od Mure, nikjer ni sledi koruznih strnišč. Koruzno zrnje bo poveljnik Kolumb prinesel v Evropo ob svoji vrnitvi leta 1493. V Španski Andaluziji jo bodo pridelovali že leta 1500, okrog leta 1700 bo ruski konzul v Lizboni poročal, da je koruza poglavitna hrana portugalskega ljudstva, s stolpa marijanske cerkve jo bo z gotovostjo mogoče zagledati šele tam nekje proti koncu 18. stoletja. Po gumnih m shrambah kmetij, kmetijic. koč in graščin ob Muri v tej jeseni leta 1492 ni krompirja. Izpričano je, da so ga Španci v Peruju poznali že leta 1539, v Anglijo so ga prinesli 1588, Francija je bila zamudniška in oklevajoča, tam so ga najprej imeli za okrasno rastlino, v nemških polabskih deželah ga tam okrog leta 1781 niso hoteli jesti ne hlapci in ne služabniki, »raje zapustijo službo«, je pisal neki kronist in Enciklopedija iz leta 1765 piše, da napenja, vendar v nadaljevanju dodaja: »Ampak kaj so vetrovi za žilave organe kmetov in delavcev!« Nekaj časa po tem je moralo to ameriško sredstvo za napenjanje doseči tudi žilava črevesja v obmurskih krajih. Onega jesenskega dne 12. oktobra 1492 noben fant, ki se je motal naokrog v deželi ob Muri ali kjerkoli na Stari celini, ni razmišljal o svoji pipi, ki bi jo »snočkar pri ljubci pozabo«, potem ko je ves izmučen in izžet pri njej pokadil »fajfco tobaka«. Kmalu bo 500 let. kar je Kolumb kot prvi Evropejec zavohal tobak. Bilo je 2. novembra 1492, ko je prišel na Kubo. Opazil je. da domačini kadijo v smotke zavite liste neke rastline. Rastlino so potem najprej imenovali karibka ali brazilika. Jean Nicot se je leta 1560 mudil kot poslanik portugalskega kralja v Novem svetu in je Katarini Medičejski. ki sojo mučili glavoboli, poslal nekaj te rastline v uživanje. Po njem je dobila ime njena najbolj omamna vsebina - nikotin. Dokler Krištof Kolumb ni odkril Amerike, v Evropi ni bilo tobaka, krompirja, koruze, Fižola, paradižnika, manioka, sifilisa... In nekako takole je bilo tisto zgodnje mračno jutro 12. oktobra 1942, ko so tri Kolumbove ladje priplule do enega od Bahamskih otokov - še danes se z gotovostjo ne ve, če je bil to današnji Watling Island ali Šamana Cay: »Tierra! Tierra!« je v opazovalni košari ladje karavele z imenom Pinta zarjul mornar. To je moral biti klic, v katerem se je sproščal nabran strah in obup Kaj si je v tem trenutku mislil poveljnik Krištof Kolumb? Začutil je, da je bog na njegovi strani in začel je moliti mornarsko molitev na čast sveti Devici: »Pozdravljena, Kraljica sveta. Ljubeča mati, sveti nam na valovih, o Prijazna luč!« Ko se je zdanilo, so na kopnem zagledali nage ljudi in s čolni odpluli do otoka, ki so mu dali ime San Salvador. Vse grozno, ki so ga evropski osvajalci prizadejali domačinom v Novem svetu, je sledilo po tem 12. oktobru pred petsto leti. Ni ekonomije brez ekologije! Eden od zakonov, id ga v Sloveniji najbolj pogrešamo, je tudi Zakon o varstvu okolja. Končno je tudi ta zakon, ki bo najbolj celostno urejal odnos človeka do narave in narave do Človeka, prišel v skupščinske klopi kot predlog. Vse kaže, da so si morali nekatere zadeve razjasniti najprej v vladi, kajti razlog, da predlog zakona ni bil tako dolgo pripravljen, je bil tudi (ali predvsem) nesoglasje med posamezni mi ministrstvi, Zadnja razprava v vladi je pokazala, da »gre za spremenjen način razmišljanja in odnosa ... predsedstvo sveta Zveze svobodnih sindikato* * j U v sindikatih zaceli obsežne predvolilne aktivnosti-nosti zajema rokovnik volilnih opravil ter ključ izvolitev predstavnikov v skupno volilno telo, ki . stavnike delojemalcev v državni svet. Kolje * volitve članov državnega sveta s tem pa tudi preds malcev v četrtek, 10. decembra. Doslej so že imeli sestanek predsednikov in sekretarjev sindikatov dejavnosti iz gospodarstva. kjer so dali predloge kandidatov za člane skupnega Ustanovili so vzajemno Krekovo banko V petek 16, oktobra so v mariborski škofijski avli ustanovili vzajemno Krekovo banko. Banko, ki so jo poimenovali po Janezu Evangelistu Kreku, očetu slovenskega hranilništva, so ustanovile fizične in pravne osebe cerkvenega področja. Banka pa v prihodnje ne bo združevala le cerkvenega kapitala in opravljala storitev le za pripadnike cerkve. »Komitent lahko postane vsakdo, prav zaradi načela vzajemnosti po vzoru Krekovih smernic,« je na tiskovni konferenci po ustanovitvi banke povedal predsednik odbora za ustanovitev banke Mirko Krašovec. vse možnosti teden od pogojev je bil petkov ustanovni zbor), da ji Banka Slovenije v 60 dneh izda dovoljenje za poslovanje. Banka bo opravljala vse storitve. ki so v skladu z Zakonom o bančništvu Ustanovitelji in volilnega telesa, ki je s Številom predstavnik0^, meznega sindikata dej Sledili so pogovori *jr n>ki in sekretarji sirm’" javnosti s področja •' darstva, ki so opravill‘ .. akti vnos ti p n določa np‘ s 'n odprtih kandidat” Hkrati je odbor za Idnth opravil pridni' pi^ Predlaganih kandidat^ soglasja h kandidat' sodstvu sveta Tseze ‘ „„ sindikatov SlovenijeJ^te' Predložili seznam *' za člane volilnega te" / Dokončen predlog / -i-rnvmkov / ■ P I'«! L 1 Na tiskovni konferenci so zbrane novinarje seznanili, da mora banka po statutu imeti 5500 upravljalskih delnic in 22.000 prednostnih delnic. Upravljalske delnice so združili 103 delničarji, ki bodo imeli upravljalske pravice in 200 delničarjev s prednostno delnico. »Glavno merilo dela banke ne bo profitnost, temveč vzajemnost,« je posedal dr. Štefan Špilak. pripravljaiec programa banke. Letos bo banka zaposlila 12 ljudi v prihodnjih dveh letih pa naj bi se število zaposlenih povečalo na 22. Dozdajšnja skrbnost pri upravljanju skromne cerkvene imovine naj bi bila osnova za zaupanje varčevalcev, ki jih bo banka nagradila s čim boljšo, a obenem zdravo obrestno mero. Dr. Špilak je obljubil, da bi lahko začeli s 15-odsiotno obrestno mero. Po oceni Mirka Krašovca ima vzajemna banka Za glavnega direktorja vzajemne Krekove banke so izvolili g. Zdenka Šilca, za predsednika upravnega odbora pa Franca Slaka. Pomočnika glavnega direktorja sta dr. Štefan špilak in Danica Ozvatič. pripravljaiec programa delovanja banke in pomočnik glavnega direktorja Štefan Špilak so na tiskovni konferenci povedali podrobnosti, ki so jih vodile pri odločitvi za ustanovitev banke. J" & treh kandio3 ta l državnega r Slovenije pred *'0,,IV3^) sda Lv ' cembra.pa svobodnih ^(Vi1 .j / niic. ki w |Jio luč delojemalce^^rt'^ jd Republike . dPT-prezreti, resnično *' bo lahko ■ mezne ’ zbora. B HEGEDUŠ 2 n leto stanovanjskega It D Zakona ® k»i' z»kon je imel devetnajstega oktobra prvo oblet-z ' Mr * 'n.za,° sedaj pod njegove učinke že lahko potegnemo '»redimo primerjavo s tistim, kar so ob njegovem spre-kdovali z odgovornega ministrstva. i£. DP ir K. da fr k JU' ti eto nazaj, je bil v času. % m°Čno vnelo na poli-1 okrog lastmnje ' ”^n°Vun)Skem la5,r"'”e ^'lidij^1 Mkon )p Pred S ptcZ?n laslt,injenja druž t-tS 5*1 I'1 ib- . s dif^. ; ari I* : J 0^enja> Pa zdaleč m erjav,t?e- zato Je zakon “Pletov .prehodil' pot [Si Jor,el v=lja že leto dni, k «1° ,as,n’nsk° PT<‘ 7 »;^Ibene lastnine še r ž'Vel° skupščinskega ijnta JPrav njemu bila to-T‘^Prejema? Prav go-^'•Ostin e’a razmer, ni . V, dru8a vprašanja. Si,’,Ud' zaradi tega ker 01 ni prizadeval niko rej padel, saj ni izpolnil pričakovanja ali samo delno. Izhajajoč iz tega pa je potem na trhlih nogah tudi zamišljena državna stanovanjska reforma. Pritok denarja od prodaje stanovanj je namreč vir republiškega stanovanjskega sklada, ra pa bi naj bil finančni vir nacionalnemu stanovanjskemu pro- vogradnjami. jim je prodaja stanovanj dala toliko denarja, da ga bodo lahko obračali? Vse občine prav gotovo ne moremo dati v isti koš. saj so različno močne s stanovanjskim fondom, pa tudi prodaja stanovanj je bila različna. Za vse pa velja, da z denarjem od prodaje stanovanj, četudi ga bodo v celoti namenili stanovanjski gradnji, ne bodo mogle na veliko graditi. Ne le da so stanovanja prodajali pod ceno, ampak so morale občine od kupnine poravnati še delež v republiški stanovanjski sklad, plačati davek, stanovalcem izplačati re- gramu, ki pa je še vedno le v os- ' valorizirano lastno udeležbo ir* J rebrna • ■ J11 nc morejo k^bin 't1 na cesto' ob tem stanovanj z veli ^ija . dPrl Pot do lastnega ' “"Vrt, ?ln'nNnje stanovanj kriv’Čno za tiste, ki . 4?^ Ustvarjali družbeno £Š>iti a M stanovanja niso , j P11* niso dobili ob Kratko 5O po-Sjta .> Ntja. ki so zgradila m kadrovska v J SO jih morali proda U a"'P“k k‘» ’cdn° K »“n S an<>vanla lvl,'inni,1,ske8a zakona je LSU- ',an) Minister za var K V Ljutomeru so prodali 60 stanovanj, kar je 16.5 odstotkov od celotnega stanovanjskega fonda, ki je ostal občini. Prodaja stanovanj se je ustavila, saj od maja prodajo eno do dve stanovanji na mesec. S prodajo stanovanj so zbrali 22 milijonov tolarjev, vendar so od tega plačali za davke 571 tisoč, za republiški sklad 560, za vračanje lastne udeležbe J milijon 130 tisoč ter za odpravnine 789 tisoč tolarjev. Preostali denar od kupnine bodo namenili za stanovanjsko gradnjo ali nakup neprofitnih stanovanj, V Gornji Radgoni so od 534 stanovanj prodali til stanovanj, kupnine pa se je zbralo 36 milijonov. Denar bodo namenili predvsem za obnovo starejših hiš in stanovanj. V Murski Soboti so prodali 456 od 1314 stanovanj. V republiko so nakazali 17 milijonov 800 tisoč, za odpravnine so dali 3 milijone 210 tisoč ter za vračanje lastne udeležbe 2 milijona 215 tisoč. Tako jim je od kupnine ostalo 148 milijonov 449 tisoč tolarjev. Za gradnjo na Lendavski v Murski Soboti so že nakazali 453 milijonov 336 tisoč tolarjev, seveda pa gradnja še ni končana. V Lendavi so do konca septembra prodali 62 stanovanj od 422 stanovanj. Kupnina je znašala 22 milijonov 966 tisoč, od tega pa so v republiko nakazali 4 milijone 417 tisoč, za davek 658 tisoč, za lastno udeležbo 515 tisoč ter za odpravnino 11 milijonov 680 tisoč. Za subvencije najemnin pa so dali 610 tisočakov. V Lendavi sedaj ne gradijo nobenega stanovanja. V republiškem stanovanjskem skladu se je do septembra zbralo 3.6 milijarde tolarjev, medtem ko je resorno ministrstvo za prvo leto ob sprejemu stanovanjskega zakona napovedovalo kar 5 milijard 151 milijonov tolarjev in s slednjim denarjem naj bi rešili več kot sedem tisoč stanovanjskih vprašanj. Kot vemo, je stanovanjski sklad imel tri razpise za pridobitev stanovanjskega posojila. Prvo, v višini dveh milijard, je bilo za poplačilo neugodnih bančnih stanovanjskih posojil, posojilo pa so odobrili 3629 prosilcem. Drugo posojilo v višini 157 milijonov so namenili za urejanje bivalnih prostorov duševno prizadetih, denar pa so razdelili za 17 projektov in tretji razpis, ki še traja, nanj pa se je že prijavilo več kot petsto prosilcev, Pri slednjem razpisu napovedujejo, da bo vsota zaprošenih posojil petkrat presegla razpisano vrednost. Kri% in ""»iiMcr za vm ProsU’ra irL^ui vi!na of',kc- da ere F»j c, 'nwanj. pred do- ’urani povedati, da 'e J ružbenc lastnine pt, - *W imeni dn '‘IGru 1 mrtvo strukturo. iL^iau .' opusti so morali ^ila”^ da se |C ,a raz k ’01 iir-i, U,n lastnik ni tak Kb^ -J £'i»i., vzdržcvati « L S br !n!sler ug0|avlja M so . .rJnli toliko stano-V^br^10^11' Ja so od »Cm- ?°'OV|co od načr-V ^anrh pa Je tako CWi vseh stanovanj kj 5'« i' °n ne zapira ^,’jrillrJ!ovahj po ugodnih Fh?1hin/ Je Podaja usta- po '‘ Vh, s takšno ihto z ka>,i'er s Ptodajanrcm h -L,. , '■ pokopih vsa j« F„^|ub 5ievi‘- iiutku. Z njim naj bi država nadomestila plansko gradnjo stanovanj ter vplivala na poselitev slovenskega prostora, po opravljenem lastninjenju pa bi se naj razgibal tudi irg s stanovanji m stanovanjska gradnja. Republiški stanovanjski sklad je zbrani denar, zbralo se ga je manj, kol so napovedovali, že razporedil za posojila, nerešenih pa bo ostalo še mnogo stanovanjskih problemov. kar pomeni, da država ne bo rešiteljica za vse. ki si rešujejo stanovanjski problem in bodo mnogi še naprej morali po drago posojilo na banko, če se spet spomnimo pred letom izrečenih besed odgovornega ministra, je takrat govoril, da pn reševanju stanovanjskih problemov nc bo treba več iti na banko po draga posojila, saj bo stanovanjski sklad dajal posojila po ugodnih pogojih ter visoko odpravnino tistim, ki so izpraznili stanovanje. Gradnja novega stanovanja pa je najmanj 90 tisočakov za kvadratni meter. Prav zato lahko spet zapišemo že lani postavljeno vprašanje, kaj bo zakon pomenil za prihajajoče generacije, ki niso bile tu v času razprodaje stanovanj in velikih možnosti pridobiti si streho nad glavo? Po občinah še vedno imajo prednostno listo za pridobitev stanovanja vendar se le počasi prazni, saj stanovanj skorajda ne gradijo, pa tudi praznijo se ne tako hitro, kot so nekateri napovedovali. Ob prodaji družbenih stanovanj se je vendar del premoženja - porazgubil« po raznih računih in kot da je, sedaj po končani prodaji stanovanj, zastalo gibalo v stanovanjski politiki in stanovanjski gradnji. Premika se pa prav gotovo to, da se povišujejo neprofitne najemnine, ki naj bi do konca leta dosegle raven ekonomske najemnine. MAJDA HORVAT “ ’n kupovanju sta-Tr^i 1,1 Uimuvan)* ' rn zagotovili še okrog 11.6 milijona tolarjev S hitrim posodabljanjem, občinskih cest naj bi nadaljevali uidi v letih 1994 m 199' kn načrtujejo nad 64 kilometrov obnovljenih cestnih povezav, zlasti na Goričkem Pii lem bodo dosledno upoštevali merila za sofinanciranje gradnje komunalne in cestne infrastrukture v okviru razpoložljivih prora čunskih sredstev O vsem lem bodo še razpravljali poslanci občinskega parlamenta m ko bo zelena luč. bodo lahko nemoteno izvajali dobro zamišljen program obnove občinskih cest Da bi nekako uravnotežili razmerja med posameznimi družbenimi dejavnostmi, zlasti v primerjavi s šolstvom. so se v razpravi zavzeli, da bi podobna merila upoštevali rudi na drugih področji)! MILAN JERŠE Po stečaju in prisilni poravnavi se težave v podjetjih običajno nadaljujejo Umiranje na obroke | Nekdanji zvezni zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji iz konca leta 19K9je v Sloveniji še vedno v veljavi. Slovenska vlada je pred Jetom in četrt sicer sprejela embargo nad stečaji, vendar S tem ni bistveno prispevala k razreševanju težkega gospodarskega položaja v nekaterih podjetjih. V mnogih podjetjih se agonija tako samo nadaljuje in prej ko slej bo v teh sredinah moralo priti do korenitih posegov. Sedanja vlada že nekaj časa napoveduje, da bo prepoved za stečaje umaknila, to pa pomeni, da se stečaju v mnogih podjetjih ne bodo mogli izogniti. Ob tem se nam zastavlja vprašanje, ali so stečaji res edina pot. da se znebimo slabih podjetij. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji namreč daje tudi drugačne možnosti, vendar se jih skorajda nikjer ne lotevajo Podjetje običajno zaide v težave, ko \ proizvodnja in prodaja nista usklajeni, poleg objektivnih okoliščin pa je treba vzroke za to iskati tudi v vodstvu podjetja. Šibka ali neustrezna kadrovska sestava vodilnih ekip je razlog za to, da podjetje nima ustrezne razvojne strategije, ne zna se prilagajati spremenjenim razmeram in ko se te zaostrijo, je katastrofa neizbežna. Tudi socialni moment je često tisti, ki onemogoča pravočasno \ razreševanje nastalih težav v podjetjih. Zaradi zmanjšane prodaje je potrebno zmanjševati tudi proizvodnjo zaradi pomanjkanja \ dela pa se pojavljajo presežki delovne sile. Začasno jih rešujejo na različne načine, vendar dosedanja praksa kaže, da v večini primerov takšno reševanje m zavlačevanje pelje le v še večje težave. Običajno se težave zaostrijo do takšne mere, da so prizadeti tudi do tedaj še zdravi deli podjetja, saj le-ti prevzemajo nase bremena bolnikov. Namesto, da bi se pravočasno lotili ustrezne sanacije, takšno odlašanje škoduje celotnemu podjetju, ki mu na koncu Često ne preostane drugega kot stečaj. Če je stečaj po mnenju nekaterih najenostavnejši način, da se podjetje znebi pesežnih delavcev, pa ima seveda tudi druge neugodne posledice. Res. da breme presežnih delavcev z uvedbo stečaja preide na državo, tudi primeri iz pomurskega gospodarstva pa kažejo, da se že čez nekaj časa začenjajo nove težave. Pred stečajem se običajno iz zdravih delov propadlega podjetja formira | novo podjetje, ki pa prevzema tudi del obveznosti prejšnjega, do katerega tako ohranja upniško razmerje. V tem pa se skriva bistvo I problema, na katerega mnogi največkrat pozabljajo in niso redki primeri, da je novo podjetje po stečaju prejšnjega prišlo do ponovnega stečaja ali celo likvidacije. Stečajni postopki naj bi praviloma potekali hitro in se kmalu tudi zaključili, vendar praksa kaže, da se običajno zavlečejo. Vzemimo za primer soboško Panonijo, kjer je bil stečajni postopek uveden 25. januarja lam zaključil pa se je Šele pred desetimi dnevi, ko je bila opravljena prisilna poravnava Po mnenju stečajnega upravitelja Milana Bratkoviča se je ta končala dokaj uspešno, saj so terjatve do Panonije skupaj z obrestmi znašale 245 milijonov tolarjev poravnava pa je bita opravljena za 202 milijona tolarjev PAN-AGRA. ki je pravna naslednica stečajne Panonije, je tako prevzela njeno premoženje, upnikom pa bo morala v enem letu izplačati polovico dolgov v vrednosti 122,5 milijona tolarjev. Spodbuden je podatek, daje bilo med samim stečajnim postopkom v Panoniji odprodano le okoli 10 odstotkov premoženja in to le nepremičnine, tako da je po cenilnem zapisniku PAN-AGRA | prevzela od Panonije premoženje v vrednosti okoli 290 milijonov tolarjev. Bilanca je za PAN-AGRO na prvi pogled dokaj ugodna, v resnici pa jo spravlja v položaj ki m niti malo optimističen. Če nekateri upniki v prisilni poravnavi niso niti sodelovali, ostajata največja upnika Panonije banka in PAN-AGRA Upnikom so s prisilno poravnavo bile priznane le terjatve z zakonskimi obrestmi (brez R). v najbolj neugodnem položaju pa je prav PAN-AGRA Banka je namreč že pred uvedbo stečaja dobršen del svojih terjatev prenesla nanjo, dala pa je tudi poroštvo za prisilno poravnavo in če bo banka vztrajala pri svojih zahtevah. PAN-AGRA teh bremen gotovo ne bo mogla prenesti. V kakšni smeri bi torej bilo potrebno iskati rešitve za podjetja, ki so prišla v stečaj? Sklep o potrjeni prisilni poravnavi ima namreč za vse upnike moč izvršilne listine, v roku, ki je določen, pa lahko tako izterjajo svoje terjatve. Vendar vztrajati pri plačilu terjatev gotovo ni najboljša rešitev, saj s tem upniki izgubljajo že polovico vrednosti zato naj bi se raje odločali za solastninske deleže pri dolžnikih. Je pa tudi to lahko dvorezen meč, saj je boljši vrabec v roki kot golob na strehi, pravijo upniki. Zlasti velja to za deleže v tistih podjetjih, ki nimajo prave prihodnosti. In kako naj se obnaša banka, saj je od nje. ki je običajno največji upnik, odvisna nadaljnja usoda dolžnika. Če bo videla le svoje kratkoročne interese, bo seveda dolgove skušala izterjati, pa če tudi na račun ponovnega stečaja ali celo likvidacije. Kratkoročno tako banka sicer delno pridobiva, izgublja pa gospodarstvo In ko izgublja gospodarstvo, dolgoročno izgublja tudi banka. LUDVIK KOVAČ | - smo dobrega predsednika Na pobudo številnih državljank in državljanov sporočamo, da lahko vsi, ki želite, tudi finančno podprete kandidaturo Milana Kučana za predsednika Republike Slovenije. Denarne prispevke lahko nakažete na tekoči račun Pooblaščenega organizatorja volilne aktivnosti: 50100-620-133-05-1017152-1400002 pri Ljubljanski banki Obljubimo, da bomo z denarjem ravnali