dab šMjenje eiASItO OSLAVCeV TOVAItNS OBUTVE ALPINA letnik 29 Z visoko produktivnostjo, kakovostjo in poslovnostjo na Zahod Na športnem programu trenutno delamo mnogo Stvari hkrati; od tistih strateških — do vsakodnevnih Orobnih usklajevanj, ki so nujna, da vse deluje kot je treba. Sicer pa mislim, da ta čas položaj na športnem programu niti ni slab. To potrjuje že dejstvo, da so proizvodne zmogljivosti zapolnjene skoraj do konca ^ta, za izdelano obutev, ki je praktično že prodana, oeveda to ni jamstvo, da bo šlo brez težav, kajti pro-"jem naše plačilne (ne)sposobnosti nas lahko ovira tu-|w tu, saj lahko zaradi tega zastanejo dobave materia- Očitno pa je, da je naša Usmeritev pravilna. Vsi trgi Postajajo enako zahtevni, ^aša usmeritev predvsem na ^ahod pa je edini imperativ, 'o to še v večjem deležu kot smo predčasno načrtovali in delali. Kaj nam je storiti, da bo-*^0 v tem uspeli? Na vsak način moramo poskrbeti, da bomo uspeli z le-^ošnjo prodajo. Drugo, kar izpostaviti, je prava ko-Jekfcija — to je najvažnejši ^naelj za vse nadaljnje delo. Kot že rečeno, je konku-renca povsod velika. Vedno Se moramo vpraševati — kako biti boljši? Deloma računamo tudi na domače tržišče, seveda v omejenih količinah. Medtem, ko je Vzhod po-^sem nezanesljiv, je na Za-nodu veliko odvisno od zime, bi ustrezala naši prodaji in seveda od naše ponud-oe — od kolekcije do poslovnosti. Pri tem je zelo pomembno, ^ nimamo le zasedenih Zmogljivosti do novembra, ■®mveč se tudi kaže, kaj bo-^0 delali ob koncu leta in v acetku prihodnjega leta. bo sledila proizvodnja ~kaške obutve za naslednjo sezono. Skupaj s Cronosom prijavljamo proizvodnjo za do-'nače tržišče; tudi sami pri- Boris Markelj — vodja komerciale športne obutve pravljamo modele za tenis in jogging obutev. Pri tem se zlasti zavedamo pomembne povezave tehnične popolnosti, funkcionalnosti in estetskega izgleda (oblikovanje), vse skupaj povezano z vrednostno analizo. To pa pomeni, da vlagamo tako v material kot delo v tisto smer, ki bo omogočala konkurenčnost na trgu, ki neusmiljeno izloča slabše. Če bomo s tem prizadevanjem uspeli, sem prepričan, da to pomeni za nas dober izhod na svetovno tržišče, tako da bomo dosegli tudi zadovoljive poslovne uspehe. Ob že omenjenih predpogojih in v upanju, da bodo kupci Alpine prišli na septembrsko srečanje, računamo, da se bomo tedaj dogovorili še kaj več kot le o značilnostih predlagane kolekcije. Ob konkurenci v svetu naši distributerji ne potrebujejo samo vzorcev, temveč ustrezne informacije in materiale, da lahko boljše prodajajo pod Alpinino znamko. Upamo, da bomo priložnost izkoristili tudi za pogovore o željah partnerjev, kako predstaviti našo obutev kupcem, (dia filmi, tehnična navodila, podatki o materialih, katalog). Rezultati prodaje tudi kažejo, da smo na trgih različno uspešni; ponekod bolj, drugje manj. Na to vplivajo tako »zunanji« dejavniki, kot tudi naše notranje napake. Ob tem ko ustvarjamo novo kolekcijo, poskušamo te napake odpraviti in predstaviti res prave produkte. To lažje dosežemo, če je doseženo dobro sodelovanje z distributerji. To velja predvsem za zimsko obutev. Kar zadeva