varčno; podatki o tein bodo po volitvah na voljo darovalcem. Na željo gospoda Milana Kučana bo morebitn' preostanek sredstev uporabljen za humanitarne namene. nniHriURKimi stran 6 reportaže Čestitka Feriju »Kot športni novinar je trideset let seznanjal prebivalstvo Pomurja s športnim dogajanjem, napisal je dve športni publikaciji in oblikoval številne Športne oddaje Radia Murska Sobota ter športne strani Vestnika,« je med drugim zapisano v uradni obrazložitvi ob podelitvi ZAHVALNE LISTINE Z DENARNO NAGRADO kolegu Feriju Maučecu ob letošnjem prazniku soboške občine. Razveselila ga je in z njim smo iskreno čutiti tudi vsi njegovi sodelavci, saj dobro poznamo Ferijevo delo. Svoje življenje je podredil športnemu novinarstvu. V dvajsetih letih, kolikor se poznava, si ni vzel proste sobote ali nedelje, največkrat še v tednu ali dveh dopusta, kar si je tudi redko privoščil, ne. Iz tedna v teden je leta in desetletja delil radost in jezo s pomurskimi športniki vseh panog in rangov. Vsak ponedeljek zjutraj so že bili na njegovi mizi vsi rezultati in uvrstitve pomurskih športnikov. Vse natančno in preverjeno, tako da je v treh desetletjih prav po Fetijevi zaslugi na straneh Vestnika najboljša kronika pomurskega športa. Ni zamudil pomembnejšega športnega dogodka, če se mu je le časovno izšlo, so ga bralci Vestnika srečevali tudi na lokalnih tekmovanjih. Hotel je biti poleg. In če se je kdaj razjezil, je bilo to ob ponedeljkih proti poldnevu, ko na športni strani m bilo dovolj prostora za vse zbrano gradivo. Vsak rezultat je za določen krog bralcev najpomembnejša stvar na svetu, nas je prepričeval in prav je ime). Vztrajno prepričevanje je rodilo sad. ko sta lani z odgo- vormm urednikom uspela najti za Šport dve strani. Zdaj je prostor za vse, v sezonskih športnih prilogah tudi za podrobne napovedi tekmovanj. In Feri skupaj z ljubitelji športa, in med njimi je nekaj tisoč bralcev Vestnika, žari od zadovoljstva. Od kod takšna predanost športnemu novinarstvu? Gotovo zaradi šfiorta, s katerim se je aktivno ukvarjal. Svojo nogometno kariero je začel kot pionir v NK Mura, končal pa leta 1968 v II. zvezni ligi. S svojimi 191 goli je najboljši strelec vseh časov v Sloveniji. Bil je trener raznih pomurskih nogometnih moštev, tudi Mure, ki jo je v sezoni 1967-68 prvič popeljal v drugo zvezno ligo. Delal je tudi v občinski zvezi za telesno kulturo. Prosto urico ali dve. več si ne utegne vzeti, pa se predaja lepotam narave med Beltinci in Gančani, kjer še vedno teče ali kolesari. Lepo je biti Ferijev sodelavec, zato naj nam ne zameri, če si z njim vsi vestnikovci in zaposleni v podjetju delimo to njegovo priznanje. Dobil ga je vendar naš Feri. Res iskreno čestitamo! IRMA BENKO Denarna odškodnina z Madžarske Čeprav je Republika Madžarska sprejela že pred štirimi meseci zakonodajo, na podlagi katere je mogoče uveljaviti odškodnino, je možne upravičence iz naše pokrajine razgibalo šele obvestilo, ki sta ga 1. oktobra 1992 objavili v Vestniku skupščini občin Murska Sobota in Lendava. V njem piše, kdo je upravičen do odškodnine, omenjen pa je tudi končni rok za vložitev zahtevkov: do 2. novembra 1992. Pri tem gre pohvaliti obe občini, ki sta opozorili na pravico, ki jo imajo določeni občani oziroma njihovi ožji družinski člani, povrh pa sta obe občini poskrbeli še za uradne madžarske obrazce, da bi tako ljudem prihranili pot na Madžarsko. Še več: madžarsko govoreči uradniki so začeli celo izpolnjevati obrazce. Le-ti pa so hitro pošli. Tudi v lendavski občini, kjer sojih nabavili 500. Upamo, da so v teh dneh dobili nove, da bodo lahko tako vložili zahtevke Še tisti možni upravičenci, ki tega še niso storili, ker v prejšnjem tednu nikjer (tudi ne na Madžarskem) niso uspeli dobiti tiskovin. Ker se zelo mudi, je najbolje, da pisni zahtevek oddate na pošti v bližnjem madžarskem mestu. Naj povzamemo, kdo je upravi čen do madžarskih odškodninskih čekov v vrednosti 11.000 forintov za vsak mesec oškodovanja Madžarski zakon priznava odškodnino ne samo sedanjim madžarskim državljanom, ampak tudi tistim osebam (oškodovancem), ki so bili prizadeti kot mardžarski državljani med drugo svetovno vojno in ncpo- sredno po njej za dobo najmanj 30 dni na enega od naslednjih načinov: internacija, opravljanje različnih dejavnosti za bojne enote madžarske vojske (ne pa služenje vojske), sovjetsko ujetništvo po 1. avgustu 1945. Če je upravičenec do odškodnine že umrl, je upravičen do polovice odškodnine zakonec, oziroma oseba, s katero je upravičenec sklenil zakon po omenjenem obdobju. Do odškodnine pa niso upravičeni otroci in drugi sorodniki oškodovanca. Odškodnina se priznava tudi upravičencem, četudi živijo v tuji državi, pa tako seveda tudi ljudem iz naše pokrajine, saj jih je bilo veliko interniranih, ujetih... Za dokazovanje so potrebni ustrezni dokumenti, ne upoštevajo pa slik. Če pa jih ni, je možno dokazovanje s pričami, katerih izjava se uradno overi na sodišču in mora biti prevedena v madžarski jezik. Tiskovine za uveljavitev madžarske odškodnine izpolnjujejo ha občini v Murski Soboti, soba številka 4, na občini v Lendavi pa v sprejemni pisarni. Zvedeli smo, da sedanja madžarska oblast ni predvidevala, da bi bilo tako veliko ljudi (s sedanje Madžarske in iz tujih držav) oškodova- Prvi kodeks obnašanja sindikata v predvolilni kampanji — S tem bi se laže ubranili strankarskih pritiskov ■ Ml (t TITAN vrat z er zaporni mehanizem kine na bok« ključa) a proti vrtanj« ohišja in jedra je kroglice v vzmeteh amn vam (udi: razmnoževanje k «1 nih. zato ne preseneča, da/ _ . cev zmanjkalo Zdaj -1' j Maždarske oblasti je ^„5 probleme v zvezi z ™ . t- veleposlanik Franc H J J veda ne more bistveno ■ l. Iluzorno bi bilo P"- ■ j. d j budo vv. ki cevke, ali pa J'h ■ novembra (velja po ■, obogateli. Ne gre mno, kot jo Pozoar^.tno k cije. ampak za /kra«* narno nadomestilo-liko mesecev je nekdo na Madžarskem, za to /,/, secev bo dobil (seve < bodo ugodili) odškoduj pa res. da je zdaj ■ j | sovna stiska (2. obstoji bojazen, / p rok zamudil. Nič P ■ da bi ga podaljša/ lahko pokličete ,u* skega konzuiarneg f' . p nika dr Til?Xflska v Ljubljani. 1^ J vtika je (061) L J ■ K Mi -» Proti zlorabi sindikalnega statusa v politične namene Podobno kot drugje, so tudi v sindikatih sprejeli pravila stikov s političnimi strankami. Prvi korak je storila obalna sindikalna organizacija, ki je sprejela nekakšen kodeks obnašanja v predvo- tilni kampanji. V njem so namreč zajeta pravila za urejanje odnosov te delavske organizacije in njenih članov s političnimi strankami. Gre predvsem za okvire delovanja posameznikov v strankah, še posebno v zdajšnjem predvolilnem obdobju, ko npr. kak član sindikata prevzame odgovorno politično ali javno funkcijo. Kot pravijo v Obalnih sindikatih ki pripadajo Konfederaciji sindikatov 90, se želijo z omenjenim kodeksom laže ubraniti raznim ponudbam in pritiskom posameznih političnih strank, ki bi skušale vpliv sindikatov in njihovo delovanje izkoristiti za svoje ozke politične interese. To pa seveda ne pomeni, da bi Obalni sindikat nasprotoval angažiranju svojih članov - razen funkcionarjev in profesionalcem - v političnem življenju. Menijo namreč, da lahko kot člani posameznih strank ali neodvisni kandidirajo za določene politične ali državne funkcije. Razumljivo pa je, da zanje ne bodo organizirali nikakršne predvolilne kampanje. V tej zvezi so se zavzeli za nekakšen moratorij za javno sindikalno delovanje za tiste svoje člane, ki bodo sodelovali v predvolilni kampanji. Ti med opravljanjem politične ali javne funkcije, niti med kampanjo ne bodo smeli uporabljati svojega sindikalnega statusa, imena sindikata ali morebitnih sindikalnih pooblastil za promocijo svoje kandidature ali stranke. Zadržek velja tudi za uveljavljanje njegovih stališč, razen če za to nimajo izrecnega pooblastila sindikata. Po drugi strani pa se Obalnim sindikatom ne zdi primerno, če sindikalni funkcionarji hkrati opravljajo pomembne dolžnosti v svojih strankah ali prevzemajo odgovorne državne naloge. Navzlic takšnim stališčem pa nadstrankarska obalna sindikalna organizacija ne zapira vrat morebitnemu sodelovanju s posameznimi strankarskimi partnerji, če takšno sodelovanje koristi interesom njenih članov. MILAN JERŠE iisiijann so končaj 7 ■ Republike v^iSM k o rt'ah z dL' ki bi naj bik V čovi p« ,kl' Problematike K4 ^Vn^rjeVa pa )e h .- n.Dstna govornica ; “darila, da je bila 'n obnova Sla t;„, ' nuia- »ki sem 0' St >se,i dnc - p™v nega hladnega ^janos lnienovam vinjaka jeni) učilnici nedvoumno dejali, da svojih otrok ne boste prešolali v dvojezično prostor- uporabne in primerne šolske površine, tako da so lahko organizirali enoizmenski pouk za vseh 126 učencev. Za uresničitev te naloge je bilo potrebno veliko postoriti, predvsem pa je morala občina priskrbeti kar 60 milijonov tolarjev. Kljub obljubam iz republike le-ta še ni prispevala 50-odstotnega de- Podpredsednica IS SO Murska Sobota Brigita Bavčar je poudarila, da je bila obnova in dozidava šole v Fokovcih več kot nuja. (Fotografija: J. G.) nejšo šolo v bližnjih Prosenjakovcih. Bili ste odločnejši od stroke, ki je pustila vegetirati vaško Šolo v pogojih, v katerih bi že zdavnaj morali biti plat zvona.« V Fokovcih imajo naposled skoraj 1000 kvadratnih metrov leža iz svojega proračuna za celotno naložbo, tako da bi lahko začeli graditi tudi telovadnico. Sedaj so prisiljeni imeti pouk telesne vzgoje na podstrešju, kadar je slabo vreme. Nekoč pa so imeli pouk v preurejenih svinjakih. Kako dolgo bo tako? Bavčarjeva je izrekla kritiko tudi na račun parlamenta, tudi občinskega, ki res mora biti mesto dialoga, vendar je še preveč ideološko obarvan in v znamenju tistih, ki se radi slišijo, pa Čeprav nimajo kaj dosti vsebinskega povedati; očitno pa si nagajajo in si želijo na vsak način pridobiti politične točke. »Po meni se te naj seštevajo ob učinkih in v dejanjih. kakršna je današnja otvoritev prenovljene šole in vrtca v Fokovcih.« Podpredsednik izvršnega sveta Republike Slovenije Viktor Žakelj, ki se je prav tako udeležil otvoritve, se je odzval na kritične besede na račun republiške vlade in dejal, da ni prinesel s sabo le praznega Žaklja, temveč zagotovilo, da bo republika svoj dolg izpolnila. Kot so kasneje ugotovili, pa je za letos namesto okrog 54 milijonov tolarjev predvidenih le 16 milijonov, preostalo pa bodo zagotovili v republiškem proračunu za leto 1993. Kot že omenjeno, so imeli v Fokovcih dvojno slovesnost - to je bila obenem tudi otvoritev prenovljenih in razširjenih prostorov fokovskega otroškega vrtca, ki ima sedaj 4-krat več uporabnih površin kot prej, za kar je bilo potrebno vložiti skoraj 5 milijonov tolarjev. Še posebej pa je 22 predšolskih otrok skupaj z vzgojiteljico veselih, da jim je sedaj prijetno toplo. JOŽE GRAJ ro,nskega vrtca na Pušči 11 se začenja novo “ - Kateri so nravzau Mjenje Kateri so pravzaprav konkretni rezultati delovanja vrtca na Pušči? ''tji' Pušča je bilo pred 30 leti v marsičem drugačno, h| J velja tudi za njegove prebivalec, še posebej za 5o bili večinoma prepuščeni sami sebi, bili Jenb govorili so samo romsko... Potem pa so 16. odprli otroški vrtec. Z njim se je začelo za *J(1 in tudi njihove starše novo življenje. Vsekakor so vidni v higienskih navadah in kulturi oblačenja teh otrok (bolj so čisti in urejeni), velik napredek pa je opazen tudi pri njihovem poznavanju slovenskega jezika in pripravljenosti za vstop v osnovno šolo. Celo starši so začeli počasi prevzemati navade iz vrtca in tudi doma bolj skrbeli za čistočo ter za zdrav način prehrane. Veliko priznanje za vse to pa gre predvsem tistim vzgojiteljicam. ki so ali še vedno opravljajo svoje pomembno poslanstvo v tem vrtcu. JOŽE GRAJ Ste*. - govornik, je „ n)a n»č so nK,ra11 UL ’a Vrt ^3Ierih doma E P°d * ni^1!se VS1 va5‘ 31 kot s SVOJO । '. ks, ' F,rv» '»pred 30 L B»vatj vrtec se spo-^nutkov in v^1** Bili L f’hj u» trudili it j > E' *' le«. da sc zavzema za zaščito posameznika kot osebnosti in ga sprejema Ob 30-letnici pušČanskega vrtca so pripravili tudi pester kulturni program, v katerem so se predstavili predšolski otroci in folklorna skupina iz Pušče ter otroci iz Prešernovega vrtca in učenci OŠ II iz Murske Sobote. Proslavo so povezali tudi z otvoritvijo vaške knjižnice v vrtcu na Pušči, pripravili pa so tudi razstavo o dejavnosti tamkajšnje vzgojno varstven e ustanove. Fotografija: NATAŠA JUHNOV Pomurski sindikalisti v Ingolstadtu 5-Članska delegacija zveze svobodnih sindikatov Pomurja ki jo je vodil predsednik Janez Kovač, se je na povabilo sindikata firme Audi-AG mudila na obisku v Ingolstadtu. Gre že za 22-letno tradicijo medsebojnih obiskov, kar je v moogočem prispevalo k navezavi partnerskih odnosov med Mursko Soboto in lu-golstadtom, kjer živi precej naših delavcev Ob tej priložnosti SO se udeležili zbora delavcev v firmi Audi-AG V pogovorih so naši delavci pokazali veliko zaoimanje za politične razmere v Republiki Sloveniji, zlasti o pozitivnih demokratičnih spremembah v našem parlamentarnem življenju. Glede bližnjih volitev pa predlagajo, da bi jim omogočili volitve na geografskem območju, kjer živijo, to je v Ingolstadtu Gre za približno 500 volilnih upravičencev, državljanov Republike Slovenije, v tem delu Nemčije, ki bi radi glasovali na decembrskih valitvah. Ker je ambasada naše države v Bonna preveč oddaljena, si želijo, da bi volitve opravili v svojem kraju. Naše delavce v Ingolstadtu je tudi zanimalo, kako daleč smo z lastninsko zakonodaja, kajti brez sprejetega zakona o lastninjenju ni mogoče preiti na tržno gospodarstvo. Hkrati so pokazali veliko zanimanje za nov zakon o zdravstvenem zavarovanju Pri tem so se vprašali, kako bodo državljani Slovenije lahko na tej stopnji socialne vatno sti plačevali predpisane zdravstvene storitve. M jerSe '-- Hm Z 9 v* 4'ia p°~ ■ *■ I* r it ES'1 ^rnkb"'kov;'lt’ p," ■ ■ „ 'nk ‘II rezili l Pte. i n^kaJ spod- 4 pu tud, i&5 ■hL/' tud, takšnega, kot je - ne glede na barvo, raso ali veroizpoved. Ta vrtec in delo z romsko populacijo pa praktično dokazuje, da smo na dobri poti uresničevanja te plemenite ideje.« Družba pa ne more sama storiti vsega. Tudi starši so odgovorni za vzgojo in pripravo otroka na življenje. Za spreminjanje odnosov lahko veliko storijo predvsem tisti Romi, ki so končali srednjo, višjo ali visoko šolo. S svojim zgledom in prepričevanjem lahko vplivajo na hitrejše spreminjanje obstoječega stanja. Vsi drugi pa moramo biti strpni m tolerirati drugačnost Romov. ki je zgodovinsko in sociološko pogojena. Vlaganje v njihovo izobraževanje pa sc vsekakor bogato in hitro obrestuje. Erlkn Zelko, absolventka medicinske fakultete, sicer pa doma iz Črenšovec, se jv s kolegi pripravila na pol in delo v Afriko. Farmacevtske tovarne so prispevale zdravila in sanitetni material, škofijska zbornica in drugi pa so pomagali z denarnimi prispevki. saj so denar za pot v tretji svet morali zbrati sami. V okviru študentske sekcije za tretji svet je lo že druga skupina študentov, ki odhaja na trimesečno delo v Zambijo. Najprej bodo delali v bolnišnici v Lusaki, nato pa še v mis ionski h bolnišnicah po deželi, deželi tropskih bolezni in aidsu. Mii Socialni zakon in zasebnost Sprejemanje socialnega zakona skoraj leto poteka v senci drugih dogodkov, zakonov in političnih ter strankarskih zapletov, Kazprava o predlogu zakona je bila pomaknjena predvsem v strokovne kroge, kar pa seveda ni slabo in kaže, da bo zakon ušel skozi parlamentarno dvorano, še preden se bo razvnel popoln predvolilni boj. Socialni zakon I seje torej, vsaj kaže tako, izognil odru predvolilnega boja | in zato ne bo mogoče reči, da je dobil ali ima pečat političnega boja. Če bo zakon brez očitnega političnega odtisa, pa sedaj še ne moremo reči, ali bo enako dober za vse, ki pričakujejo in potrebujejo socialno pomoč. Bo boljši od sedaj veljavnega samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic? Pričakujejo, da bo znižal prag za pridobitev socialne pomoči, predvsem zaradi tega, ker so pravice vezane na višino zajamčenega osebnega dohodka, ki pa gaje vlada letos povečala samo dvakrat. Čeprav so o predlaganem zakonu razpravljali predvsem v strokovnih krogih, le moramo omeniti dve »zunanji« pripombi, najprej o tem, da se socialne pomoči ne bi vezale na zajamčeni osebni dohodek, ampak na povprečno plačo (Sonja Lokar). Njen predlog je bil zavrnjen (vsaj v razpravah) zaradi finančnih težav države in načela, da socialna pomoč nikakor ne sme biti višja od plač zaposlenih. Ne tako malo delavcev za svoje delo namreč prejema zajamčeno plačo. Svobodni sindikati pa so imeli največ pripomb na uporabo EMŠO-številke, Nasploh so se ob razpravah o socialnem zakonu največ ustavljali prav pri enotni matični številki. Predlagali so črtanje te številke, saj če bi sešteli vse, kar je zapisano pod enotno matično številko, bi, kot so dejali, dobili steklenega človeka. Enotna matična številka sploh ni vprašanje In kaj so o uporabi matične številke povedali direktorji pomurskih centrov za socialno delo? Vprašala sem jih tudi, kaj menijo o socialnem zakonu. Stane Mauko iz Gornje Radgone je ugotavljal, da je zanj matična številka bolj tehnično vprašanje, saj vendar imajo v centrih kopico podatkov o človeku, tudi o njegovih osebnih stiskah. Enotni matični Številki ne dajejo nobene teže, je pa uporabna pri računalniški obdelavi podatkov in pri iskanju določenih oseb. Podatkov o neki osebi pa praviloma nikomur ne dajejo. Sam socialni zakon je po njegovem dobro zastavljen in pri njegovem snovanju so upoštevali številne pripombe iz prakse. Pomembno pa je. da socialnim delavcem daje možnost presoje in odločanja o pomočeh, saj tako ni treba vedno čakati na upravno pot. Janez SreS s soboškega centra za socialno delo je povedal, da enotna matična Številka zanj sploh ni sporna. Vsaka oseba, ki pride na center in v obravnavo, mora povedati osebne podatke. Pri reševanju problemov namreč morajo iti mnogo dlje od matične Številke in številka je Še najmanjše poseganje v človekovo zasebnost. Je pa številka uporabna pri obdelavi podatkov. Zakon je po njegovem mnenju dober, sprejemljiv in čakajo, da bo čim prej sprejet, predvsem, ker po novem letu mora urejati vprašanje subvencij stanarin in prenehal bo veljati samoupravni sporazum. Boris Šunko, direktor ljutomerskega centra za socialno delo: Razprava okrog zbiranja podatkov je ob razpravi o zakonu bila že dlje časa, meni pa, da se določenemu ! zbiranju podatkov pač ne morejo izogniti, seveda pa jih । morajo varovati po etiki njihovega dela in po zakonu I o varovanju osebnih podatkov. Zato mu samo EMŠO-I številka ne pomeni ničesar, saj pri delu poznajo vso človekovo intimnost, razume pa, da obstaja bojazen, ker ljudje postajajo vse bolj številke. Pri pripravi socialnega zakona pa je bil od osnutka do predloga narejen, po njegovem mnenju, kakovostni korak naprej, problem, ki se zna pojaviti, pa je vprašanje preživetja. saj se bo prag preživetja znižal in so socialne pomoči v povezavi z zajamčenim osebnim dohodkom. Dodal pa je, da na drugi strani spet moramo upoštevati možnosti družbe. Angelca Hozjan z Lendave je povedala, da so enotno matično Številko uporabljali Že sedaj, da pa poleg tega morajo o človeku vedeti mnogo več. S svojim delom morajo spoznavati človekovo zasebnost, vendar pa so zavezani k molčečnosti. Zato v sami uporabi enotne matične številke tudi vnaprej ne vidi nobene nevarnosti. O zakonu pa je menila, da je večja konkurenca med izvajalci (zakon predvideva tudi zasebno opravljanje dejavnosti) lahko dobra za uporabnike. MAJDA HORVAT Obujmo begunce Občinske organizacije Rdečega križa Slovenije imajo tačas največ skrbi, kako zagotoviti zimsko obutev in topla oblačila za tisoče beguncev iz Bosne in Hercegovine, ki so se nastanili v zbirnih središčih ali pa pri zasebnikih. Samo v soboški občini potrebujejo obutev za več kot 500 beguncev. Ker se najde pri vsaki hiši še uporabna obutev, ki je ne nosimo več, bo prav, da jo damo kateri od občinskih organizacij Rdečega križa in tako tudi na ta način ublažimo stisko ljudi z ogroženih ogmočij. G. G. Popravka V prejšnji 41. številki Vestnika je imel tiskarski škrat posebno veselje ne strani 8. Objavljamo popravka. V članku i naslovom Volitve v državni zbor hi se zadnji Stavek v razdelku z naslovom Na poti k volilni skrinjici moral glasiti: Na glasovnici volimo od vseh kandidatov samo enega Namesto: Z glasovnice izvolimo od vseh kandidatov samo enega Na isti strani bi morala v članku z naslovom Capuder. Bizjak, | Oman - vsi za enega v šestem odstavku stati številka 300 namesto 600. Opravičujemo se! stran 8 odsevi mladosti Teden otroka Letos je teden otroka potekal pod geslom Otrokom prijazna šola. Kaj menijo o prijazni šoli učenci 7. b OŠ Turnišče? Kakšna je prijazna šola? Mnogi bi rekli: »Ce bi lahko delal, kar bi hotel. Če ne bi bilo nalog, če bi lahko prišel, ko bi sam hotel...« Jaz bi šolo uredila takole: - večkrat na teden bi bile govorne ure, kjer bi učenci razpravljali o zanimivih temah, - poleg predpisanih tujih jezikov bi se učili še druge, ki nas zanimajo, učenci bi morali biti prijazni do učiteljev, učitelji pa do učencev... Lidija Magdič * - Šola bi bila prijaznejša, če ne bi bilo toliko predmetov, če bi začeli pouk pozneje, - v prijazni šoli bi morala biti športna vzgoja vsak dan, v razredu pa bi bilo največ 10 učencev... Karolina Žalik in Anita Tivadar - počitnice bi lahko bile daljše, Damjan Zver in Robi Draško- vič - Morali bi imeti manj ur, tudi kontrolk in spraševanja bi moralo biti manj, * - Prijazna šola bi bila: - če ne bi bilo slovenščine in biologije, - če bi ure trajale samo 15 minut. — če bi prišla nastopat v šolo skupina GUNS N’ROSES, - če bi se učili 2 meseca letno, vmes pa bi bile počitnice ... Mirko Voroš in Darko Čizma-zija OŠ Turnišče * V minulem tednu je bilo v šoli malo drugače kot običajno. Tovarišica nas je seznanila, kaj vse se bo dogajalo. V ponedeljek smo si v 4. razredu ogledali risanke. Naslednji dan so bile na programu šaljive igre. Ob njih smo se zelo smejali in spodbujali tekmovalce. V reševanju križank je zmagala naša Urška. Ob koncu tedna smo imeli šaljivo matematiko. Zelo nam je bila všeč. Želim si, da bi bilo še večkrat tako. SABINA KRANCELBINDER, 3. a OŠ Apače sAoiAif TOSAMA -tovarna sanitetnega materiala Vir Ob tednu prometne varnosti Ob začetku šolskega leta smo si prometniki zadali veliko nalog, še posebej pa smo se pripravljali na teden prometne varnosti. Kako smo ga zaznamovali? Opremili smo prometni kotiček, učence Še posebej opozarjali na previdnost v prometu, preverjali nošenje rumenih rutic in kresničk ter izdelali prometno-vamostni načrt šole. Učenci od 1. do 4. razreda so pri urah slovenskega jezika pisali o prometu, pri likovni vzgoji pa izdelovali izdelke na temo promet. Organizirali smo tudi manifestacijo pred šolo, na katero smo povabili starše in predstavnike krajevne skupnosti. Skupaj smo ocenili prometno varnost šolskega okoliša. Analiza ankete, ki smo jo izvedli med učenci in starši, je pokazala, da je naš šolski okoliš, predvsem pa neposredna bližina Šole slabo označen. Pogrešamo označbe na cestišču pred šolo, pred glavnim križiščem pa prometni znak otroci na cesti. Na pomanjkljivosti smo opozorili tudi predsednika občine, ko smo se udeležili manifestacije v Murski Soboti. Upamo, da nam bodo odgovorni prisluhnili in [romanjkijivosti odpravili. Člani prometnega krožka OŠ Tišina - enota Gederovci Prometna varnost Na cestah se dogaja mnogo nesreč. Zanje so krivi nepr .. vozniki, kolesapi in tudi pešci. Zaradi nesreč umre ve' ■ Marsikdaj je krivo napačno parkiranje, prehitevanje na A mestu, neupoštevanje prometnih znakov, vinjenost Nesreča se lahko zgodi zelo hitro. Čeprav človek nipoa ■ nima brezhibnega avtomobila, se lahko zgodi nesreča f Prvi teden v oktobru je teden prometne varnosti. n. rrvi teoen v oKtooru je tcaen prometne »«■■■—eOf;r-. smelo trajati le en teden, pač pa vse leto. Večkrat so V(Cr V otroci. Kako naj te nesreče preprečimo? Kaj naj' kom? Naj ne pijejo, naj imajo brezhibno vozilo, naJ prometne znake... . yjjr £ Tudi jaz sem videla neko nesrečo. V soboto smo šli . p sko. Ko smo se peljali domov, smo videli motorno zgorelo, avtomobil, ki je imel veliko prasko na vrat'. • : dva gasilska avtomobila. Ob robu cestišča je bila pokn^ ■ je bila prva nesreča, ki sem jo videla, in upam, p Motoristi naj bodo pri prehitevanju bolj pazljivi- iv mora paziti, saj se tudi njemu lahko zgodi nesreča, ‘ se je voziti po kolesarski stezi. Če pa steze ni, C; previdni, saj nismo sami na cesti. Pešec mora paziti, 1 Ali veste? Edini, ki je našel enega od pravilnih odgovorov na 5. vprašanje, je Mirko Hilli od Grada. Blatnice so res rastline (limosella aquatica), ki rastejo na blatnih tleh. Z besedo blatnica poimenujemo tudi redko blatno vodo, znani slavist Janko Moder pa je predlagal, da bi s tem izrazom lahko poimenovali tudi avtomobilske zavesice (na blatnikih). Primerno, kajne? KUPON ŠT. 7 Ali veste, kolikšna je razlika nadmorske višine med Mursko Soboto in Lendavo? Odgovore pošljite najkasneje do 29. oktobra. Če bi bili učitelji, bi.. - imeli samo telovadbo in matematiko, - vsak drugi dan bi imeli prosto uro. - v petek ne bi šli v šolo. (Petra S.) (Matejka G.) (Darko) - vsak dan bi imeli dve uri telovadbe, dosti bi se hecali in plesali pa Še plesali, - ravnala tako, kot vsi drugi učitelji, - bil bolj strog in jezen. - bi ravnala, kot moja tovarišica. ZA ZGODNEJŠI VEČJI PRIDELEK Če smo hoteli pridelati vrtnine bolj zgodaj, smo jih že od nekdaj gojili v rastlinjakih ali tunelih iz plastične folije. Toda - vsi za takšno vrtnarjenje nimajo ne sredstev ne prostora, v vrtu pa bi si kljub temu želeli kako izboljšanje.... Na to so mislili v TOSAMI na Viru, ko so ponudili trgu VRTEKS, vrtnarsko vlaknovino za prekrivanje vseh vrst kmetijskih rastlin — ne le vrtnin. pusnice, korenje, peteršilj, redkev, paradižnik, papriko, kumarice, kolerabico, špinačo, zgodnji krompir, vrtne jagode, vse vrste zelišč, rož in okrasnih rastlin. VRTEKS polagamo ohlapno čez gredo, ob robovih ga obtežimo z zemljo, kame- (Stanka) (Lidija) (Leon) (Monika) Učenci 3. a OŠ Miška Kranjca Velika Polana cesto. . ot** k Varnost, pazljivost, previdnost naj bo vodilo nasg k na cesti. Upam, da bo nesreč čim manj in da v n udeležena. Klavdija Sukič, 5. h O Dragi urednik! Pišemo ti učenci 2. a razreda na OŠ III Murska Sobota. V razredu nas je 29. Med sabo se dobro razumemo. Redkokdaj se skregamo. Zmenili smo se. da ti bomo večkrat napisali kaj o svojem delu. Seveda, če te bo zanimalo? Radi opazujemo naravo in se o njej učimo. Hudo natn je bilo, ko Jesenski veter Jaz sem veter, za listjem se podim, jaz sem veter, soncu se smejim. Jaz sem veter, s kobilico se poigram, jaz sem veter, s čričkom pokramljam. Jaz sem veter, ponoči ne zaspim, jaz sem veter, zaspance gor budim. INES GABERC, 6. a OŠ Veržej njem, vrečkami, napolnjenimi z zemljo, ali z deskami. Med rastjo rastline odkrivamo zaradi rahljanja tal, vsekakor pa med cvetenjem, da se oprašijo. Korenje, redkev, peteršilj ipd, odkrijemo, ko so rastline visoke od 5 do 10 cm, solato in zelje pa, ko glavice zrasejo do želenega obsega. Z uporabo VRTEKSA si prihranimo dognojevanje, kajti ob izboljšanih rastnih razmerah ni treba toliko gnojiti, kljub temu pa je pridelek zgodnejši in dober. Zgodnji krompir lahko pdnudimo trgu dva do tri tedne prej kot neprekritega. poskusi s prekrivanjem kumar in motovilca, ki jih je lani opravil Kmetijski inštitut Slovenije, pa so pokazali, da prekrivanje pri kumarah zboljša zlasti razraščanje - dolžino vrež, razdaljo med posameznimi nodiji, število listov, kar je dalo zgodnjega pridelka kumar za vlaganje (v juliju) 9%, skupnega ■■ smo opazovan u;. Napisali srno P j, naj pada in m* rfs' 0 0» , -1^ "aS Kmetje so.lahko-p« . pa bomo imeli dovo’0 f-malici ga ^^nje vreme, borno sl ' w na®, C’ camiinzaja-L^bo^ žiš. Boš videl, kak«J® ,. Vsi ti pošiljamo lepi ,( drav! -sefti1^ p. S.: Vaše animivo, zato 8 ste DEŽKU. da je P"5^^ _ zemljo in rastHu-kruh do xadojef , Ir. *! kruti ao * "(ihunO 71 L, lahko samo če«'b) Vj Jr J lahko samo R d bi • odnos do hrane n na sprehod v g ssi j ■zdali, kdaj bo je bi si lepo ' Upam, da se je brez mene. Tudtvanun^; lep jesenski pordra ntA1^' pridelka pa za 5% več kot pr' n kumarah. . jc Prekriti motovilec se je h J ,Vl # kot neprekriti, rastline so bi le ^ovi1 in so razvile več listov, gčjl I’ ' konec oktobra je bil za 67 « ■ prostem, po prezimovanju marca) pa je bilo na prekrit' f .-tli 85% pridelka več kot nepre i'-*nL pa so imele tudi manj posuse nih listov. Pri vsem tem pa le ’ ' Ijati bistveno manj kemični h Jt (JUH * . fr I S k I š varstvo rastlin. Prekrivanje z VRTEKSO'J k povečanju temperature t k povečanju relativne vlažno visokih poletnih temperatura .^1 . ruje tla pred izgubo vlažnos b ef0^ zaskorjenjem tal, ščiti pred v , . -tal in blaži posledice toče 'n j! '■ kakor so pridelki bolj zarav (j|jr saj pod vlaknovino lahko tu ill e? s k k k * VRTEKS je peresno lahek (približno 20g/ m2), izdelan iz polipropilenskih vlaken po načinu termičnega vezanja, pri čemer vlakna med seboj ustvarijo mikropore, ki so enakomerno porazdeljene po vsej površini in tako omogočajo enakomerno prepustnost svetlobe, zraka in vode. Rastline, pokrite z VRTEKSOM, imajo tako najboljše možnosti za zdravo in uspešno rast, saj jih VRTEKS varuje pred Škodljivimi, vplivi okolja, pod njim pa se ustvarja ugodna mikroklima. VRTEKS nadomešča rastlinjak, saj njegova uporaba omogoča zgodnejšo setev oziroma sajenje, boljšo rast in razvoj rastlin, zgodnejši, obilnejši in kakovostnejši pridelek ter daljšo rastno dobo, zorenje in prezimovanje rastlin. Uporabljamo ga lahko v vseh letnih časih, takoj po setvi, sajenju ali presajanju, ko so rastline najbolj potrebne varstva in najboljših razmer za uspešno rast. Pokrivamo solatnice, ka- komerneje zorijo. ^i^' Z VRTEKSOM si lahko I njak kar na vsaki vrtni valci zgodnjega krompirja a bodo z zgodnejšimi pndeltR to™ -* ionski nh«™ zemljišč na melioriraniii ms c6?™ ne bc> treba povrniti ttfitttov z* * P in .'4 fr enoti. npr. v komercialnem sektorju, splošni službi ipd. Takšno stališče potrjuje tudi sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije v Ur. I. RS št. 9/91. Gre za pristojnost poslovodnega organa, ki ugotovi obstoj trajnega prenehanja potreb po delu delavca, razloge, število in kategorije delavcev in rok, v katerem bo potreba po delavcih prenehala V postopek ugotavljanja presežkov so torej vključeni vsi delavci z enako strokovno izobrazbo. Opozoriti je potrebno na določbe 36/a čl. zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da delavcu, ki je trajni presežek delovno razmerje ne preneha, če; - je mogoče delavca razporediti na delovno mesto, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju m zmožnostim, če delavec s tem soglaša; - je mogoče delavca prekvalificirati ali dokvalifi-cirati v roku 6 mesecev; - je mogoče opravljati delo z nespremenjenim številom delavcev v skrajšanem delovnem času (najmanj 36 ur na teden). O razporeditvi, prekvalifikaciji in skrajšanem delovnem Času odloči poslovodni organ oz. delodajalec, če gre za večje število delavcev (32 čl. zakona o delovnih razmerjih Republike Slovenije, Ur. I. SRS št. 14/90 in 5/91) pa organ upravljanja. Pri določitvi delavcev, katerim se zagotovi razporeditev oz. prekvalifikacija, se upoštevajo kriteriji iz 12. čl. splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (delovna uspešnost kot temeljni, ter strokovna izobrazba itd. kot korekcijski kriteriji) 3. Kolikšen znesek odpravnine pripada delavcu, ki Je trajno presežni delavec, kako se izračunava in kdaj zapade v plačilo? Pravico do odpravnine ima delavec, zapoden v organizaciji ali pri delodajalcu - po določbi 36/f čl. zakona o delovnih razmerjih Republike Slovenije (ki ne glede na določbo 4. čl. ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Ur. 1. RS št, 1:91-1 uporablja kot republiški predpis) najmanj dve leti, v višini najmanj polovice njegovega povprečnega mesečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih. za vsako leto dela v organizaciji oz. pri delodajalcu. Do odpravnine delavec ni upravičen, če mu organizacija v okviru programa reševanja presežnih delavcev zagotovi ustrezno zaposlitev drugje ali dokupi delovno dobo. Pri tem se utegne pojaviti vrsta vprašanj, glede tega, kaj se šteje za delovno dobo v organizaciji in ali vsakršen dokup delovne dobe pomeni izgubo pravice do odpravnine. Menim, da v primeru, ko gre za preoblikovanje podjetij po Zakonu o podjetjih (npr. iz družbenega podjetja nastanejo družbe z omejeno odgovornostjo), v mnogih primerih pravica do odpravnine ni problematična, saj gre v bistvu (tudi) za pravno nasledstvo, ko je že v ustanovitvenih aktih (ki jih je poleg ostalega potrebno predložiti registrskemu sodišču zaradi vpisa v sodni register) dostikrat vsebo- vana določba o univerzalnem pravnem nasledstvu. V drugih primerih se prav tako vnaprej pravica do odpravnine ne more izključiti, potrebno pa je vzeti v poštev vse okoliščine in dejstva, ki se tičejo življenja pravne osebe in se na tej podlagi odločiti ali gre za delovno dobo v isti organizaciji v celotnem trajanju ali so prisotne okoliščine oz. dejstva, ki tak zaključek negirajo. Pa o tem več morda ob konkretnejšem problemu v prihodnje Prav tako menim, da tudi vsak dokup delovne dobe ne izključuje pravico delavca do odpravnine, še posebej, če bi obstajalo očitno nesorazmerje med višino zneska, potrebnega za dokup delovne dobe in višino odpravnine, ki bi delavcu pripadala. Odločitev v organizaciji bo tako odvisna od vsakokratnih okoliščin posameznega primera Za podlago obračuna se torej med ostalim jemlje tudi Število let delovne dobe. Vseeno pa je ali delavec dopolni določeno Število let delovne dobe pred izdajo ali dokončnostjo ustreznega sklepa (ali odločbe) ali v času, ko mu že teče 6 mesečni odpovedni rok, razen seveda v primeru sporazuma, ko organizacija (delodajalec) izplača delavcu v denarju šestmesečni odpovedni rok Osnova za izračun odpravnine je povprečni mesečni (delavčev) osebni dohodek v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Če delavec tudi v času odpovednega roka dela, se vzame za osnovo tak njegov osebni dohodek. Če pa delavec v času odpovednega roka ne dela in za ta čas prejema nadomestilo osebnega dohodka menim, da sta rešitvi vsaj dve: - da se za osnovo vzame povprečni mesečni (neto) osebni dohodek v zadnjih treh mesecih dela, preden je začel teči odpovedni rok (ali da se ugotovi kakšen bi ta bil, če je bil delavec npr. na čakanju na delo kot začasno presežni delavec, v bolniškem staležu ali je kakšnega drugega naslova prejema! nadomestilo osebnega dohodka), ki se bi bilo potrebno povečati za odstotek povečanja osebnih dohodkov v organizaciji; - da se za osnovo vzame osebni dohodek delavca v treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, ki bi ga dobil, če bi delal ali kakršnakoli druga rešitev, ki delavcu zagotavlja vsaj tak obseg te pravice, kot ga je določil zakonodajalec Pravico do odpravnine pridobi delavec z dnem dokončnosti sklepa, da je njegovo delo postalo trajno nepotrebno (od tega dne dalje (od vročitve) teče tudi 6 mesečni odpovedni rok). Izplačilo odpravnine lahko delavec po dogovoru z organizacijo uveljavlja, ko je sklep o prenehanju delovnega razmerja dokončen. Zapade pa odpravnina v plačilo z dnem prenehanja delovnega razmerja delavca, od takrat naprej tudi tečejo zamudne obresti 4. Pravni položaj delavca (trajnega presežnega delavca) v primeru sporazuma s podjetjem, da mu delovno razmerje preneha pred pretekom šestmesečnega odpovednega roka. 36/f člen zakona o delovnih razmerjih Republike Slovenije določa v drugem odstavku, da se lahko delavec m organizacija oz. delodajalec sporazumeta, da delavcu preneha delovno razmerje pred potekom šestmesečnega odpovednega roka. V tem primeru je organizacija oz. delodajalec dolžna (kogentna (prisilna) določba) delavcu izplačati celoten znesek nadomestila osebnega dohodka. V tem primeru delavec nima materialnih pravic — .cifri11 na podlagi zakona o zaposlovanju in š®®1* primer brezposelnosti (U. I SRS Št. bi' ■ ^(1^ izteka šestmesečnega odpovednega r0" ‘ zaposlovanje takega delavca z dnem P1'1,, obt^. vodu prijavi v zdravstveno zavarovanje ‘ Pokojninsko in invalidsko zavarovanje p ^nr - iskalec zaposlitve - lahko uredi sam SP plačilom prispevka Ko preteče čas šestmesečnega roka, pridobi delavec pravico do mestila osebnega dohodka v skladu Y ' ;„osela0 . poslovanju in zavarovanju za primer ' Osnova za odmero nadomestila J® '^esef® dek. ki ga je zavarovanec prejel tn r . prenehanjem delovnega razmerja . j mestiio znaša po sedanjem zakonu F 70%. naslednje pa 60% navec'erlj/SIIIi'nv 5. Denarno nadomestilo in Potd “u ra C1' Zakon o zaposlovanju in z^vmo brezposelnosti določa v 32. ČL ^tila.^jf' preneha pravica do denarnega nadO " novi podjetje, začne izvajati obrtno ■ $ ■ ■ ■ nost z osebnim delom. 8 fi*1'jj1 Trdoto te določbe omili 16. čl- a~Letno 0> v 2. al. določa, da se Šteje za bre-l )TJp1 j iskalec zaposlitve, če se prijavi n® n- r lastnik ali solastnik podjetja, y * njem koledarskem letu pred prijavo slitve ustvaril dohodek, s katerims® ' jn,e b*-; s tem. da ustvarjeni dohodek letno čob0f. It-od zajamčenega nadomestila osebn- j ,, (f nadomestilo pa znaša glede na dolLH čl istega zakona 80% zajamčene#-hodka po zakonu) .. Jz določb navedenih členov bi ^.sehi'1 p.■ zeti, da le ustanovitev podjetja samjLnarne£s posledico prenehanje pravice d° ' mestila. Potreben je še dodaten p°“ r j, jsjds solastnik podjetja s poslovanjem f’ izgut\'<1^ sredstva za preživljanje in šele po ;l Je brezposelne osebe in seveda pra*" atM11 nadomestila. amszž'1'.* d. Starejši delavci kot trajni njihovo soglasje, dokup . nrlj ’ Po določbah 36/d čl- zakona o Republike Slovenije, lahko star r pi mu do izpolnitve pogojev za pet let zavarovalne dobe, delovno 1« lirik - če se mu zagotovi dokup 11 - če mu je zagotovljeno . naslova zavarovanja za primer ji izpolnitve pogojev za upokojitev, - ali z njegovim soglasjem P1" cil^ odpravnine vCeinr^'l Zavarovalna doba se lahko d- ,(pp'1 vse oblike upokojitve. Dokup’SL jok“P . let zavarovalne dobe. Če .4' • rovulne dobe doseže polno ■. pfr, pr I govo soglasje ni potrebno, p0'^. jef® " . p« I soglasje pri dokupu zavarovalna , j predčasne oz starostne pokojn|n‘ cerjot^ctr^^r j Pri • ustrezni odpravnini« zaKLV jpia | pravično odpravnino. Kaj j® 1 sjO'1'rli ? i odpravnina z vidik« delavca no -v fjpt j!^ I odgovoriti, v vsakem konkrem® . I trebno upoštevaje mnoge ok^u.^l pdl(, j I lavca in (tudi) organizacije) vf' ,^io? J delavcu svetovali, da izkoris11 P praznine alt ne. Bra^0 b 7 t K' $ Tl s S s J ■ v L H 22. oktobra 199? Tekstilni bienale »v ido W' ti® jva čili b" koto jko do- Od zavese do modernega tekstila ., litalogu za razstavo z naslovom Tekstilni bienale Szombar- dt- P: jd” od11 Ji!1' im« |B-po- Gaji« od l1* oktobra do 3. novembra odprta v soboški otj; V naJkrž nekoliko nerodnem prevodu povzetka pozdravijo ?a^ovora Nandorja Salamona, direktorja Nove galerije ^tr? 'Ir' ' P1^6, da Sonibotel. »kraj v Železni županiji že več ,e tisočletji sprejema in podpira - z razstavami in delavnicami Kzri»rniU"!n Zsenny - to umetniško panogo, ki išče svojo pot do Mj s*oi'tve<< Razstav in delavnic na temo modernega tekstila tifv.. . “^boreln, od koder prihaja razstava, prav gotovo ne ^Wjo že dva tisoč let. ko res' da ie krašenje tekstila tisočletja stara SfeF Pano@a Spomnimo se samo zaves z različnimi motivi in ^ih'kL ne daj tako v okras kot za zaščito stene visele po naših Ut, T''kuhinjah! Med enim in drugim, med zavesami in umetm-J^ovanim tekstilom, je pri nas nekak Časovni zev, ker od T«ht,i.0 Modernega oblikovanja nimamo tvarne vezi. Po zaslugi -ep bienala se taka vez lahko vpostavi. I' Bvg je bil izbor sombotelske umetniške zbirke tekstila [ slavUen v Soboti zdaj pa je predstavljen del bienalne ta naj bi Sobota m Sobotel izmenjala svoja bienala, I>iidnl„uLe' ko šel soboški Bienale male plastike, v Soboto pa pride !n' Tekniinj Stef an smej ljubka knjiga, luksuzna knjiga Sfc.e kdo pripovedoval, v kakšni zadregi je bil, ko so ga Uvodoma izreka avtor svojo stro- Za Zadnikarjevo km Nli i^j taženi m kulturo uživajoči znanci ali prijatelji, pa jih je moral L^Rn U nai,krog, ogledovat kulturnozgodovinske znamenitosti. P VMi’ ruruh-rka sta ™ ogled R ln 5Iakia likovna je odprta er P^delje od 10. "ČNbAV*. V galeriji je V ^iurdVa de' akadem-^Ci^ 'n slikarja Fe-J, ya- ’« to do 4. ok-razsri°B0*A: v ga’ 1 ?V,a Tekstilni bi-*llird,1on 6 ' Racava bo ' ^vembra. SOBOTA: S ^Vi^. ^f^drovalnice Tri-• ■' 5 (i^e enote na Len-Nnll',r’i nadstropje) so paroli Brede ’1 ,h T Honta- Raz‘ uSt;grešaš. Ljubezen je vse preveč relativna stvar, da bi ti uspelo karkoli posploševati. Pa tudi tvoj partner nima neskončnega potrpljenja. On. Pazi, da se ne opečeš, ko se bo pojavil nekdo, ki ima povsem drugačne argumente, a so na tvojo žalost podkrepljeni s konkretnimi dokazi Toda kopriva ne pozebe in tudi tokrat se boš izmazal iz neprijetnega položaja. Ona Sreča je na tvoji strani in ponovno boš optimistično razpoložen. To se bc pokazalo kol pozitivno tudi v tvojem poklicnem življenju, kjer lahko pričakuješ kar precejšnje presenečenje. On Vedi, da vse vode že kar lep čas tečejo predvsem na tvoj mlin. Prijateljica ti ne bo mogla odreči tvoje doka; nenavadne želje, saj bi zate storila še vse kaj drugega Toda le kaj se obiraš? Ali bodo pitbulli izumrli? Vse kaže, da bodo na Nizozemskem pitbuli terieri izumrli. Kmetijski minister je v amsterdamskem dnevniku naznanil, da bodo morali lastniki pse te pasme sterilizirati. Ko bo odredba začela veljati, bodo imeli gospodarji še deset tednov časa za ta poseg. Že ob koncu leta 1990 je kmetijski minister prepovedal oziroma napovedal prepoved vzgoje in uvoza te napadalne pasje vrste. Od takrat bi smeli na cesto le še privezani in z nagobčniki. Na Nizozemskem so psi le pasme hudo poškodovali že nekaj ljudi, med njimi tudi otrok. Bole po me jt b n c je, * ik Gl ti j moderen , Evropo, čiglij ktE od p a nsouii. OVEN DVOJČEK- Med resničnostjo in sanjami Šoferski izpit ... Zjutraj pred odhodom na praktični del šoferskega izpita sem poln samozaupanja rekel ženi: »Nimam nobene treme. Bodi brez skrbi! Izpit bom gotovo naredil.« To sem vedel zaradi sanj, ki sem jih sanjal prejšnjo noč. Sanjam: Grem po cesti. Na tej cesti pred gimnazijo, kjer sem delal, sem zagledal veliko jamo. Moram iti po tej cesti, ker ni drugega prehoda. Toda kako? Nič drugega mi ne preostane. Spustim se na tla in se po trebuhu tik ob robu jame zelo počasi srečno odplazim na drugo stran ceste. To sem si razlaga! takole: Šel bom mimo neke ovire. Če bi padel v jamo, bi to bilo znamenje, da bom padel na izpitu. Vedel sem tudi, da so sanje povezane s šoferskim izpitom, ker se je vse dogajalo blizu šole (gimnazije). Zdravilo proti raku in aidsu v sanjah? Zakaj pa ne?! Zveni kot znanstvena fantastika. Pa vendar ne bi moralo biti tako. V rokah imam knjigo (v slovenskem prevodu) Hansa Herlina »Skrivne moči nadčutnega«. Zelo zanimiva knjiga. Tako pisec v odlomku - Spanje in sanje - pripominja, da je Karlo Duisberg. kemik v tovarni Bayer, v sanjah izumil novo barvo, ki je podjetniku prinesla milijone, da je npr. August Kekule, pionir velike kemične industrije, prišel do teorije benzola v spanju v njegovi delovni sobi v Gentu Podobno se je zgodilo tudi nobelovcu Paulu Ehrlichu, iznajditelju salvarzana. V tistem delu omenjene knjige, kjer opisuje hipnozo, Herlin navaja zgodbo francoskega zdravnika iz 18. stoletja, markiza de Pnysegura, in kmeta Victora Rassea, ki je zapadel v hipnozo. Puysegur: »Rasse. povej mi že enkrat, ali veš, od česa bolehaš?« Rasse »Počakajte malo... vidim... želodec je zelo vnet.« To je grofa spodbudilo, da je bolnika vprašal, ali lahko navede tudi ustrezno zdravilo. Kmetje zares navedel metodo zdravljenja De Puysegur si je vse to zapisal. Izvedel je predlagano zdravljenje in bolnik je ozdravel. Ob tej priložnosti se spominjam, da sem imel že kot deček v rokah debelo in porumenelo knjigo znanega bosanskega travarja in ljudskega zdravnika Sadikoviča. Pred davnimi leti je poleg moje bolehne matere sedel konzilij treh zdravnikov, ki je v tej Sadikovicevi knjigi iskal zdravilo za mojo mater. Tedaj in tudi danes je bolezen »purpura reumatica« zelo redka. Želim povedati, da je tudi tedaj uradna znanost iskala pomoč v ljudski in alternativni medicini, predvsem ljud skem travarstvu. DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON - ictja ' fat ‘h Danes v svetu razsajajo apo kal isti dne bolezni vseh P*";, aids. Slednja je zaradi črnih napovedi vznemirila ‘1°' j0 drug1 celinah. V farmacevtskih, bioloških, medicinskih, kemi pr laboratorijih znanstveniki mrzlično iščejo zdravilo L* juhcf sp* pravega rezultata. Pa vendarle bo morda kak jasnov*. alist za zdravilne rastline, odsanjal rešilno zdravilo . ^i, ImJ potepamo po nekakšnih planinskih jasah ali tavamo p W dah! Povsod naokrog so zdravilne rastline. Treba je I sreča ono rastlino, skuhati čaj in že je tu Čudežno zdravilo. človeštvo! Hipnoza ah sanje. Vseeno. Splača se p0* trna zastava ..jesa^7. Zjutraj sem se zbudil nerazpoložen. Kaj neki PonJe^u stopf|C Sanjam. Popolnoma sam sem v šoli. Noč je. Na zate pa K . prižgal luč in se začel vzpenjati v prvo nadstropje ničesaf ’ pfl ugasnila in znašel sem se v popolnem mraku. Ne je s11'3'^ Tipam okrog sebe, Ali sem oslepel? Strah me je Ze [ . jura teh sanjah se bo v šoli zgodilo nekaj neprijetnega. . Nekakšna smrt. In zares: ko sem zjutraj prispel v šolo J K0''7 viseia črna zastava Zvem, da je ponoči umrl profesor b Kakšno ujemanje dogodkov! Loto Kdo nima želje, da dobi glavni dobitek na loteriji g(eVj|k, k1 neva mi zet nenadoma predlaga, da odsanjam sedem ja izžrebane v naslednjem kolu lota. Ideja ni slaba. ‘ ,e[J listih poskusi že bili. Pred spanjem sem dal pod zglavmk p ■' seIIi s Seveda bi to noč lahko sanjal marsikaj, toda ne’ J itp o žrebanju lota „ bil z ge- Sen je bil zelo mrzličen in nemiren. Obremenjen avtosugestijo. da moram za vsako ceno odsanja*1 s .. pred vilk Zbujam se in zopet sanjam Ponavlja se enaka su* ga»*j||( je veliki beli in plastični pano, ki se razteza od tal do - ^teta' je v velike štirikotnike z označenimi številkami. Ko je as(Ie. izžrebana, se štirikotnih z določeno številko prižge i poteka s takšno hitrostjo, da se ne morem spomnit« . Toda potrebno je zelo malo. To je, da se ves P^^jjintS" Uspeh bi bil takrat stoodstoten! Zjutraj se zbudim z lom. Ali bom še poskusil? Mislim, da bom, saj se sp (Nadalje^J" F STRELEC VODNAR ,. dm Ona: Nekdo iz tvoje stalne družbe si ( iahk°' prizadeva, da bi našel področja, kjer - kgr iw □ škodoval. Poglej malo okoli sebe ali Pa ’ _ tod’& pred neljubimi presenečenji. avt01’'1^.^!®’ L * On: Sodelavec se bo sicer uklonil po nekoliko drugače . Ji f.Br On Ne skušaj narediti vsega P0P £(J ja 0"j-. ■ sprejmi ponujeno pomoč, še posebna , dekle, ki precej obeta. Obetajo se ti P! poslovno kot tudi popolnoma zasebno. pri?3’' v Ona: Srečala boš nekoga, kr si bo P, bi ti uspel ustreči. Raje razmisli. Pr0fl ' ^01 n® kršno koli avanturo. Konec koncev n,UD' ne J! a ne? k. ti On: Ne smeš nasesti govoricam, k l®.pi 51 vendar pa ne bo škodilo, če bi razmiS" - ^u’ prišlo, predvsem pa, kdo jih je razsm-, hočeš od prihodnosti: denar ali ljubek Ona: Povabilo na izlet boš spreja'a^niu kasneje ti bo zelo žal. Zamerila se oos m mogel odpustiti. Toda skušnjava b° P" - sr^j t1 c-i On: Vse predolgo si se zanašal na s* okusil tudi grenkajšo stran življenja-prizanesljivo smejal, a ti bo na koncu na neprijetna presenečenja. ^22. oktobra 1992 stran 13 za vsakogar nekaj Glasbene lestvice ’&mAvW,hskla1>b l «i IM FA1TH - Bruce Spnngsteen NAWAYTRAIN - Erič Clapton & Elton John » ffftMELA'GipsyKings 5 nL~yuMMERT(ME-GipsyKin« n, ^‘SHEART-Richard Marx ' SinylyRed 'OSTANOTHER NIGHT- Jon Secada ^hlOGI: 3 »I >NE NEEDS A FRIEND- Dimce Whb A Slraoger ^TOUND LOVE-Suri Qu«ro SLOVENSKE ZABAVNE ČLASBE 'UCAClMu 3 “3anko Ropret in Don Meniony band 3 Fkivn “ A -Vlado Kreslin in banda * V$F»n/>vŽIVLJENJU-Avtomobili 5. GR a IŠČEM SREČO - Brane Drvarič E tumlJKA.DAMA - Avia band ’ -Fausl K1DeM V NEBESA - Mad Dog ' tUViP^^ESTNODEKLE - Janko Ropret is Don Mentonv band ■ 1 SpR|CA - n« EamnS ‘ANJ IN zApOj Rdeči baron 'tStv '"Shi narodnozabavne glasbe ^akon.cekronpazmarelof I 1 *111 Ans Lojzeta Slaka GriLr - Ans. Nika Zajca J ŽAVori, .ANO-Ans. Nagelj ; ŽAur ;SE ~ Ans. Vilija Petriča ! Lf . N-AJŠI KOVAČ - štirje kovači ■ ^ZDb ?,LJL'B le EN NASMEH - Fantje treh dolin DAVLJENA, bela krajina Ans. Stoparji * N! COPATA - Igor in Zlati zvoki 1 ^AlNlPt-SLOVENSKl VOJAK-Abs. Toneta Čučka , Ans. Mihe Dovžana poS|j’,e d" ŽE oktobra 1992, a naslov Murski val, o9000 Murska Sobota, a glasbene lestvice. ^Pon št. 36 ”11 skladbo-Sa '^ča ^"ozabavna '•iitnek ter naslov Boj s prehladom Kašelj, nahod, hripavost, bolečine v udih napovedujejo čas prehladov. Proti tem težavam pa lahko tudi sami kaj storimo. Proti prehladu se zelo obnese znojenje: pripravimo si skodelico lipovega čaja in ga spijemo v topli kopeli. Zavijemo se z brisačo, ležemo v posteljo in se preznojimo. Kadar imamo zaradi prehlada povsem »zabasano« glavo, si lahko pomagamo z inhaliranjem pare eteričnih olj ali kamiličnih cvetov. Paro vdihavamo deset minut skozi usta in nos. Topla slana voda lajša prehlad. V litru tople vode raztopimo devet gramov jedilne soli in si jo kapljamo v nos. Slana voda se obnese tudi proti bolečinam v grlu, saj uničuje bolezenske klice in ob tem ne draži sluznice. Za grgranje si pripravimo četrt litra vode, v kateri raztopimo čajno žlico soli. Zelo učinkovito je tudi grgranje žajbljevega čaja, ki lajša bolečine in razkužuje grlo. Proti hripavosti je učinkovit sveže iztisnjen čebulni sok, ki ga zmešamo z medom. Čebula vsebuje eterična olja, ki so učinkovita proti bakterijam. Z domačimi sredstvi si lahko pomagamo tudi proti kašlju. Timijanov čaj sprošča sluznico v bronhijih, olajšuje odkašljevanje, sprošča krče in deluje antibakterijsko. Močan kašelj si lahko olajšamo z lapuhovim čajem. Kuhajte z nami Lovska rižota Potrebujemo: 1,5 kg slabših delov divjačine, 1 korenček, 1 korenino peteršilja, košček zelene, 2 čebuli, 4 stroke česna, 3 žlice kisa, 10 dag prekajene slanine, 1 do 2 surova krompirja, 50 dag riža, 2 žlički gorčice, sol, timijan, majaron, lovorov list, limonino lupino, par brinovih jagod, par lističev rožmarina, poper. Na kolesa zrezano zelenjavo skuhamo v slanem kropu. Ko je zelenjava kuhana, dodamo kis. Meso preložimo v dobro pološčeno posodo in ga zalijemo z ohlajeno vodo z zelenjavo vred. Začinimo z začimbami, razen s poprom in gorčico. Tako pripravljeno meso obtežimo s porcelanastim krožnikom in pustimo na hladnem 2 dni. Nato meso in slanino zrežemo na koščke, ki jih damo v kozico. Dodamo še zelenjavo in začimbe ter pokrito dušimo do mehkega. Po potrebi prilivamo tekočino od kvaše. Pazimo, da ne prilijemo preveč, ker bi bila jed prekisla. Na koncu prilijemo še malo vode, da dobimo omako, ki jo zgostimo s surovim naribanim krompirjem. Omako še dosolimo po okusu, popopramo in popravimo z gorčico. Riž skuhamo v slanem kropu. Tik preden nesemo jed na mizo, zmešamo meso z rižem ali pa meso naložimo v plasteh v skledi, vmes pa riž. Zraven serviramo endivijo s krompirjem ali drugo sezonsko solato. DOBRO JE VEDETI Kako očistimo likalnik? Na likalniku se včasih nabere tanka obloga - sled škroba ali apnenca. To oblogo najlažje odstranimo s krpo, ki jo namočimo v mešanico enega dela kisa in treh delov vode. Z ožeto krpo obrišemo likalnik. Če je obloga trdovratna, pa likalnik ogrejemo, da je mlačen, nato ga izključimo in položimo za nekaj časa na ožeto kisovo krpo. Kis odstrani plast umazanije. Likalnik nato zdrgnemo s čisto mehko krpo do suhega. • Red med gumbi. Majhni gumbi se ne izgubijo, če jih nanizamo na varnostno zaponko in shranimo v škatli za šivanje. Tako imamo red med šivalnim priborom. • Dežnik traja dlje časa, če ga ne sušimo razpetega, ampak ga odpremo le napol. Tako ostane blago čvrsto. Če sušimo dežnik zložen ali napet, blago hitreje preperi. Pletenine Za mrzle jesenske in zimske dni moda predlaga pletenine iz mehke in tople volnene niti. Pletenine so lahko gladko ah rebričasto pletene, zelo modne pa so tudi pletene kite. Kroji oblek, dvodelnih in tridelnih kompletov sledijo modnim zapovedim, saj so krila daljša, ne manjkajo tudi razporki. K takim pletenim oblačilom pristajajo čeveljci z vezalkami z nizko ali sredijje visoko peto, lahko pa tadi gležnarji z visoko peto. Peteršilj tudi pozimi Za zimsko pridelovanje peteršilja (siljenje) že zdaj izkopljemo najmočnejše peteršiljeve korene, saj si bomo tako za vso zimo zagotovil« domač pridelek. [zberemo dovolj globoko posodo, v katero bomo posadili peteršiljeve korene. Za listnate sorte so dovolj veliki cvetlični lončki z zgornjim premerom 12cm, za korenaste sorte pa večji. Peteršilj previdno izkopljemo in korenine takoj posadimo v lonec, ker se sicer na zraku posušijo. Sadimo precej gosto in samo tako globoko, kot so rasli na vrtu. Med korenine nasujemo lažjo vrtno zemljo. Posajeni peteršilj takoj zalijemo m ga za nekaj dni postavimo v polsenčni kotiček vrta. Po nekaj dneh lonec prenesemo v kuhinjo, kjer bo na okenski polici rasel vso zimo. NAGRADNA IPODKOP- KRIŽANKA NIK AFRIŠKA plemenska SKUPINA POKRAJINA V SEVEROVZHODNI FRANCIJI OTOK V TUAMOTU KRILO RIM- SKE LEGUE DEBELA KLOBASA IGRALEC SESTAVIL MARKO NAPAST NASLOVI-TEU. POŠILJATELJ PISMA ODZIV NA KAJ VRSTA TKANINE »STO V MAVRE- TANIJI STROJ. NAPRAVA ofF TELESA MANJŠE TIRNO VOZILO ZENONOVA FILOZOF- SKA SOLA NEODIM POŠTAR PLATINA KOTOR VRSTA AMINOKISLINE MESTO VINDIJI 08 GANGESU PIANIST BERTOK C EU KDOR STREUA OŽINA NA MALAJI NEVARNA bolezen POTROŠNJA __________ SLOVENSKI PISATELJ VRSTA NAKITA . . — REKAMA PELOPONEZU veletok V PAKI STANU w SKRAJNEM JUGU ČLA (PUNTA) POSLI OPRAVILA BIBLIJSKI OČAK ZADNJA ZAHTEVA GOSPODARSTVENIK E BiH KONTAKT TITAN REKA »JUŽNI ANGLUI RAVNINA STRAST. GRŠKA AVRORA JELKO KACIN LUKSUZNA BENEŠKO KOPALIŠČE SLIKARSKA DELAVNICA STANE DOLANC KRILATO MITOLOŠKO BITJE PTIČJA SAMICA TOVARNA V BITOLI SKANDU NEMŠKA INOUSTR NORMA KOS ČESA' OBVEZNA DAJATEV PR&EL OB SPOLOVIL* HROŠČ Z iVELKM KLEŠČAMI TRSKA VERDIJEVA OPERA LETOVIŠČE V MEHIKI ŽIDOVSKO KDOR ORJE TOVARNA V KOČEVJU ZAHODNO- DENIS PONIŽ JAMES ENSOR EVROPSKI VELETOK OBDELANO POLJEMA KMETIJI PRIPO MOČKI ZADELO M. ČAKA RUSKE AŽBUKE AM nu IGRALKA PISATELJICA PEROCI SKOPSKI FOLKLORNI ANSAMBEL GRELNA NAPRAVA PREDELOVALEC LESA MESTECE V ŠUMADUI AMERIŠKI PISATELJ jSTEPHEM) ANONSA, INSERAT TELESNA POŠKODBA LEVI PRI TOK DOKA RDEČI KRIŽ NAGRADNA KRIŽANKA Ko boste rešili križanko, boste na oštevilčenih poljih od 1 do 20 prebrali nagradno geslo naše križanke. To geslo napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov uredništva: PODJETJE ZA INFORMIRANJE, SLOVENSKA 41, 69000 M. SOBOTA, do 26. oktobra. Pravilne rešitve bomo nagradili: 1. nagrada: OPEKA v vrednosti 25.000,00 SIT 2. nagrada: MOŠKI ALI ŽENSKI KOSTIM v vrednosti 10.000,00 SIT 3. nagrada: ELEKTRIČNI MATERIAL v vrednosti 5.000,00 SIT stran 14 podlistki Dr. Janez Evangelist Krek in starostno zavarovanje kmetov b) nesamostojni zavarovanci (med katere bi spadali ostali domači. posli in delavci) bi morali plačevati najmanj 30 let po 40 tednov. da bi bili upravičeni do starostne preskrbnine. 2 Zavarovanje do preskrbnine za onemoglost: Do preskrbnine za onemoglost bi bili zavarovani vsi nesamostojni zavarovanci (torej posli, delavci, domači, pa tudi samostojni zavarovanci) in bi imeli pravico do preskrbnine za onemoglost od dneva onemoglosti dalje, če bi vsaj dve leti plačevali letni prispevek. Zanimivo. da je bil letni prispevek predviden tako, da bi kmet v enem letu dobil petkrat več preskrbnine (ko bi jo začel prejemati), kot pa je znašal letni prispevek. 3. Že takrat je bilo predvideno svobodno zavarovanje in bi tisti, ki bi na leto plačeval nekaj več. kot je bil dolžan, lahko že od 55. leta naprej dobil starostno preskrb-nino. V knjigi Krek zelo podrobno razčlenjuje tudi statistične podatke o prebivalstvu na Kranjskem Koroškem, Primorskem in Štajerskem po popisu leta 1900 in zelo prepričljivo kmete opozarja na prednosti tega predvidenega starostnega zavarovanja. Pri tem govori tudi o organiziranosti zavarovalnice, obdeluje pa tudi bolniško zavarovanje. Navaja točne primerjave v kronah, takratnem avstrijskem denarju Po njegovih izračunih naj bi prišlo na posameznika na kmetih po en kraj- car na dan « Toliko pa delaven človek lahko dene na stran za svojo starost. Noben krajcar, ki ga izda, ne bo tako dobro naložen kot ta,« pravi med drugim, čeprav se je dobro zavedal, kako SO na kmetijah živeli in kaj so si lahko kmetje privoščili in kakšne kmetije smo imeli, saj je na »Kranjskem našel mnogo drobnih kmetij., in so na Štajerskem med Slovenci razmerno majhne kmetije,« vendar tudi pravi, »da ga ni berača, ki ne bi mogel dati na stran po en krajcar, kam li delavnega človeka.« V nadaljevanju pa. »da kmet mora razumeti svoj čas. Kakor se veže v zadruge, da si zagotovi cenejše posojilo, kakor se združuje v mlekarske. živinorejske, vinarske in druge zadruge, tako se mora tudi združevati, da s skupnimi močmi varčuje, za določene potrebe, da se zavaruje.« III. Zavarovanje kmetov v Sloveniji po Kreku do danes Prva svetovna vojna in nova državno-politična razdelitev slovenskega ozemlja ter vključitev v Jugoslavijo je prekinila uresničevanje Krekovih pobud. Tudi po drugi svetovni vojni nekaj časa na tem področju ni bilo ničesar storjenega Kmete (kulake) so dolgo šteli celo za razredne sovražnike. Šele ko je deagrarizacija ob uvajanju socialističnih ekonomskih m družbenih odnosov v slovenskem agraru in med kmečkim prebival- stvom dobivala za slovenski narod uničevalne in tragične posledice (niso ostajale prazne samo kmetije, temveč cele vasi), se je počasi začelo z »zaščito« kmetov. Tako je bil najprej sprejet zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov (U.l Ljudske rapublike Slovenije 38/1959). Ta zakon je uvedel obvezno zdravstveno varstvo za vse kmete v Sloveniji, katerim je kmetijstvo edini vir preživljanja. Leta 1972 je bilo uvedeno starostno zavarovanje kmetov na podlagi Zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Ul. SRS 13/72, 26/ 73, 45/74, 29/75. 14/77). To zavarovanje je bilo obvezno in je prineslo mnogo dobrega. Slabost tega zavarovanja pa je bila v tem, da je temeljilo na načelu, da eni kmetiji pripada le ena pokojnina. Res pa je tudi, da so kmetije plačevale samo en prispevek. Upravičencev do starostne pokojnine pa je bilo na kmetiji več in so si jo morali deliti, čeprav je običajno prihajala na naslov kmečkega gospodarja. Upravičenci so bili namreč poleg zakonca gospodarja še lastnik, solastnik, zakupnik, uživalec (17. člen). Izpolniti pa je moral vsaj eden od navedenih upravičencev starostni pogoj 65 let. razen pri borcih NOV je bil ta pogoj 60 let ter je imel do dneva uveljavljanja pokojnine vsaj 5 let lastnost zavarovanca ter bil v zadnjih 20 letih vsaj 10 let kmet, ki mu je bilo kmetijstvo osnovni in glavni poklic Leta 1982 je bil sprejet zvezni Zakon o temeljnih pravicah iz po-kojninskeea in invalidskega zavarovanja (U.l. SFRJ 23/82 . 77/82. 75/85, 8/87. 65/87. 87/89, 44/90) in republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju U.l. SRS 27/83. 21/87. 48/87, 27/89, 14/ 90, 30/90, 10/91). Ta zakon je uvedel obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za vse kmete oz. za tiste, ki jim je bilo kmetijstvo osnovni in glavni poklic. Zakon pozna združene in individualne kmete Bistvena novost je. da vsem zavarovancem, ki se zavarujejo m plačajo prispevke, teče delovna oz. zavarovalna oz. pokojninska doba. Zavarovanci so zavarovani za primer starostne pokojnine kot tudi invalidske pokojnine. Pripadajo jim pravice kot delavcem in jih ob tej priliki ne navajam Omembe vredno je priznavanje obdobja SZK zavarovancem tega obdobja kot tudi prevzemnikom kmečkega gospodarstva. Pri teni priznavanju je bilo nemalo težav, vendar danes lahko rečem, da kmetje dobijo priznano to obdobje dosti širše, kot je to bilo v začetku pričakovati. Kljub temu da je že nekaj let povsem utečena praksa pri priznavanju tega obdobja v zavarovalno oz. pokojninsko dobo, si mnogi tega oh- dobja še niso uredili, Mnogo te dobe so mnogi odnesli s seboj v grob - škoda. V letu 1992 so bile z Zakonom O zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (U.l. RS 9/ 92) m z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (U.l RS 12/92) uvedene določene spremembe na področju pravic iz zdravstvenega in pokojninskega ter invalidskega zavarovanja. Ravno v tem času poteka akcija prezava-rovanja. Kaj več o tem ob drugi priliki, ker je potrebno obširnejše obrazložitve. IV. Sklepna misel Krek jc imel jasno vizijo za izboljšanje kmetovega, pa ne samo kmetovega, temveč celotnega slovenskega gospodarskopolitičnega življenja Bil je eden vidnejših osebnosti oz. predstavnikov Slovenske ljudske stranke. Znal si je pridobiti delavce in kmete, saj je vedel, da brez ljudskih množic ne bo mogel uresničiti zastavljenih ciljev. Zavedal seje, da mora slovenski narod gospodarsko in politično izobraziti saj bo šele nato lahke izpeljal osamosvojitev, kajti Je gospodarsko trden in organiziran narod se bo osamosvojil in in nravno utrdil. Pri svojem delovanju pa je pogrešal značajnih mož, mož, ki ne bi menjali svojega prepričanja kot oblek Ob koncu knjige o starostnem zavarovanju kmečkega ljudstva v sklepnih mislih pravi: »Potrebujem pomočnikov Zato prosim. naj se v javnosti oglasijo možje, in naj pritisnejo, da bo cela stranka m z njo vsi njeni pod J Šla po edino pravii potv [is[{ zavarovanje, pa tudi v J izpremembe v vladnem so za kmeta potrebne. zato, za menoj.« ,,,,-ktiiist Ob pregledu 0^“ se vidi, da že v tistem času a nismo bili enotni To je brci občutil. slove0' Nedvomno danes n ■ skem brez Kreka ne bi i r gih socialnih pravic, ki jj^ daj že priznane in «» delanje, čeprav nc kot njeg Njegova socialna doktn ial, oe alna filozofija je bila m ju samo krščansko usnieij kom. temveč tudi W«'1 pn tom in celo komunist0'0, .f pripravi zakonodaje za J cialne problematike. skozi poudarjal, d’ ^^uje socialne zakone. n< veka je za č1««ka . vredno dejanje. Cepra J 0|cs- dolg« časa po krivem p njegova misel še d«0« aktualna in bo še d« g vS1j^» potke za urejanje njega življenja. bi £ Zelo napr pod konzolo s n . kava PaleP"Z llkr li"IP, ■ ">' kacijsko« * yj',- ', p., po Tamasu B ’ p f -v pritličju zala člane plem fji (Baničev)- lwn * Shiwtuje I ' Menku 5.^ ■ lamo J dobe donatoric-n,k za umetno4.,, SAZL Murska r m cWl. stran 15 kronika Umoijeno dekle ^^eljek, ko smo oddajali ta tekst v tiskarno, še ni bilo na ^'podatkov o morilcu I7-letne M. J. iz Mihalovec (kraj med ^onHrom in Ormožem). Ljudje se tudi začenjajo spraševati, ali ,J? sPloh kdaj zvedeli zanj, kajti pred tem sla bila storjena dva 7iJ'Va um,>ra Ormožu in na Vinskem Vrhu), pa še vedno v celoti razvozlana. M J ie bila zaP°’ * ormoški tovarni. Kaže, , oda umorjena v sredo, 14. ko se je po 22. uri laa'a zdela. Dekletovi starši Se niso bili v skrbeh za Pr? ui m,r ^agatta. ki se je . Proti Radencem Kljub trčil v pešca m ga zbil ni "d se je zgodila v Lipi T ^ei^u*^3' 1(0 ie avtomobi L lz Gdranec izsi- |f?% V '’0z"',(u osebnega avta >°tna ju 1,1,1 lz Murske Sobote, k, Kl..^^ Znaša 150.000 tolar £ । temu da je Milena kl se le peljala I Gdr ‘!lu čutila bolečine, je • 'fku šele čez štiri dni. nesreča pevcih Ml * ■ । ii, . oktobra, ob 14.25 L11 na regionalni cesti, ki Khuda pro K । c?' sa' |c terjala živije- T> , । . iz Vučje P zat ' v,,zd z neprimerno o se jc zaletel z avtom v stanovanjsko hišo, prt tem pa se je poškodoval tako hudo, da je na kraju samem umrl. Materialna škoda pa je tudi velika: 800.000 tolarjev. Nesreča v Muralesu V petek. 16. oktobra, se je zgodila v Muralesu v Ljutomeru delovna nesreča, v kateri se je poškodoval Franc Fajfer iz Veščice Bil je nepreviden pri razrezu desk na krožni Žagi, saj mu je roka zdrsnila pod desko in v hipu je ostal brez kazalca. Prepeljali so ga v bolnico. Vlom v lokal nogometašev V noči na 15. m 16. oktober je neznanec razbil steklo na okrepčevalnici Gol na igrišču nogometnega kluba Mura v Murski Soboti. Potem, ko je vstopil, je preiskal vse prostore in nazadnje pobral iz skladišča cigarete, pijačo, nož in manjši računalnik m z vsem tem povzročil škodo za 40.000 tolarjev. Po tem sklepamo..da ni mogel biti navijač. Streli v transformator V petek okrog 18.30 je nekdo streljal v električni transformator v bližini Cvetkove in Prešernove ulice v Rakičanu. Krogla je prebila prvo rebro transformatorja, nakar je začela iztekati hladilna tekočina. Nepridipravu še niso prišli na sled. Kraja škropilnice V noči iz ponedeljka na torek je nekdo ukradel traktorsko škropilnico. ki je bila na traktorju, oboje pa v ograjenem prostoru Kmetijska zadruga Križevci pri Ljutomeru je oškodovana za 100.000 tolarjev, za storilcem pa še poizvedujejo Spor v okrepčevalnici V sredo. 14. oktobra, sta se sprla v Univerzalovi okrepčevalnici v Veliki Polani Jože J. m Stanislav Ž. Ker opozorila policistov, naj se nehata prepirati in kršiti javi^ga reda in miru, niso pomagala, so Jožeta J. odpeljali v Lendavo m ga pridržali do iztreznitve Delavci uprave za notranje zadeve Maribor (policisti in kriminalisti) so prijeli v torek 28-letnega M. L. iz vasi Leba-nja pri Ormožu in ga privedli preiskovalnemu sodniku, ki je zoper osumljenega odredil pripor. Ta naj bi medtem že priznal uboj 17-letne M. J. Zvedeli smo tudi, da so ga sumili za umor ves čas od najdbe trupla. Obdukcija je tudi pokazala, da je bilo dekle umorjeno s šilom in izvijačem. $, Mimo prometnega znaka 12 oktobra ob 13. uri je Robi Kozar iz Murske Sobote vozil tovorni avto po Prešernovi ulici Ko je pripeljal do prednostne ulice Stefana Kuzmiča, ni upošteval prometnega znaka ustavi. V križišče je zapeljal v hipu, ko je pripeljal po prednostni ulici voznik kolesa z motorjem mladoletni S. M iz Kroga. Le ta je trčil v tovornjak, oziroma tovornjak vanj, in se hudo poškodoval. Biznis in Fortuna Z uprave za notranje zadeve Murska Sobota so nam sporočili, da je njihova kriminalistična služba podala kazensko ovadbo zoper osumljenega C. V., direktorja zasebne družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o) Fortuna iz Murske Sobote, zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje zatajirve davščin in drugih družbenih dajatev. Z zbiranjem obvestil in pregledom dokumentacije so namreč ugotovili, da je Fortuna nabavljala v poslovnem letu 1991 alkoholne in brezalkoholne pijače pri dobavitelju Zvezda Murska Sobota, ne da bi obračunala prometni davek. Te naj bi uradno prodajala podjetju Lux v Hodoš an na Hrvaško in drugim kupcem, kar pa - po ugotovitvah kriminalistov - ni bilo res. saj so pijače kupili za gotovino kupci z območja Prekmurja. Doslej ugotovljena vrednost tako nabavljenih in prodanih pijač znaša čez 7 milijonov tolarjev. Pijače, ki jih je kupovala Fortuna, torej niso bile uporabljene za nadaljnjo prodajo, ampak prodane končnim kupcem, zato bi Fortuna morala obračunati prometni davek, seveda, če se ne bi domislila fiktivnega posredništva. S to poslovno »potezo« se je skušala izogniti plačilu več kor 4 milijonov tolarjev prometnega davka. s. Stane Feuš Siane Feuš' Le kdo ga ni poznal? Z njim smo se srečevali na vasi, sa) je bil po osnovnem poklicu kmetijski tehnik; potem ko se je zaposlil v turizmu, smo ga videvali v ljutomerski turistični agenciji, ki jo je vodil skoraj 20 let; z njim smo se srečevali v turističnih društvih, kajti mnoga itmed njih so začela delovati na njegovo pobudo, ravno tako občinska turistična zveza Bil je pobudnik in organizator vsakoletnih razstav spominkov Prlekije. Še bi lahko nizali. Stane pa je bil tudi vešč i’ pisanju. Svoje članke in krajše reportaže, ki jih je tudi opremi! slikovno, je objavljal v več časopisih in revijah, pa tako uidi v Vestniku, v katerega je dopisoval več kot dve desetletji Oglašal se je tudi na radiu. Kol turističnega delavca so ga pritegnili tudi k turistični reviji Lipov list, kjer je ne le objavljal, ampak je tudi dajal predloge tem, ki so jih obdelali poklicni novinarji Njegov spremljevalec je bil fotoaparat, kajti fotografiranje in izdelava slik sta mu bila najljuhša konjička Slane Feuš se je rodil / maja 1927. leta m živel v Ljutomeru. Pred šestimi leti se je upokojil Pa ne zato, da bi potlej lenaril, ampak, da bi lahko še več delal. Seveda tisto, kar ni bilo obvezno, ampak v lastno zadovoljstvo. Smrt, ki ne izbira, ampak pride prej ko slej po vsakega, ga je obiskala sredi dela m načrtov. V torek so ga položili k večnemu počitku. Za njim pa je ostala vrzel, ki jo bo čutil tudi naš list, saj smo ostali brez vztrajnega in večletnega dopisnika. S. S- Gornja Radgona je postavilo na vrč mrvikh >l|’toČBV-lnsltw cesto, na cesti sami pa so table, ki \ vikv , * ^zdaljo do njih. Zanimivo st Ponudbe. cena je drugotnega s' '1 k k । "’"4 smisla, da bi vsak posebej postavljal *' ojo a • Se lepo vključuje v vinogradniško obm<*F- DUŠAN ŠTRAKL MURSKA SOBOTA Ulica ob kanalu 22 tel.: (069) 22486 • REGISTRIRNE BLAGAJNE • SALAMOREZNICE • MESOREZNICE • ŽAGE ZA KOSTI • HAMBURGER FAST Ponujamo vam: CENE ZELO UGODNE. ATEST, GARANCIJA, SERVIS ZAGOTOVLJENI 15kg 7 spominov SERVIS IN POPRAVILO TEHTNIC SE PRIPOROČAMO! V korak s časom Ne le govorna ptt komunikacija Razmah telekomunikacij je pravzaprav bistveni pogoj za hitrejši komunikacijski in gospodarski razvoj. Glede vlaganja denarja vanj smo zdaj na repu tega razvoja v primerjavi z Evropo. Zato skušamo z uveljavljanjem integrirane večstranske uporabe telefonskih priključkov čimprej dohiteti razvitejše države. V mislih imamo zlasti videotekst, računalniško izmenjavo podatkov, elektronsko pošto in podobno. Gre torej za različne vrste govornih in slikovnih komunikacij, podprtih z najnovejšo računalniško tehnologijo- Ta sistem se vse bolj širi tudi pri nas in bo konec stoletja že prevladujoč. S tem pa ptt sistem ne bo ostal le na govorni komunikaciji, ampak je prihodnost v integrirani večstranski uporabi telefonskih priključkov. Zato tudi v Pomurju načrtujejo, da bodo v naslednjih letih podvojili Število telefonskih priključkov. »Glede tega sem optimist, saj računamo tudi na nekaj mednarodnih posojil, s čimer bi lahko usposobili vsaj prenosni sistem z medkrajevnimi kabli in večjim Številom telefonskih priključkov. Hkrati smo tudi v dogovoru z republiškim ministrstvom za planiranje, da bi omogočili hitrejši razvoj telekomunikacij na demografsko ogroženih območjih,« prvi direktor soboškega ptt podjetja Zoltan Sever. Sicer pa v Pomurju razmišljajo o tem, da bodo na ta način pridobili več denarja za celoten sistem vozlišč. To bi omogočilo večjo zamenjavo telefonskih central, prenosnih sistemov in boljše povezave med posameznimi centralami. Z novim tarifnim sistemom in ugodnejšimi posojili za gospodarstvo pa bo ta cilj gotovo lažje uresničljiv. Ne nazadnje pa potekajo tudi pogovori z Evropsko banko za obnovo in razvoj, s Čimer bi lahko tudi tranzitni ptt sistem razširili. Zanimiveje, da prihaja nova tehnologija z Vzhoda in ne z Zahoda, na kar smo bili v preteklosti velikokrat navajeni. V prvi vrsti gre za optične kable, ki se širijo iz Nemčije m i povezujejo Vzhodno Evropo, preko Madžarske pa je spe' Ijan do Lendave, Drugo leto pa bi to povezavo zagotovili še do Murske Sobote MILAN JERŠE Novo vodstvo narodnih demokratov občine Murska Občinski odbor NDS je pretekli teden izvolil novo vodstvo stranke. Za predsednika je bil izvoljen gospod Stefan Turner iz Moravec, za podpredsednika pa znani in priljubljeni Sobočan gospod profesor Stanko Maučec. Narodni demokrati v Mr. Soboti se intenzivno pripravljajo na bližajoče se volitve. Za kandidata v državni zbor imajo pripravljeni dve znani imeni, ki jih bodo tudi predstavili javnosti. Na isti seji seje ustanovila tudi mlada iniciativa znotraj stranke Narodnih demokratov, krajše imenovana MLIN. 10 mladih ustanoviteljev bo kmalu izvolilo še vodstvo MLIN. J. J. — kleparske storitve - avtoličarske storitve po najsodobnejši evropski tehnologiji: z mešal-nico barv in lakov, z lakirno sušilno komoro in materiali priznanega izdelovalca STANDOX — servis in montaža grelnih naprav WE- BASTO TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI za tovorni program TAM, MERCEDES odetej tudi prodaja na drobno! POOBLAŠČENI SERVIS in prodaja rezervnih delov za avtomobile PEUGEOT KAKOVOST PO KONKURENČNIH CENAH OBIŠČITE NAS, SERVIS VOZIL AS! Inf. in prodaja AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, Bakovska 29 A, telefon: 21-459 21-884 stran 16 vestnik, 22. oktobraj^ šport Odbojka________________________________________ Slovenija : Avstrija v Soboti V soboto. 24 oktobra 1992. bo v Murski Soboti zanimiva odbojkarska tekma. Ob 18. uri se bosta v telovadnici soboške tretje osnovne šole v kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo srečali moški reprezentanci Slovenije in Hrvaške. Tekmo, katere pokrovitelja sta soboška občinska Skupščina in Zavarovalna skupnost Triglav, si bodo ogledali tudi nekateri ugledni gostje, med njimi predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan To je že drugo gostovanje slovenske reprezentance v Murski Soboti, kar pomeni, da si ra športna panoga pridobiva vedno večjo veljavo. Letos sta namreč v Ljutomeru že igrali ženski reprezentanci Slovenije in Avstrije. Takrat so zmagala slovenska dekleta. Ah bodo zmagali tudi fantje? Prva slovenska moška odbojkarska liga Kljub porazu solidna igra Vigrosa V prvem kolu tekmovanja v prv i slovenski moški odbojkarski ligi je ekipa Novi Graniti iz Kamnika v Murski Soboti premagala Vigros Pomurje s 3:1 (11:15, 13:15, 15:11, 11:15). Kljub porazu so Sobočani v svojem prvem prvoligaškem nastopu solidno igrali, vendar srečanje izgubili predvsem zaradi neizkušenosti. V vseh nizih so namreč vodili, v drugem celo z 10:3, vendar so v odločilnih trenutkih igrali premalo zbrano in srečanje izgubili. Vigros Pomurje: Ratkai. Žalik, Gobec, Vnuk. R. Poredoš, Josipo-vič, Novak, Belec, MašiČ, Marič, D. Poredoš, Prša. V prvem nizu si je zlomil mezinec Belec in moral zapustiti igrišče. Pred okrog 300 gledalci sta sodila OzimiČ (Lenart) in Karčovnik (Selnica ob Dravi), ki pa nista bila kos nalogi. V drugem kolu gostuje Vi groši pri FuŽinarju na Ravnah. Debi soboških odbojkarjev Vigrosa v prvi državni ligi. Foto: N. Juhnov Druga slovenska moška košarkarska liga Prva slovenska moška rokometna liga Prva zmaga Radgončanov Nov poraz Pomurke V tretjem kolu prvenstva v drugi slovenski moški košarkarski ligi je Radgona gostila Tevex Zagorje in zmagala z 80:72, to je bila prva zmaga. Radgončani so si že na začetku ustvarili prednost 10 točk in vodstvo obdržali do konca (43:36). V nadaljevanju so Radgončani vodstvo povečali na 15 točk, vendar nato gostom dovolili, da rezultat izenačijo. Vseeno pa je končnica pripadla gostiteljem, ki so zasluženo zmagah. Strelci za Radgono: Gomboc 30. Ulaga 20. Banič 8. Cigut 7. Karlo 4. Bratkovič 4, Senekovič 4 Niderl 2 m Slavič 1 V tekmovanju območne mladinske lige je Radgona z visokim rezultatom premagala Ptuj s 122:52 Najboljši strelci pri Radgoni: Flisar 30. Karlo 28. Bratkovič 18, Niderl 14 in Pivec 10. (bd) Kajakaštvo -—— Kuzmič zmagal na Savi Na reki Savi od UoJ Zagreba v dolžim V. ; bil tradictonaJrn maraton Ob koncu 1«^ sezone. Med lW valci iz Štirih drž»v J' ( solatni Članski kook dosegel izjemen BD Mura a Krega Kuzmič, saj je 7io je pred kratkim kupilo 20 kovčkov za prvo medicinsko pomoč v skupni vrednosti 40 tisoč DEM ter jih sklenilo darovati Republiki Sloveniji. Tako je minuli teden g. Karl Schnabel v imenu tega prijateljskega društva slovenskemu RK predat te kovčke. Od tega jih je bilo 6 namenjenih RK Slovenije - eden novi zdravstveni postaji v dolini Trente, ostale pa so prevzeli pretekli teden v Mariboru predstavniki občinskih organizacij Rdečega križa občin Slovenska Bistrica, Lenart, Celje, Ravne na Koroškem. Slovenj Gradec, Ormož, Ptuj. Maribor in Murska Sobota. Ker so kovčki PMP namenjeni praktični uporabi zdravnikom na kraju nesreče, bodo občinske organizacije RK tokratno darilo Hesse nsk o-slovenskega društva najverjetneje predale v uporabo reševalnim postajam. FILIP MATKO G. Schnabel predaja kovčke PMP predstavnikom RKS Mestni svet KS Murska Sobota o žgoči problematiki Kaj tare Sobočane? Tokratna seja mestnega sveta krajevnih skupnosti Murske Sobote, ki jo je vodil predsednik Bojan Žunič, je bila precej živahna. Govorili so namreč o vrsti aktualnih zadev, ki tarejo pomursko prestolnico. Okrog 476 tisoč tolaijev, kolikor jih trenutno premorejo, je seveda premalo, da bi lahko razmišljali o kakih večjih naložbah, zlasti še na komunalnem področju. Zato so se pri obravnavi številnih vlog ponudnikov odločili za tri večje posege. Prvi je dokončna ureditev cestišča in asfaltiranje Ulice ob progi, za kar je bil najugodnejši ponudnik Pom-Grad Nizke gradnje, ki je predračunsko vrednost teh del ocenil na 2 milijona 125 tisoč tolaijev. V Šercerjevem naselju je predvidoma ureditev ulične razsvetljave z dvema svetilkama. Pri tem soboški elektro načrtuje tudi obnovo nizkonapetostnega omrežja ob Gederovski ulici. Tretja večja naložba pa je ureditev pločnika v Bakovski ulici od Sončne do Trstenjakove ulice. To vlogo je dala Krajevna skupnost Partizan. Poleg tega so imeli že od prej vlogo podjetja Komunala, ki namerava urediti pločnik pri pekarni, pošti in ob avtobusni postaji, zasebnik Slavko Mešič pa je ob širitvi svoje dejavnosti pripravljen prispevati denar za ulično razsvetljavo in parkirišče v Noršinski ulici v Murski Soboti. Na mestni svet KS Dve najstarejši zgradbi v Lendavi še vedno kljubujeta času. Stari grad je spremenjen v muzej in galerijo, v njem je tudi stalna razstava slik in kipov dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij, pod njim pa sta nekdanja Ezsterhazyjeva vinska klet in žitna kašča, ki je danes namenjena le za shrambo vina. Obe sta zaščiteni in v ponos Lendavčanom. Staro vinsko klet bi lahko v prihodnje bolj izkoristili za turizem. JD Zelena luč za kanalizacijo in čistilno napravo na Cankovi — Dvoetapna gradnja - Boljša pitna voda Čistilna naprava Na Cankovi za zdaj še nimajo ustreznega odvajanja odpadnih voda. Največkrat jih odvajajo kar v greznico, ponekod v ponikovalnice ali celo v obcestne jarke. Pogosto pa prihaja fudi do zastojev pri odtekanju deževnice. Naselje ima v glavnem zasebne vodnjake, pri čemer prihaja zaradi neustreznega odvajanja odpadnih voda tudi do vedno pogostejšega onesnaževanja pitne vode oziroma vodnjakov. Zato se na Cankovi pospešeno pripravljajo na napeljavo krajevnega vodovoda, za kar je že izdano lokacijsko dovoljenje. Trenutno je v gradnji primarni vodovod Črnske meje-Cankova, kar bo še povečalo količino odpadnih voda. K V tej zvezi je gotovo velikega pomena občinski odlok o lokacijskem načrtu za kanalizacijo in čistilno napravo na Cankovi, ki so ga nedavno potrdili tudi delegati skupščinskih zborov. Pri tem je kanalizacija zasnovana kot me Murska Sobota pa je naslovljena tudi prošnja za odprtje zabaviščnega parka blizu avtobusne postaje. Vse te vloge so naletele na pozitiven odziv med člani soboškega mestnega sveta. Zanimivo pa je, da so dobili od železniškega gospodarstva vlogo o gradnji železniške šani kanalizacijski sistem z dvema razbremeniinikoma. ki odvajata visoke vode v melioracijska jarka. Predvideni so trije zbiralniki in priključni kanali. V prvi etapi bi naredili kanalizacijo in Čistilno napravo z zmogljivostjo 600 proge med Mursko Soboto in Puconci. Med drugim načrtujejo gradnjo dveh tirov z osnim pritiskom sto ton za potniški promet na novi progi med Mursko Soboto in Monoštrom, kar bo omogočalo hitrost potniških vlakov okrog sto kilometrov na uro, in petih industrijskih tirov v obrtni coni, Ker bodo v bližini nove železniške povezave številne stanovanjske hiše v Murski Soboti, vpliv hrupa in tresljajev železniških vagonov pa bo nemogoče obiti, so se v razpravi pokazala različna mnenja. Nekateri člani mestnega sveta so namreč menili, da bi železniško progo kazalo preseliti čim dlje od mesta. Dogovorili so se, da bo o vplivih železnice na mesto nujno potrebno organizirati javno razpravo, kjer naj bi se občani odločali o usodi te prometne povezave, ki bo močno posegla v okolje. EE, v drugi pa bi bila zmogljivost čistilne naprave 800 EE, kar bi zadostovalo za prihodnjih 50 let. Tehnologija čiščenja odpadnih voda bo mehansko-biološka. Ker v času javne razgrnite ni bilo nobenih pripomb, je Zavod za ekonomiko in urbanizem kot izdelovalec zazidalnega načrta pridobil potrebna soglasja pristojnih organov in organizacij. Nadzor bo opravljala uprava inšpekcijskih služb Pomurja. Vsekakor gre za pomembno naložbo v infrastrukturni objekt. ki je zajet tudi v srednjeročnem in dolgoročnem družbenem načrtu soboške ob-C,ne MILAN JERŠE Na seji se niso mogli izognit’ tudi perečih problemov zaradi parkirišč v mestu. Jo je nt-mreč že večletna težava, zn*' so se po vzoru drugih ••Tdi-v zavzeli za postopno tako imenovanih modrih nxti' gradnjo parkirnih garažnih ni Kot poseben problem so utnt ndi parkiranje v Skivcnskr ulid v središču mesta, ker parkirnih mest zasedejo trg«''--1 iz bližnjih lokalov in tako kup1 nimajo kje parkirati. 'JiM okrog občinske zgradbe bi ka-zalo drugače urediti parkiranja avtomobilov. Za večji :e^ tem področju pa naj bi P'"1’ bel mestni paznik. Doi 6’ se še neplačevanja taks ra up' rabo mestnega zemljišča l -' terih zasebnikov, ki imaj' k e ske, mize in stole. Vse nrfa* nike so že prijavili javnemu pravobranilstvu. «c MIJ. AN JERSE Sprememba soboških volišč Pred bližnjimi so se v Murski So čili za spretnem^j[r.|i..1 v nekaterih mestni nih skupnostih. 1 ■' . ^a-voltvci iz svol0 sti Boris Kidrič po*^jj^t državljansko .. [Jud-opravljali v P«^^ ske univerze, ««« LCn Krajevne skupi* davska, ki so prej P v ekonomski Sol ' J^pto-odslej to počeli fn-storih Zavarov u!ict-glav na Eend ^pi Hkrati je bila P£b za izvolitve izkoristil* M rC. vedbo občnih * jjneno^ ferenduma o P 0 pred nju mestnih uj’ ka mJHU3 logu, da bi M^ka postala Sobota- jgflSE ■ Diana se širi - Mariborski Konstruktor se je lotil dokaj zahtevnih del pri nadzidavi soboškega hotela Diana. Na površini okrog 660 kvadratnih metrov je predviden pokriti bazen s termalno vodo temperature 32-34 stopinj Celzija in globok 1,35 metra. V dvignjenem delu bo prostor za masaže in otroški Čofotal-nik. medtem ko bosta v osrednjem delu objekta počivališče ter točilnica brezalkoholnih pijač in kave. L’redili bodo tudi galerijo, solarij in prostor za ročno masažo. Tako bosta na voljo finska savna in parna kopel. V drugem delu bo trimski kabinet. Predračunska vrednost naložbe, ki jo bodo predali namenu decembra, je okrog 60 milijonov tolarjev. Besedilo in fotografija: M. JERŠE. Teden starejših občanov - V Murski Soboti so se dogovorili, ____da bo letošnji teden starejših občanov od 2. do 9. novembra. Nosilke so mestne krajevne skupnosti skupaj z društvi, šolami in vrtci. Gre za že tradicionalno obliko pozornosti do starejših občanov, za katere bodo tudi letos organizirali skupno prireditev v kavarni hotela Diana. Poleg tega bodo v tednu starejših občanov pripravili Še konkretne oblike pomoči, kot je ureditev stanovanj, nabava ozimnice, priprava kurjave itd. Načrtujejo tudi obiske bolnih in onemoglih, v Centru za socialno delo pa sprejemajo prijave za varstvo in nego na domu. M. JERŠE • • ■ Obrisi novega bencinskega servisa - Na nekdanjem poligonu avto-moto društva med NorŠinsko in Lendavsko ulico v Murski Soboti nastaja precej velik objekt, ki naj bi bil gotov do letošnjega decembra. Delovna organizacija Istrabenz Koper se je skupaj z OMV odločila, da tu postavi črpalko pogonskih goriv s servisnimi dejavnostmi. V osrednjem objektu (na posnetku) bodo prodajalna raznega goriva, vulkanizerski servis in pisarne, poleg pa bodo zgradili avtopralnico ter pet večjih cistern za gorivo in eno manjšo cisterno za lastne potrebe. Med osrednjim objektom in Lendavsko ulico pa bodo pokrita mesta za prodajo goriva. Hkrati bo urejena vsa infrastruktura. Glavni izvajalec del je Pom-Grad s kooperanti, načrte je izdelal Projektivni biro Murska Sobota, za nadzor pa skrbi Zavod za ekonomiko in urbanizem. Predračunska vrednost del. ki zajema gradnjo, obrtna in inštalacijska dela, je 55 milijonov tolarjev. Računati je treba še na opremo in cisterne za gorivo. Besedilo in fotografija: M. JERŠE. Mrtev rokav nekdanjega Kobiljanskega potoka tik pod Lendavo je spet hudo zarasel. Potrebno bi ga bilo, tako kot druge potoke, ponovno očistiti, saj se v njem nabirajo kanalizacijske vode, in ker ni pravega odtoka, zaudarja. Sicer pa ta problem v Lendavi ni novost, o njem se je že veliko govorilo, za ureditev pa porabilo že veliko denarja, ki je bil dobesedno zmetan v blato. Lendavski grb Lendava praznuje letos 800-letnico. Ob tej pomembni obletnici je bila oziroma bo kmalu uresničena ideja, da bi mesto dobilo svoj grb. Najprej so skušali priti do njega z javnim natečajem. Predloge je poslalo sedem avtorjev, vendar komisija s predlaganimi osnutki ni bila zadovoljna. Da bi vendarle prišli do grba, so izdelavo osnutka zaupali domačinu, znanemu slikarju in grafiku Štefanu Galiču. Akademski slikar Galič je osnutek izdelal in vse kaže, da bo kmalu prišlo tudi do dokončne izdelave grba. Osnova je grb, ki so ga pred leti našli na pročelju starega hotela Krona. Bo okrogle oblike, na njem pa bo na temno modri podlagi v beli barvi upodobljen lendavski grad in obrobljen z notranjim obročem rdeče barve in širšim zunanjim obročem z okraski v zlati barvi. Povedati je treba, da je imel lendavski grad svoj grb, to je 1**^ Banffyjev. ti p ^,1, posestva tudi zate\ ajb prava o tem, a iabl' tudi na avtomiibl , ■■ . vsekakor pa bo । :-n-" ste. ki prihajaj^1 iisir|’|i v njej ne najdejo Ji spominka. ~ 1 Minulo -rnJO, j., — v Murski Soboti z _ nova kurilna ser-JO*3^-okusnim ogrevanji’ " ^ki komunale! ^rfi dan prej. Na vrsti naprej postni Službe družbenega I vodstvu in nekateri ' / Arijski hb ‘H oroti / pa so zakuril- v wn' £ stih kotlarnah na , priključenih dinV/ stan^anj v Murski > . I Hkrati so poskuoiO ‘V I n/e itkormili tudi 1, Pravo tnoMhtiisl^ / Ijivtmti ali okvar- , ie i^tnik, 22. oktobra 1992 stran 19 pisma, mnenja, stališča... je delavec manj 'Men kot pa kmet? b‘,l‘ kakor v prejšnji v’i. delni' zdai *' demokratski. Delavec je '"‘svoin'^0--^ ‘n za sl° druS'k’ potem pa zase moral rt ,uzino- So bile poplave, toča, suša, vedno soha^' del°" za šolidarnosi, a kdaj je kmet vNtZ.n°slno delavcu? Mislim, da n,kol, kwl na,el brezobrestno posojilo da, „ evov, a delal jih pa ni, je raje hišo gradil, hi. d^ so komunisti pokradli ves denar *hrito hi?™1’ imetje so bdl "šti lopovi, saj so st ........ _Wv Sladili hiše, pa še sedaj ne odplačujejo W, wkn '" Pa sedai biti spet prvi vsepov-Nadelan lOvar"‘ 'ako tudi drugje je samo njihov ” "V' dr mora in delati za njega, sebe " Ha l^0' Zaka> b' Mo ^ugače? Naj dela-'^noh^Z1' kme! pa na> de!a d°ma- ne da še noi ,Poid' Pa n'tam haska in ne doma na ■' ^aio v red enemu ali drugemu, pa bo vse ^^enor^0 kaiprosi!- »pravi, da boš dobil, Če 'km a” ?a ntu mora^ za dtikel mleka dva dni "e k 'mri b,prosto Podajal! In te oskubil tako, da ^'tga' nnben^a l°5U na S,av' Dvajset let sem N-&,0..." ko sedaj grem mimo. me niti ne "hr ” mis,iio> da jih bom kaj prosil. Kmet ' "m in ne da pometa pred delavčevim ■ Pra- odnM- kar zasl^> Enkrat naj / to 7P l,!Cia' ne krnel- Pa faušija m podkupnina lako- ciganija je bila in bo tudi ostala. .. ,kt™ pa bogat z obe strani. J1 'L,',, ' e'ta’ da 8a ravno tako dajo v zemljo in to 1 mttra %or "a niega, kakor na reveža P ed‘na Pravica- druge pravice nima dela- K JOŽE PERS, 1 M. Sobota p2^ha.ianja 0 fr) Tejini ob Muri?! I , p spremljanju vsakodnevnih razprav, J ler Premik v zvezi z reševanjem (sicer, i'"'‘'iatik f,erele'w'Nm) gospodarske in politične '■ i',n 5kl")"em severovzhodnem koncu t j11 Previt« e č,ni obč“" Postane zmeden, razočara a" Duhove pa še dodamo burijo nepo-m^^Č^^elna napihovanja narodnosrno-etnič-boi- 'Ukn škraimh situacijah vsakdanjega |£* tU sn r“d‘ 1 siedstvih javnega obveščanja. ' nns skupna zgodovina in današnje v' V soseščini bore malo naučila dejan- ič1-4a s °SI' d,dočeuega geografskega prostora, o tako Slovenci kot Madžari prav tukaj 'e "“M™' P" svoji osnovni , ^'krizno območje, kjer marsikdaj lahko BjUtii "stva pred pametnimi rešitvami, kakar ^"tiia t^^^fsko-kuhurno pozitivno nasičena 1 sleherno smer. Ta območja so lu^ansa^"(, !<‘>o le slabše, če tudi sami prebi-•iln‘ ko''i,eSa območja proizvajajo na-'nhhte- Skrajneži se sicer vedno najdejo kritično stanje določene kon- !1,1 ntkajtor ne sme preseči spodnjo mejo ^ekt,lnru ep'"' °selmo menim, da kritične meje bo '"snio prestopili (in upam, da do tega m P<1 VL’»d<,'h' moramo priznati, da o" k' Pa eodS"'w"'h potez je vedno več. pred°IUb ''eder‘' dil K Slovenija r Evropi 5 Po dejansko vzorni prtmno-poh-ij*1*«.' ^'^»išmskih pravil. kar nikakor m storda . r' -.uradi potiiičncgu taktiziranja, temveč S" ''Rm '’esmč'ie zrelosti in civilizacijske raz-it.^ltito , e^rl '»"'oda. To dejanje je še toliko bolj k0 v't'dno. ker se ie taka situacija razvila lhi^'Sne "‘""tl "> imel svoje lastne, i. ‘v' A'io e ^,lredl"' P" se je treba, da nas h|'Qie ^'»'čutt'. Namreč, tako visoko "'i.la' >v„i >,,a"lš'"ski pravic moramo vsi skupaj '“n " 1,1 predvsem - tam, kjer manjšina j 'li” M pr,?11'""'h 1 našem primeru i Prek-“it' lu>e°"dl "e"i "" področju sožitja večin-"iti "‘""dne manjšine nima pravice pov-“P"'" ali posameznik tiste večate, ki je " ,r kr,i 0;it""',-''Vajanie nekega naroda lahko še , <*• : 5pr,^,"va’,je človekovih in narodnostnih iv"jevrslen fenomen v sedanjem srednje 'hiib v ' "pskem prostoru niti manjšina, ki "" pravno-formalm urejenosti manjšin-f,,!tivei’a^lc,le "‘“'""f dejanske rešitve za Javljanje sicer teoretično omogočenih j ■ mora >l‘re m sprelel‘ dejstvo, da tista manjšina ki hatasirfi' Pra' "e "‘"'""t- dejansko pa se ^rfif>,ih _'a"’o stopnjo asimilacije, mora biti Pbčaklivna pri iskanju praktič- i "n'zm<1 proti asimilaciji, kar pa seveda 'ln por‘iP'Olpi z '"'vresi večinskega naroda UA ''so, 4e9° Pomurskih Madžarov v nobenem !' ‘-Rodnf'10 razvo! 'den filete, ne postavljajo pod h, '"sko upravičeni položaj Slovencev Pi 'ei i ' ' se klhko reklo, da so Madžari N ^Pru^'1" ogresivm m labilni pri reševanju \ as,"eHa obstoja. Dejsto je., da teore- ir- \Pna''‘e se v praksi zožijo na lokalni Pošplošeno gledano morda nekje ’ut,^ pa lešlanje. ki dejansko nikakor BGP^bni. 'r\' ""dalfuji razvoj narodne tdenri-od Hodoša do Pinc. ^19 l'ihče Pt> °hsioju Pomurskih MatUarov tudi i^s^hrie ,s",e oceniti km negativno čustvovale 0f,r 7' se"‘ ie. da naš obstoj m razvoj V' ni tem pomurskem prostoru, prej '■!l( pite, i,^ad eelomi živelj na omenjenem ob-’ l>olrebno najti skupm jezik pri preo-J Ql"ih ^‘"'""prave, pri reševanju kidtumo-^It^Pith z 'pr"i^ilič>:‘^'b','l, pravicah manjšin, kar seveda j 'j, ' ‘hskriminacijo, kot edinem (še mo-Pb t, l‘rV(l c!a"skem zagotovilu obstoja sleherne V1 n pt' 1 prane'u tako majhne na-' J t,' l‘or k‘" vnio mi. italijanska manjšina na k^n^liirs^,1 ■''hn enci (Naj višje organe Repu-vSu brodit !‘ O* 1OBEH / '7’7?) SR£DA ' TV SLOVENIJA 1 9.10 Zgodbe iz školjke - 10.00 Šolski program - 11.00 Sedma steza - 11.30 Prisluhnimo tišini - 12.00 Poročila - 14.55 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah - 15.40 Pet pištol za zahod, ameriški film (čb) - 17 00 Dnevnik I - 17.10 Lonček, kuhaj’ - 17.30 Risanke - 17.55 Po belih in črnih Tipkah - 18.40 Alpe-Donava-Jadran -19,10 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče - 20.35 Osmi dan - 21 40 Skupna dežela, amer, nadaljevanka - 22.30 Dnevnik 3 - 23.00 Sprehodi po srari Ljubljani - 23 35 Sova: Haggard. amer, nanizanka: Večerna zarja. Španska nadaljevanka Drugi program 14 30 Dosje - 15 10 15.40 Sova - 17 20 Svet poroča - 18 00 Studio Koper - 19.00 V službi Rock and Rolla - 19 30 Dnevnik ORF - 26 00 Štiri v vrsto, tv-igra - 20 30 Glasba show in cirkus - 21 30 Omizje - 23.30 Svet poroča HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10 05 Šolski program - H 30 Mali sveč - 12.00 Poročila - 12.10 Zapornik v gradu Zenda. serijski film - 13 30 Mano fon - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 Kitajska obala, serijski film - 16 IX> Poročila - 16.05 Učimo se o Hrvaški - 16.35 Malavizija - 17 30 Hrvaška -18.00 Poročilu - 18.05 Izobraževalna oddaja - 18.35 Santa Barbara - 19 15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Kokain - evropska zveza, avstrijski dokum film - 21.00 V ospredju - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9.00 Čaš v sliki - 9.05 Roseanne - 9.30 Klub /a starejše - 10.10 Godci iz Avstrije - 10.30 Poroči se z menoj srček - 12.10 Teleskop - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Nesporazumi - 13.35 Sinha Moča - 14 00 Kobra - 14.45 Jutrišnji mojstri - 14.55 Otroški spored - 15 50 Črni blisk - 17.00 Mini čas v sliki - 17 10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18,30 Grad ob Vrbskem jezeru - 19 30 Čas v sliki - 20.15 Priča z ledenika - 21.07 Pogledi s Sirarn - 21 15 Dva sdncža. komedija - 23 00 Zastavljnlec. film - 0.35 Potočila -0 40 Nočni sokol - 1.25 Poročila TV MADŽARSKA 5 40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.05 Kratki film - 8.35 Čez dan. informativni program - 9.00 Na konju smo. nemška serija 10 00 Modro kot pekel, francoski film - 11.40 Igra - 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija. 91. del - 17,50 Svet denarja - 18.00 Nekoč in danes - 18 45 Forinti za odškodnino, napotki - 18 55 Čez dan - 19 15 Kumara, politična solata - 18 35 Za otroke - 20.00 Dnevnik, tele-špnn - 20.40 Dinastija Strauss, avstrijska serija - 21 45 Aktualno - 22.10 Calcio. italijanski nogomet - 23.50 Poročila RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8.50 Owen Marshal - 9.45 Bogat in lep - 10.05 Dr. Welby - H 00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00.Opoldanski magazin - 12 30 Mlad in strasten 13.20 Kalifornijski klan - 14 15 Springficldova zgodba - 15.00 Quincy - 16.00 Hans Mei-ser - 17 (X) Tvegane - 17 30 Cena je vroča - 18 00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19 15 Eksploziv - 19 45 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Kolegi kolegi - 21.15 Zorc - mož brez meja - 22 15 Eksploziv - 23 15 Gotts-calk - 0 00 Zakon in red - 1 00 Grozljivo prijetna družina TV SLOVENIJA 1 10.00 Bratovščina sinjega galeba, nadaljevanka 10.30 Po belih in Črnih Tipkah - 11.00 Skupna dežela, amer nadaljevanka - 12.00 Poročila - 14 50 Omizje - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Klub Klobuk - 19.10 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče - 20 35 Film tedna Pot upanja nizozemski film - 22.30 Dnevnik 3-23.00 Sova: Radio FM. amer nanizanka; Večerna zarja, španska nadaljevanka Drugi priigram 15.50 Osmi dan - 16.40 Sova - IR.00 Studio Maribor - 19.00 Psihu - 19 30 Dnevnik HTV - 20.00 Športna sreda 21-30 Gostovanje Mariborske opere v Kijevu - 22.25 Kneginja čardaša HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program 11.30 Risanke - 12.00 Poročila - 12.05 Zapornik v gradu Zenda. serijski film - 13.30 Monoton - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 Kitajska obala, serijski film - 15.40 Modre Čelade - 16.00 Poroči la 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija - 17.30 Hrvaška -18.00 Poročila - 18 05 Po Medimurju. potopis 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Igrani film - 21.50 V obnovi Hrvaške •• 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročna TV AVSTRIJA 1 9 00 Čas v sliki - 9.05 Roseanne - 9.30 Novo v računalništvu 10.00 Angleščina - 10.30 Z dobermani ni šale, komedija - 12.05 Risanka - 12.10 Reportaže iz tujine - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi -13.35 Sinha Moča - 14.00 Kobra - 14.45 Družina Meier 14.45 Otroški spored - 15.50 Črni blisk - 17.00 Mini čas v sliki - 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki - 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport 20.15 Nasmeh po* letne noči, film - 22.05 Dunajske včerajšnje. današnje in jutrišnje zvezde - 23.55 Cas v sliki - 0.00 Kapitan Newman film 2 00 Poročila TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jutru, Madžarska, magazin - 8.05 Lekcija iz slovnice - 8-35 Čez dan. informativni program - 9.00 Na konju smo. nemška serija - 10.00 Zvezdniški inventar, pon. - 11 00 Igra - 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija. 92. del 17.40 Videospoti - 17.50 Svet denarja - 18.00 Originalna kopija. 2. del - 18.30 Mladinski magazin - 18.45 Za boljši jezik - 18-55 Čez dan - 19.15 Igra 19 35 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, teleŠport 20.40 To + ono. zabavni magazin-21.40 Kronika. 2. madžarska armada na Donu -23.10 Central Expres •• 23.55 Dnevnik RTL 6.00 Poročila -• 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 8/30 Owen Marshal - 9.45 Bogat in 1ep - 10.05 Dr Welby - 11.00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12 00 Opoldanski magazin - 12.30 Mlad in strasten 13.20 Kalifornijski klan - 14 15 Springfieldova zgodba - 15.00 Ouincy - 16.00 Hans Mei ser - 17.00 Tvegano 17.30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18.45 Poročila 19 15 Eksploziv - 19.45 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Ouincv 22.15 Sternov tv-magazin - 0.00 Ninja policisti - 1.00 Grozljivo prijetna družina TV SLOVENIJA 1 10.00 Program za otroke - 11.00 Šolski program - 12 00 Poročila - 14.50 Športna sreda, ponovitev 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Eba in Didrik. švedska nadaljevanka -17.40 Živ žav - 18.25 Že veste . izobraževalna oddaja - 19 05 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 -20-05 Žarišče - 20 35 Spominčice, koncert V. Kreslina - 21.40 Tednik - 22.30 Dnevnik 3 - 23 10 Sova Dragi John, amer nanizanka; Večerna zarja. Španska nadaljevanka Drugi program 16.40 Sova - 18.00 Studio Koper - 19.00 Video lestvica - 19.30 Dnevnik TV Koper -20.00Štiri v vrsti. tv-igra -20.30 O raku, poljudnoznanstvena serija - 21.20 Umetniški večer: Povečava HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10 00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11 30 Zgodbe za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12 05 Zapornik v gradu Zenda. serijski film - 13.30 Monofon - 14.00 Poročila • 14.05 Slika na sliko - 14.50 Kitajska obala, serijski film - 16-00 Poročila - 16 05 Učimo se o Hrvaški - 16,35 Malavizija 17.30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18.05 Iz sveta znanosti - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Spekter 20 50 Zlate žice Slavonije - 21.30 Ekran brez okvirja - 22.35 Dnevnik - 23-00 Slika na sliko - 23.55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9 00 Čas v sliki - 9,05 Roseanne - 9,30 Dežela in ljudje - 10.00 Francoščina - 10.30 Hvala, dr. Moto, kriminalka -11.45 Črno na belem - 12.15 Kriza v britanski kraljevski hiši - 13.00 Čas v sliki - 13.1 n Ml - 13.35 Sinha Muca - 14.00 Kobra - 14.45 Otroški spored - 15.50 Črni blisk - 17.00 Mini čas v sliki - 17 10 Spored pu željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05Mi - 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Zgodbe iz Avstrije - 21.00 Halo, kako gre? - 21.40 Obseden s sovraštvom, kriminalka -23.10 Zasebno življenje, film - 0.40 Čas v sliki - 0.45 Nočni sokol 1.30 Poročila TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jutro, Madžarska, magazin - 8.05 Kratki film - 8.35 Čez dan, informativni program - 9.00 Na konju smo. nemška serija - 10.00 Hannay, angleška serija - 11.00 Igra -11.15 Letni kolobarji, program za upokojence - 12.00 Poročila 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija. 93 del - 17 50 Svet denarja - 18.00 Magazin za menedžerje - 18.10 Mesečni saldo v 35. minutah - 18.45 Čez dan - 19.05 Dixieland festival Miškck ’91 - 19.35 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik. teleŠport - 20.40 Sosedje, 144. poglavje TV romana - 21.15 Friderikusov nepolitični talkšov - 22.40 Aktualno - 23.05 Spomladanski festival. 2. del - 23.45 Dnevnik RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8 50 Owen Marshal - 9 45 Bogat in lep - JO 05 Dr Wdby - 11.00 Viva - 11 30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mlad in strasten - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova zgodba - j5.00 Ouincy - 16 00 Hans Mei* ser - 17.00 Tvegano - 17.30 Cena je vroča 18 00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19 45 Dobri časi, slabi časi - 20 15 Angel za Feliksa, film -21 15 Klic sili - 22.15 Kako, prosim'1' - 23 15 Gnttschalk - 0.00 Zakon v Los Angelesu - 1.30 Ouincy RAGiO MV - MUKSKi VAL - UKV M,G MHz Ml 545 kHz PETEK - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan , 7.30 Informacije v slovenščini, neniš- čini in madžarščini - 8.00 Poročila - 8.10 Do poldne na MV - 8.15 Mali oglasi - 9.00 Borzni utrip - 9.15 Mariborsko zvočne pismu - 9.30 NSTSNMV - lestvica tujih skladb - 10.00 Poročila - 10.30 Prireditve - 11 30 Tu bi moral biti kabaret - 12 00 Furočila ( BBC) - 12 30 Novica dneva -13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na M V - 16.25 Obvestila 16 30 Poročila - 17.00 Prireditve 17.30 Alternativno - 18,(K) 21 232 - 18 30 Poročila (BBC) - 19,00 Vključujemo Radio Slovenija SOBOTA-5.40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan . . - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila -8.10 Dopoldne na M V 8,30 Ponudba v trgovinah - 9-00 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami. - H.00 Sobotni gost -12.00 Poročila (BBC) - 12 30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na MV 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Prireditve - 17.30 Mali oglasi 18 00 Najlepše želje r Čestitkami in pozdravi - 18 30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radiu Slovenija NEDFUA - 8.00 Začenjamo nuv dan . - 8,30 Horoskop - 8 45 To bi moral hiti kabaret - 9.10 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko pustno premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in purdravi - 18.00 Panonski odmevi 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija PONEDELJEK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan.. - 7.30 Informacije v slovenščini nemščini in madžarščini - 8.00 Poročila — S. 10 Dopoldne na MV -8.15 Mfili uglasi - 9,00 Porabsko zvočno pismo - 9.15 Zgodilo se je - 10 00 Poročila - 10.30 Šport - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija - 16.00 Popoldne na MV 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Evropa v enem tednu - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakom. cekron pa z ma-relof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila (BBC) - 18.35 Bilo je nekoč - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija TOREK - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije, v slovenščini. nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila • 8.10 Dopoldne na M V - kost oziroma gost dneva, mali uglasi, glasba tako in drugače (oh 10.00 poročila). . 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slkovo- 16 00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Kost popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najtepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija SREDA - 5.40 Prebujajte se z nami 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila -8.10 Dopoldne na M V - 8.15 Mali oglasi - 9.00 Kličemo banko - 10.00 Poročila - 10.30 Iščemo za vas - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16 00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radiu Slovenija ČETRTEK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika 7.15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - lestvica domačih zabavnih skladb -Sedem veličastnih, kost oziroma gost dneva (ob 10.00 poročila)... - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na M V - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Kast popoldneva - 17.30 To sem jaz - 18.00 Najlepše Želje s Čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila (BBC) -19.00 Vključujemo Radio Slovenija Zadružno podjetje Mursko polje objavlj a JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev Traktor Fendt612,1 kos Traktor Fendt 614. 2 kosa, cena za 1 Traktor Same 160. 1 kos Traktor Zetor 12075,1 kos Traktor Torpedo 7506 S, 2 kosa, cena za 1 Traktor Torpedo 7506 Traktor Torpedo 7506 s koso za bankine Traktor IMT 567 s pešijem in plan desko Zastava 750 LE Zastava 750 LE Zastava 750 - za rez dele Zastava kombi 850 TAM 130 TAM 130 TAM 80 TAM 75 TAM 5000 DK na pred. pog. TAM 130 Prikolica Zmaj ZT. nizka Prikolica Zmaj ZT, s poviški Pralni stroj z vozičkom Traktorska cirkularka Gosenica za Zmaj Planirna deska Voziček, 5m Pred setven ik Predsetvenik Sejalnica Eta Sejalnica MSK OLt Sejalnica Becker Kultivator za koruzo, 2 kosa, cena za 1 Košara za peso Mulčer Zmaj Trosilnik Vicon, vozen Trosilnik Vicon, vozen, večji Naprava za med. dognojevanje Plug Čizer Škropilnica, 22001 Škropilnica, 400 I Škropil, rezerv. + črpalka. 2 kosa, cena za 1 Dvovišinska prikolica PDU Dvovišinska prikolica PDU Dvovišinska prikolica PDU Podratiljalnik Potok uiti vato r Cisterna za gorivo Cisterna za vodo-škropivo Cisterna Creina, 3200 I Rovokopač Valj, kombiniran (Cambridge) Transporter, polžni Rotacijska brana Kombajn Zmaj 161 Kombajn Zmaj 162 Kombajn za peso, 6-redm, z zabojnikom Plug, 2 kosa, cena za 1 Plug, pet brazd ni Plug, dvobrazdni Brane, 5-delne, cena za 1 kos Krožne brane TAR Krožne brane, manjše Izklicna cena 1 200.000.00 2.200 000,00 1.700.000,00 500.000,00 500.000,00 500.000,00 900.000.00 650.000,00 30.000,00 40.000,00 10.000,00 60.000,00 3.000.000,00 600.000,00 500.000,00 250.000,00 150.000,00 150.000,00 200.000,00 250.000,00 50.000.00 30.000,00 50.000,00 20.000,00 20.000.00 150.000,00 100.000,00 500000,00 250.000.00 800.000,00 50.000.00 10.000.00 90.000.00 100.000,00 120.000,00 10.000,00 70 000,00 280.000,00 30.000,00 20.000,00 600.000,00 600.000,00 450.000.00 25.000,00 300.000,00 140 000,00 150 000,00 180000,00 30.000,00 60.000,00 40.000,00 160.000,00 600.000,00 900.000,00 5.500.000,00 150.000,00 160.000,00 40.000,00 25.000,00 150.000,00 120.000,00 6.930,00 3.780.00 950,00 1 960,00 1 100,00 1 600,00 - trikojev, »vllontti - spodnje perilo, pižame, nogavice, hlačne nogavice, spe copate v vseh velikostih - hlače iz džinsa. DIESEL, REPLAY. LEVIŠ UGODNO! 7 UgOddO Acrsmid: SUH) (.raz. XV /um RducikogH 45, frL II 116/67 UM I a\ SPOROČILO ZA JAVNOST Stranke v občini Lendava smo se na pogovoru 15. 10, 1992 sporazumele o obnašanju in korektnosti vodenja predvolilne kampanje, in sicer: - da v času od podpisa te pogodbe do konca volitev ne bomo posegale v zasebno življenje kandidatov iz konkurenčnih strank; - ne bomo uničevale propagandnega materiala konkurenčnih strank (trganje plakatov, lepljenje svojih plakatov na plakate konkurenčnih strank, ipd); - da bo vsaka stranka racionalno uporabljala dogovorjen prostor (na enem plakatnem mestu samo en plakat): - da ne bomo uničevale panojev konkurenčnih strank, - da bomo po volitvah poskrbele za odstranitev plakatov na območju vse občine. Vse svoje člane, simpatizerje m druge občane prosimo, da spoštujejo ta sporazum ter s tem prispevajo k normalizaciji in uveljavljanju parlamentarne demokracije KRIZANTEME velikocvetne, pajki, marjetke • SPREJEMAMO NAROČILA ZA ARANŽMAJE ZA 1. NOVEMBER • Velika izbira KRISTALA, PORCELANA, KERAMIKE m drugih izdelkov, primernih za vsako priložnost Salon cvetja CIPOT, Grajska 4 a, M. SOBOTA, tel.: 22 193 BELTINCI, Ravenska 27, tel.: 42 151 ČRENŠOVCI, Prekmurske čete 20 Ugodna ponudba bund iz uvoza! - keramične ploščice - orodje Bleck & Decker - kmetijska mehanizacija - mopedi Tomos (na 6 obrokov brez obresti) Telefon: 70-762 TČRNAR, d.o.o., Juša Kramarja 33, Črenšovci Q melnlko OBLECITE SE MODNO, PRAKTIČNO, ŠPORTNO IN TOPLEJE! Lastni izdelki Uvoženi materiali Najnovejša ponudba: - zimske dolge jope za odrasle za otroke RAZPRODAJA! - otroške hlače iz džinsa podložene - hlače iz džinsa za odrasle podložene Velika izbira tunik, ->španaric bombažnih trenirk. Plačilo na dva čoka Brezplačna popravila Delovni čas: od 9. do 17. ob sobotah od 9. do 12. ob torkih zaprto! Konfekcija KISILAK - BUTIK K, Serdica Id vas pričakuje’ nformacije tudi po telefonu 57 056 HIŠA KAKOVOSTI • LASERSKE PLOŠČE • VELIKE PLOŠČE • AVDIO KASETE • VIDEOKASETE KIHU HU’5 NUK) Krilit) K7IH) X7lH) (•ra/, Jakli;iM L lvh-IMal/ 22. Ivi. O I roben, I >inninikanvr^a»v I. I i l. IMS 42/42 4 ^2 Javna dražba bo 25. oktobra ob 9. uri na dvorišču PE Kmetijstvo v Veržeju. Ogled je možen uro pred dražbo. Pred dražbo se plača 10% varščina. Kupljeno osnovno sredstvo je potrebno plačati in prevzeti v 8 dneh. Nakup je po načinu videno-prodano. KAKO ŽIVETI - GOVOR NA GORI V PRAKSI? KRISTUS NAS PO PREROŠKI RESEOl UČI ABSOLUTNI ZAKON IN NAS PONOVNO VODI V NOTRANJI MIR. RADOST IN ŽIVUENSKO SREČO. Univerzalno iivfjeuie, Trobtrje« IS, 426CO Mnribvi, ob pnkih ob 19.34. motorna vozila KRIZANTEME VSEH VRST, drugo rezano cvetje, suhi aranžmaji in venci brez prednaročila. CVETLIČARSTVO LIDIJA GYORFY (nasproti avtobusne postaje) M. Sobota, tel.: 31 495, ODPRTO neprekinjeno. ZA SVEŽE ARANŽMAJE, IKEBANE IN VENCE SPREJEMAMO NAROČILA. VESTNIK Izdaja podjetje za Informiranje Murska Sobota časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj. Rajko Stupar, dr Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Banko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda BalaZic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat. Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija šomen (tehnična urednica). Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403. računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-C64, GPS {trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 4. trimesečje 1992 je 850,00 SIT, za podjetja 1.500,00 SIT. za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005 Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-6049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. \ agencija za trženje . Vodja agencije: Renata Bakan - Ficko Rij EDA \ Propagandisti: Nataša Praprotnik, Franček Šte’anec. RoJ bert Perš I Oblikovalec: Endre Gonter Dejavnost svetovanje, stiki z javnostjo in publiciteta (izdelava vseh vrst informacij za javne medije, tiskovne konference, pokroviteljstva, protokol), oglaševanje v medijih (oglasi v tiskanih medijih, radijski in televizijski spoti m telopi, plakati, lepaki, letaki), publikacije (izdelava vseh vrst prospektov, oblikovanje, lektoriranje m prevajanje), grafično oblikovanje (oblikovanje celostnih podob in joosameznih komunikacijskih sporočil), fotografiranje, organizi- ZASTAVA 128, 55 SKALA letnik 1989. naprodaj Prešernova 5, tel. 22663. - m56 DIANO, letnik 77. prodam Tel. 62941 - m62 R 5 EKSPRES s sedeži B KLARINET. APN 6-S. letnik 89. in 2 betonska mešalca, prodam. Tel 23109. - m 65 1MV KOMBI in pralni stroj prodam Cvetkova 64. Rakičan. - m66 MOTOR ZA MOTOCROS CAVA-SAKL 80ccm'. letnik 1991. ugodno prodam. Tel 49090. m31 LADO, letnik 1987. na novo registrirano. ugodno prodam. RopoČa 11. - mSO WV 1200. letnik 1961. vozen, tehnično brezhiben, ugodno prodam Tel : 40 199 m47 ŠKODO 120 LS. registrirano do junija 1993, prodam. Emil Počič. Fokovci, mehanična delavnica - m38 FORD ESCORT, letnik 1979/80. in etažno peč EMO CENTRAL 23 z raz tezno posodo prodam Holsed. Sv. Jurij 17. - m2247 LADO 1300 S, letnik 1982. obnov Ijeno. registrirano, ugodno prodam. Tel : 61831. me. 253. tel 65 537, doma - m30 RENAULT 11GT1, letnik 1984. odlično ohranjen, ugodno prodam. Berden. Velika Polana 123a - m26 JUGO SS, letnik 1985. prodam Tel 41561 - m27 ŠKODO 105L. registrirano, vozno, po delih ali v celoti prodam Cena po dogovoru. Smodiš. Cankova 21 c. - m* nj RENAULT 21 TL, star 3 leta, prodam Tel 55030. - m2248 OSEBNI AVTO OPEL KADETT 1.61, star dve leti, in žitni kombajn Zmaj 142. dobro ohranjen, prodam. Sa-tahovci 51 - mil SUZUKI RM 125 cc m CROSS letnik 1986. m ATX. letnik 1991. Diodam. Tel. 53059. - ml9 RAUKOMBl prodam Markišavc: 16. - mOOOl MOTOKULT1VATOR 6 KS enoosno prikolico. 4.51. indvoosno. 4t. vse novo, ugodno prodam Tel 82580. - mpf KOMBAJN EPPLE «40 nujno prodam Stanko Majcen. Koračice 1. Tomaž pri Ormožu. - m3915 TRAKTOR ZETOR 2511 letnik 1970. dobro ohranjen po ugodni ceni prodam. Štefan Kočiš. Gabeqe 92 - m3 TRAKTOR ZETOR dobro ohranjen. 7. 2450 delovnimi urami in KRAVO, hrejo 9 mesecev, kontrola A prodam Ivanci 19. Bogojina - m7 TRAKTOR TORPEDO TD 4«A brezhiben, prodam Tel : 23350. - m37 TRAKTOR ZETOR 4712 s kabino prodam. Šalamenci 93, teL: 45 083. - m 40 MOTOR IMT S33. kompleten, potreben popravila, in originalne uteži za ZETOR 52H prodam Tel. 76541. - LE-4844 ŽITNI KOMBAJN MERKUR KLAS prodam. Fister, tel 26275. - M-58 MOTOKULT1VATOR 6KS. ENOOSNO PRIKOLICO. 4.51. in dvoosno. 4t. vse novo, ugodno prodam. Tel. 82 580. - M-OP ENOSOBNO OPREMLJENO ST ANOVANJE v Radencih oddam Milena Kočar Koroška 105 Maribor. - m3434 13 AROV VINOGRADA v Lendavi m 2 njivi. Iha v Beltincih. Franc Horvat. Panonska 103. - m45 GOZD, mešan, 50 arov, v prodam Beltinci Mačkov- cih. prodam Etelka Fujs. Bodonci 101 - m25 VINOGRAD in sadovnjak možna zamenjava na hrvaški strani, prodam Tel. (042) 837408. - m4833 OBDELOVALNO POVRŠINO, 20 arov, v Večeslavcih, ob Ledavi. ugodno prodam Tel (061) 349691 - m2454 VINOGRAD v Strehovcih prodam Informacije po telefonu (062) 772 032 - mOP STAREJŠO KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom. 1 ha obdelovalne zemlje, m gozdom v Nuskovi prodam Tel. 57099 - m60 LOKAL v Moravskih Toplicah. 50m;, s sanitarijami, dam v najem Tel (069) 26434. - m63 PREKLIC! zaključnega sp<^cva / ’Ho«'- ’ 14 6 1991 na OS Kovat. Trnje 149 - '' • t.r-' DVEPEČIzaOgr^^ji 1 perbusch. po ugodm«^ „,9 32 360 Ob LOŽIČK E i. SYNTHESIZEK M*’ ^gjl* Roland Jupiter 4 ug°‘ I kovci 49. - m32 m1 fr3|k KOPALNO KAD. prodaipLrf' Ijeno po Ugodni £ Mart | Snepf Sebeborci k u ranje prireditev Naslov agencije Slovenska 41, M. Sobota Telefoni: 21 383, 21 064, 22 403 Tetefaks: 22419 živali V1SOKORREJO TELICO prodam Borejci 25. tel.: 46205. - m!8 PUJSKE prodam. Skakovci 66. - m49 KRAVO, 8. mesecev brejo, ali telico prodam Borejci 30, p. Tišina - m42 MALE PUJSKE prodam Šebjanič. Vaneča 14 - m2249 KRAVO, dobro mlekarico, pet mesecev brejo, staro 6 let. prodam. Trnje 101. - m4 PUJSKE prodam Poljska 8. Bakša, tel 24774. - m23 KRAVO. 7 mesecev brejo, staro 4 leta, in koruzo na storžih prodam. Pužcvci 27 - m34 PUJSKE prodam. Murska 2, Krog. - m OP KRAVO, staro 4 leta. A kontrola, s teletom prodam Pečarovci 70. - m55 PUJSKE, prodam Andrejci 11 - m59 posesti storitve IZDELUJEM prešite odeje .po-plane-, nove, in iz starih blazin {perje). Tel 22474. - m22 razno kmetijska mehanizacija ZETOR 5211 s čelnim nakladalnikom. dobro ohranjen, prodam Roga-tovci 44. vsak dan po 16. uri - m343 TRAKTOR FERGUSON 539 prodam Tel. 49269 - m 16 POHIŠTVO ZA SPALNICO, dobro ohranjeno, m kuhinjske elemente s hla dilnikom prodam. Tel 25 323 -m39 VINOGRAD in Starejšo hišo prodam. Tel : 23531. - m225O HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM v DokleZovju prodam Murska 17. tel 87 233.-m32 HIŠO V KROGU, primerno za obrtno dejavnost ah poslovne prostore, dam v najem Tel.: (063) 31 302. dopol dan, ali (063) 731651, popoldan. - m35 POSLOVNE PROSTORE, 30 mL v M Sobob. Slovenska 48. damo v najem (prej SPIZ). Tel.: 32 365. dopoldan mpf OTROŠKO POSTELJICO z jogijem ugodno prodam. Tel : 25 480. — m2243 PRED 14 DNEVI SEM IZGUBILA DENARNICO modre barve z zadrgo Poštenega najditelja prosim, da mi za nagrado - 1000 SIT - vrne Vrne mi jo lahko samo v nedeljo Etelka Žohar. Brezovci 4(1. - m43 A VTOPRIKOL1CO in cermoakumu lacijsko peč Elind. 2.5 kW. prodam Filovci 48 - m46 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, žametno, rjavo, dobro ohra njeno, in jječ za centralno kurjavo Ekonomik, novo, prodam. Cena po dogovoru Tei 66055. - m44 POHIŠTVO za spalnico, starejle. prodam za 15.000 SIT. Tel.: 26703. - m41 POHIŠTVO ZA SPALNICO IN DNEVNO SORO rer termoakumulacijsko peč, prodam. Kološa, Slovenska 18. - m33 UNIVERZALNA REZKALNA STROJA STE1NEL - HOMOL TOŠ (er vzmetno kladivo prodam Cena po dogovoru Tel : 81576 -m3916 VEČJO KOLIČINO HRUŠKOVEGA ŽGANJA prodam Lipovci 50. tel.: 41311 - m28 N.A.J., d.o.o. Posredujemo posojila do 2.000 DEM. Garancija čeki Vsak delavnik od 14. do 16. ure Tel.: 24820. - m8 KAVČ ugodno predam Ledavsko naselje 15. M Sobota, tel 23860 m218O MEŠALEC ZA BETON, rabljen, kupim. Endre Hozjan. Trg Ljudske pravice 11, 69220 Lendava. - m4834 NABRANA , ... , .ndam^^i;,„ ( MIZAHSd5l ^rrldll ugodno prodam utl - ogl' 70429. vsakdan P«6° 10 Magma 10 p^' ■ KLm > Rankovci 31.leli KOTEL ZA/G^ un > dam rel.240761* P PIANINO znamke ,. g, niann prodam C So Dolgov ZeleM 2- . J^ 23 62? M-OP k0MB' ’’ “ ELEKTRIČNO *’ ‘ staro 3 leta. Pr0 Pel 66261 M ’’ ob«'« 1 REGAL za pr°d 1 gume za Mazd? 61938 r*’’*^* G*1- KARDANSKO * ^j« ugodno ugod** f PEČ ZA P!« <« 62 250 -GR-33’2 L, od 19 do 2X>" 1 NOVO, NOVO TUDI v po«1 i SLUŠNI SIEMENS s povračil/■' , ' Pridite fBdoStl -un _ 5 5113^^ SIEMENS Vsak četrtek od 9. do 13 Ufe ralfA murska sobu Lendavska o telefon 2' Zakaj usoda posega tja. kjer je najmanj zaželena? Vzorne u. kar si imel najrajši, in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov (Fr Prešeren) V SPOMIN ljubemu očku m možu Štefanu Gyoreku iz Lipe Žalost, bolečina te zbudila ni. Ostala je samo praznina. Tomrt, Nino Mario, Jožefa Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo ti vi jen je, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustit naš dragi mož. oče. dedek m pradedek Štefan Časar iz Lucove Aednr lzgubt se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ^ovah znancern ln prijateljem, ki so nam stali ob strani, bde ,vence 'n cvetje m ga v tako velikem številu pospremili zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni j Pevcem za odpete žalostinke. gasilcem ter vsem znancem in prijateljem, ki so ga imeli radi Vsem še enkrat - iskrena hvala! Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le spomin na trpek jok. Ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš še prišel, a usoda je hotela, da si za vedno odšel. V SPOMIN 4. novembra bo minilo leto žalosti in bolečine, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče. sin in brat Štefan Šiftar iz Gorice Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite pri njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče ali se vsaj z lepo mislijo spomnite nanj. Žalujoči: vsi tvoji, ki so te imeti radi Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem, med nami je krsta lesena m grob je med nami tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori. ZAHVALA V 56. letu starosti nas je nenadoma zapustila ljuba žena in mama Marija Krančič iz Zenkovec 22 Lepa je roža, ko cveti, usoda jo odtrga, se posuši in je ni. SPOMIN na Vanjo ob 15. rojstnem dnevu Tam daleč med skalami Vintgarja je veter odpihnil tvoj zadnji nasmeh. Ostale so bolečine in zeleni grobek Vsem, ki obstojite ob njenem grobu ali prižgete lučko v njen spomin, iskrena hvala. Vsi njeni V SPOMIN 15. oktobra je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Jakob Škrget s C vena 99 Zahvaljujemo se osebju iz doma Lukavci in sekciji za vzdrževanje prog Ljutomer, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, obenem pa hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Njegovi: Nada, sin Jaki in hčerka Anja 1 z®na Sidonija, sinovi Stanko, Štefan, Vlado in Milan z družinami ter drugo sorodstvo V SPOMIN ^ohrn jC mjnj|o |et0 žalosti, 1(0 )las jc uho zapustila naša draga Marjeta Korošec roj. Kovač , iz Kobilja ROSj r, , Oiečina praznina m misel nate so ostali v naših srcih % ki sc jo spominjate z lepo mislijo, prižgete svečo in postojite ob grobu. Vsi. ki smo te imeli radi Zaspala draga mama si. zaprla trudne si oči, bolečino si prestala, zdaj boš r grobu mimo spala. ZAHVALA V 72. lem starosti nas je po daljši bolezni zapustila draga mama, babica in prababica Cecilija Sever iz Doline 24 sta'V^.n' hodnikom. sosedom in vsem, ki ste nam v teh težkih V 1 strani nam pomagali darovali venec. Šopke in sv maše 11 bm. ■» tCr na^ izrekli ustna in pisna sožalja li?U/a 'eP pevcem za odpete žalostinke ter sodelav-'kalnicc in končne kontrole obrata težkih oblačil Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdrožji S Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče. brat in stric Rudi Behek iz Doliča Vscm sorodnikom, sosedom, znancem in V^li v ’ 50 nam v težkih trenutkih stali ob strani, j/i« p(-ncc m šopke ter nam izrekli ustna in pisna 1, 'H v hvala zdravstvenemu osebju kirurškega ^'čanu za lajšanje bolečin v najtežjih trenut-Posebna zahvala g. duhovniku za 1 obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: vsi njegovi Ob boleči izgubi drage pokojnice se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njem zadnji poti. Hvala g duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke Posebej prisrčna hvala družini Nemec iz Murske Sobote m Liljani iz Zenkovec za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih Hvala tudi delavcem 316. brigade iz tovarne Mura - ženska oblačila. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Globoko žalujoči vsi. ki smo jo imeti radi H. oktobra 1992 je v 90. letu starosti umrla Marija Svetanič iz Sotine št. 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom ža pomoč, dr. Horvatu na internem oddelku bolnice ter vsemu zdravstvenemu osebju, ki jo je negovalo med njeno boleznijo. Iskrena hvala dr. Peričevi, sestrama Anici in Marici za obiske in nego. Iskrena hvala vsem pogrebcem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem sorodnikom, znancem, g župniku in pevcem. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njeni Z vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znal. Pred usodo neizprosno, nemočen si obstal. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere ceni! bo še pozni rod. ZAHVALA Tiho in brez slovesa me je zapustil dragi sin, brat in stric Štefan Jeneš kmetovalec iz Bratonec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence in šopke ter za svete maše. Posebna hvala prijatelju Jožetu Miholiču za njegov trud ob pokojnikovi nenadni smrti. Hvala g. kaplanu in g. Martinu za opravljen obred, govorniku, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 84. letu starosti zapustila naša draga mama in stara mama Matilda Pintarič z Melinec Iskrenost zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom. znancem m pripteljem. ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala g kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede Melinci. 9. oktobra 1992 Žalujoči: sinovi in hčerki i družinami ter vnuki in drugo sorodstvo l_____ _______________________________________________________ Zaspala draga mama si, Zaprla trudne si oči, bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 95 letu starosti je prenehalo biti srce naše mame, babice in prababice Marije Šiftar iz Strukovec 41 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, znancem in prijateljem, ki so nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred m pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Štefan, Lajči. Pall in hčerka Ema z družinami Dosti sveta si prehodila, tuji kruh poskušala, a zemljo rodno si najraje imela. v rodni zemlji mirno spiš, naš dom je prazen, dom je tih, tebe, ljuba mama ni, premalo skupaj smo bili. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama in babica Ančka Gumilar roj. Koren iz Renkovec Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali šopke, vence in za sv maše, izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku za fx>grebni obred, pevcem za odpete žalostinke ing. Ferčaku za ganljivo slovo. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: sin Franc z ženo Ančko, vnukinja Darinka z družino iz Odranec in vnuk Drago Trezino senje Lendavski pereči .... .. .. V. Andrej Capuder, nesojeni kandidat krščanskodemokrat-ske stranke za predsednika republike in velik nasprotnik nesojenega konkurenta Milana Kučana, je besen. V nekem nastopu, ko so na konvencijah njegove stranke še izbirali enega samega kandidata med tremi, kar je zdaj Ivan Bizjak, je rekel, da kandidira zato, ker noče gledati Kučana, kako bo še nadaljnjih pet let sestopal z oblasti. -Hočem, da pade, ne da sestopal, je vzkliknil. Capuder je besen, ker je Kučanov volilni štab na osnovi tega zgodovinskega vzklika skoval volilno geslo: -Dober predsednik ne pade z neba«. Veliki poznavalec pekla Capuder je imel skovano tudi še svoje kandidatsko anttgeslo. ki se glasi: -Slab predsednik ne pride iz pekla.- On te ve, ker je prehodil vse peklenske kroge. Mariborski predsednik vlade Anton Rous je Prekmurec, iz česar sledi, da-je tudi separatist. Tega ni potrebno dokazovati. Vsi očitki na to temo se mu zdijo že za malo, zato je Rous v svojem nedavnem javnem nastopu rekel, da naj gredo vsi tisti, ki mu očitajo separatizem, »v rit kobili na senje, ko se bodo pa od tam vračali jim bom prijahal s svojo kobilo nasproti«. Da je prekmurstvo res isto kot separatizem, je pred kratkim znova potrdil tudi Janko Votek. odgovorni urednik Vestnika. Ko je njegov časopis organi-zirhl izlet na vse prleške in prekmurske naj.. kmetije, ki so bile izbrane v Vestmkovi akciji, je Votek separatistično odpotoval na svojo naj... kmetijo. Odšel je domov na Kranjsko v Lukovico pri Ljubljani rekoč: -Moja kmetija je najvišje ležeča prekmurska kmetija v Sloveniji. • Odslej se bo na Kranjsko vračal samo z zaščitno četo Prekmurcev. Dini Titan, povojni razlaščenec. kronist, zgodovinar, voa-yer. eden od prvih imetnikov telefona na tej strani Mure in sploh gospod stare šole, vljudno prost, naj mu kdo posreduje telefonsko številko zgodovinarja dr. Vaneka Šiftarja, ki je v imeniku nikakor ne more najti. Rad bi ga vprašal, kdaj bo napisal zgodovino telefonskega samoupra vijan ja. Odkar se v klubu soboških semorjev šušlja o zvezi -starejšega soboškega turističnega delavca- z neko vdovo, »ki ima lepo hišo m najnovejši avto-, se pritisk na delovno mesto »vodilnega turističnega delavca«. ki ga zdaj zaseda Štefan Dravec. silovito povečuje. Dravec je o pritisku že obvestil vse svoje politične botre. BESEDA A KONJ Vsak četrtek i Vestnik Kaj si pa moreš! Ljudje se še vedno raje obuvajo v konfekcijo kot v unikate. Moji so trdo šivani, dreto je navoščeno in nasmoleno, usnje izbrano. Zdaj pa poglej ta tekoči trak na njihovih nogah. Te čevlje, ki jib ni nihče po drž ul v roki za dlje časa, nihče jih ni med izdelavo pritisnil na predpasnik, kot da bi sijih pritiskal k srcu. Ka si pa moreš, »či« je pa tak... On: No, zdaj pa še tole, kako se mi je pa zdaj ta zadeva počez postavila! Ona: Ne, zdaj še ne bom tega rjavega, prihranila si ga bom za nazadnje, tegale Če bi bil to »dugi Junec za mleko sidavati«, bi lahko z veliko natančnostjo opisali, kako je z njim ravnala gospa, preden bi ji, tako kakor tale vaza, zastal v roki. Najprej se ga je pogledalo od zunaj. Potem se je z roko pogladilo po njego- vem trebuhu, da bi se ugotovilo, če ima pravo obliko za sesedanja mleka. Nakar je sledila ključna operacija: z robčkom na roki se je podrsalo po njegovem dnu, če ni morda kje slabo oblit. Zakaj z robčkom? Kmečke ženske so imele nekdaj hrapave roke... bom »prepiknila«. Ona in on (starejša): Poglej si ju, ta dva naša! Si moreš misliti. da bi kdaj doma s takšno slastjo jedla pražen krompir! Deset božjih zapovedi (ali pa vsaj nekaj od njih) poznamo bolj ali manj vsi. Skrb, da bi morah znati na pamet vseh deset je odveč, kajti lendavski strankarski vlejaki (tudi krščanski demokrati) so sprejeli vsebino petih »zapovedi«. So zelo pluralni, saj ni zapovedi o veri v enega Boga (stranko), ni obveze o posvečevanju gospodovega dne (s tem seveda SKD grešijo), ni prepovedi o ubijanju, ne o nečistvovanju, ne o kraji, ne o pričanju po krivem, prepovedano tudi m poželeti si bližnjega ženo.. Stranke so se sporazumele, da do konca volitev ne bodo posegale v zasebno življenje kandidatov iz konkurenčnih strank. Če ima kateri ljubico, tega ne bodo obešali na veliki zvon, saj jo lahko ima tudi pristaš nasprotnega strankarskega tabora. Stranke, pa naj so še tako naostrene, ne bodo uničevale plakatov nasprotnih strank. Povsem drugo je, če jih bo odnesel veter! Na enem plakatnem mestu naj bi bil po dogovoru samo en plakat določene stranke, da bi se tako našel prostor še za plakate drugih. Strankarski možje tudi ne bodo uničevali panojev konkurenčnih strank. Krampi, sekire, lopate. . ostajajo torej v kleteh. Uporabiti jih smejo šele po volitvah. Kako miroljubni so torej naši strankarski velemožje! Mika me. da bi volil vse, ki se bodo znašli na volilnem lističu, četudi bi bili moji glasovi neveljavni. Pri duši bi mi bilo verjetno toplo Kako se bom dejansko odločil, še ne vem. Verjetno pa bom volil tiste, ki bodo našli rešitev za tisoč ljudi, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Pa ne. da bi jih zaposlili, saj prav vsi. ki 50 v evidenci, niso pripravljeni lati, ampak da bi jih malo »P rešetali«, saj jih je veliko, । rajši na čakanju, kot pa poprijeli za delo. Na b^ mi je šlo, ko sem videl 1^1 drugih krajev, ki so se o klicu na javna dela in so obcestne jarke v mojem kraju, domači, ki so prav tako n kanju, pa so sedeli 'do R štedilniku, si opajali« K™" pili pravkar zavreti mošt. P So pa ljudje, k, bi se z ubili. Poglejte samo n• Ivana! Je najboljši miza • še več, kar mu seveda v dobro Morda bo po čas gostinec, o čemer pa m dvomim, saj ima rad L tudi tiste iz da postane še pek Je že . | so eni. k. bi delali dan m n« I drugi pa niso za nič n P a ne ponoči. To pa Je ,w. p-diog. lilnem obdobju - . stranke Izhaja iz Uu ljudi rtldj delavci Ljudje pa so udi « v tovarni, kjer delaj vsakovrstno posodo- ja n1 so se osvestili in dovolj zgolj delo- ampak [0. dobro, da bi dobili tud larčkov Napovedano preložili na 2- novetn ■ na dan po vseh sve i • -jjU če si medtem ne bod P m se ^prijaznih,ja J boljše onim, ki so P Sam osebno pa b« tP » n’ lendavski grb, . je pl njem nekaj zlata (w hudič, ker bi me veJiK, tud. grad. Ta pa J® da mu niso mogh do z Turki, Pa še nekaj j delil usode Mihaela Viszontlatasra! VESTNIK Nekoč na Trezino senje, ko meje babica, sedeča na klopi tam na Slovenski ulici v Soboti, držala v naročju, me je premagat dremež in zazibalo me je v otroške sanje, ki se jih Še zdaj spominjam. Vrvež ljudi z ulice je utonil za babičinim hrbtom, bilo mi je prijetno gorko in sanjalo se mi je, kako sem odrasla in kako sem po dolgih letih spet na Trezinem senju. Čeprav odrasla, sem se Foto: NATAŠA JUHNOV Odkupne cene živine BIKI PANONKA MIR ekstra 260.00 260,00 1. k. 236,00 250,M II. k. 212,00 235,00 Tekst: ŠTEFAN SMEJ Cene sadja in zelenjave TELICE VRSTA TRŽNICA ZELENJAVA PDMI ekstra 260,00 250,00 I. k. 236,00 235,00 II. k. 212,00 225,00 KRAVE I. k. 175,00 160,00 II. k. 160,00 150,00 PRAŠIČI do 150 kg 170.00 170,00 nad 150 kg 165,00 1 65,00 Cene veljajo za 20. oklober 1992 Jabolka 90.00 63,00 Hruške 80,00 Banane 120,00 100,00 Limone 150,00 190,00 Grozdje 120,00 1 50,00 Solata 200,00 170,00 Čebula 60,00 40,00 česen 350,00 300,00 Krompir 35,00 28,00 Zelje 60,00 50,00 Korenje 100,00 60,00 Jajca 12,00 12,00 Radgonski mehurčki Vsake oči imajo svojega malarja Tudi vsako mesto ima svojega malarja. Mi v Gornji Radgoni ga nismo iskali, kar sam je prišel in se ponudil, da nam bo pomagal. Nam je res pomagal ali pa zgolj poskrbel za svoj imidž- o tem bodo govorili zgodovina in zanamci! Mislim seveda na našega izseljenega graščaka. Dokler se predstavljajo cilji in idejni načrti, je vse lepo in prav, malo težje pa je z njihovo realizacijo. Dnevi, tedni in meseci minevajo .. tako bodo minevala tudi leta. Ali bo v tem gradu na vrhu hriba res nekoč hotel z igralnico ali pa bo vse skupaj ostalo pri obnovi fasade? Po prvih izkušnjah z njegovo poslovnostjo sem prej pesimist kot optimist. Vzemimo za zgled samo peneče se vino, ki mu je nezavedni radgonski graščak dal ime Agata (kot bi Radgončanom primazal klofuto, saj Gomja Radgona niti malo ni povezana z lenarško Agato in Hrastovcem, to je namreč drugo mesto in druga zgodba) Njegov izgovor je bil: to ime je bolj zveneče in se bo vino v tujini laže prodajalo! Me res zanima, koliko steklenic z obupno etiketo (na gornji manjši etiketi je radgonski grad preimenovan v grad Agata, spodnja večja etiketa pa je popartistična) so že prodali v tujini? Pojavile so se namreč že steklenice z deklaracijo za prodajo na slovenskem trgu. Zakaj? So Slovenci slišali, kako dobro vino pijejo v tujini, in ga hočejo tudi sami poskusiti? Ne verjamem - prej nasprotno: prodaja v tujini ni šla, zato bodo Agato z radgonskim šampanjcem prodali v Sloveniji. Zdaj pa bodo spet vohunili, kdo piše mehurčke! Vse za dobrotnike, ki podarjajo denar in avte! In če smo že prišli do avtov, še tole: kar je za ene dobro, je za druge slabo. Tisti, ki stanujemo v gornjem delu mesta, sedaj uživamo ljubi mir, kajti ves promet poteka prek Trat Čez dan brnijo le delovni stroji, toda ponoči, ko grem spat, me obdaja tišina Huje pa je na Mladinski na Tratah - znanec mi je potožil, da že dva tedna ne more zaspati, saj mu tovornjaki vozijo po cesti le nekaj metrov od spalnice in postelje Kako tovornjaki, ga vprašam, saj je za težke tovornjake promet skozi Gornjo Radgono sedaj prepovedan? Kar misli si, mi jezno zabrusi! Menda vozi te dni skozi mesto več tovornjakov kot prej, ko je bila odprta še glavna cesta. Največ jih hrumi prav ponoči, drug za drugim . In potem se sprašujemo zakaj so prepovedi in obvestila le v slovenskem jeziku, ne pa tudi v bolgarskem, romunskem in turškem? Sprašujemo se tudi, le kje so naši ljubi policisti, ko tovornjaki vozijo drug za drugim po ozkih ovinkih obvoza, osebni avti pa drvijo skozi ulice mimo stanovanjskih blokov in vrtca z 80 in 90 kilometri na uro9 Verjetno imajo kakšno »pametnejše« delo! »Radgončan« ZAGAVEC Parfumerija • Elektronika Zagavec.Langga Bad Radkersburg, Avstrija, tel.: 99433 y ' - Avtoradiji raziš ne f in cenovnih ra*w, pT - Orgle kasete, d'5 stiki, kabli-- Ugodno plačilo s skih bank! Kakovost po ugodni ceni: - Ure z garancijo - Aačunalniki (Texas Instr,, MBO . ) - Avdio-video naprave Cene rabljenih avtomobil0^ Lastniki rabljenih avtomobilov so na nedeljski - jg,1^ Soboto pripeljali 21 vozil. Lastnike so zamenjal' Zss^'%11 1989, s prevoženimi 36.00(1 kilometri za 4.200 l n£]vJ m letnik 1976, s prevoženimi 190.000 kilometri za H” ' 4.50» 101 GTL, letnik 1989, s prevoženimi 29.000 kilom Znamka avtomobila Letnik VW passat 1.8 R 5 Campus R4GTL BMW 316 VW jetta Lada 1300 S Golf D Zastava 850 Zastava 101 GTL Zastava 101 GTL Zastava 101 TL 1990 1991 1988 1980 1981 1986 1986 1985 1989 1986 1976 Prevoz, km 10.000 12.000 35.000 180.000 105.000 63.00« 84.000 55.000 29.000 88.000 190.000 'sil 'Sl«! tsž Murska Sobota Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 20. - , ( Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 20. oktobre 1 - Nakup 81?> M8L«° 5^80^0 Država Enota Banka Slovenije Avstrija 100 825,9436 Francija 100 1.712,9455 Nemčija 100 5.809,5488 Italija 100 6,6345 Švica 100 6.519,7661 ZDA 1 86,1847 M« 81, - 'liri4' Koncem oktobra v Pomurju z® ’ J BANKOMATI! d. Potem ko- je LB - Pomurska bank3' J: s£ !‘ bankomat v svoji enoti v Murski Sob zanimanja varčevalcev odločila, da bo tudi v poslovnih enotah v G. Radgoni-meru. S pomočjo bankomatov bodo lahko In? ^]tjh P nov dvigovali gotovino 24 ur na dan v vse • nl-iS%Lr središčih. . V svoji enoti LB - Pomurske banke. ■ 1 bančno kartico in tajno osebno Številko-komatom je zastonj!