poletni program, kjer se pojavljamo s treking programom, ta čas preverjamo, če so naši distributerji pripravljeni sodelovati tudi pri prodaji poletne obutve. Ugotavljamo namreč, da mora na tujem trgu prodajati tujec, s tem da mi poskrbimo za primerno pomoč, da posle tudi primerno spremljamo (kontroliramo) in zahtevamo rezultate. Naš uspeh je odvisen tudi od posrečeno izbranih partnerjev. Pri letnem programu imamo dokaj optimistične plane. Naša kolekcija je dobro sprejeta, tako da je od realizacije te kolekcije v proizvodnji odvisno, če bomo na trgu tudi zares uspeli. (Nadaljevanje na str. 2) ŽIRI, SEPTEMBER 1991 4-9 Vsi govorimo, da je naša družba v hudi krizi, da so v strahotnih težavah podjetja — tudi mi. Pa še, da naj država poskrbi za normalen okvir poslovanja — je tudi poudarjeno. Lastninska preobrazba naj bi bila eden izmed vzvodov, da bi se iz krize počasi izvlekli. Od tu naprej je marsikaj odvisno od naših omejenih (tržnih, finančnih, tehničnih) možnosti in sposobnosti nas zaposlenih. ^ Ce je trg doma omejeii in nesiguren, Vzh6d Arav tako, Žmhod pa ne^up-Ijiv; če denarja za finančno sanacijo ni in če ni možnosti za vlaganja v razvoj (in tehnološka posodobitev), nam preostane, da do skrajnosti izkoristimo tisto, kar imamo. Ce govorimo o trgu, se moramo odločiti za strategijo, ki bo zagotovila obstanek, z vključevanjem intenzivnejših oblik obravnave trga. Ko ni denarja, je še posebej pomembno, da preštudiramo, kako čim hi-tr^e vrteti vsak dinar. Ce ni denarja za posodobitev, moramo kolikor je največ mogoče izkoristiti vsaj obstoječa sredstva. Skoda je le, da prepogosto ostanemo na pol poti med željami in uresničevanjem. To pa je res veliko odvisno od nas samih. N. P. DOGOynRinmO sc - DOGOVORIH ffflO SC x Rešitev je na Zahodu Skrajno napeta politična situacija v Jugoslaviji in počasno umiranje države, vojske in komunizma tudi Alpino ni pustilo ob strani. V tem času smo utrpeli hude izgube predvsem na področju Srbije. V začetku leta smo imeli v Srbiji 12 prodajaln. Prodajalno v Somborju smo uspeli prodati, skupaj z blagom. Delavce so prav tako zaposlili novi lastniki. Prodajalno v Novem Sadu smo istemu partnerju dali v najem, s tem da je odkupil obutev in prevzel delavce. Za prodajalni v Nišu in Čačku smo se dogovorili za oblikovanje mešanih firm, kjer računamo, da bo po začetnih zapletih, poslovanje teklo normalno. Ostale prodajalne so ustanovile svoje firme in sicer; — Beo Alpina prodajalne Beograd 1 in Zrenj anin — Alp komerc prodajalne Beograd 2, Zemun, Valjevo, Kragujevac, Arandjelovac — Lady, prodajalna v Subo-tici. Škodo na objektih zaradi tega ocenjujemo na 41 milijonov din, vrednost zaplenjenega blaga pa je 21 milijonov dinarjev. Probleme v Banjaluki smo začasno odpravili; lokalna oblast se je ob ostri reakciji vseh oškodovanih, odločila za sprejemljivejšo pot preoblikovanja prodajaln. Tako smo pričeli postopek za ustanavljanje mešanih podjetij. Bistveno je zmanjšan promet tudi na kriznih področjih na Hrvaškem, kjer je ob takem razvoju dogodkov nejasna usoda naših lokalov. Seveda se zaostrene razmere poznajo tudi pri grosi-stični prodaji. Prodajalne v Srbiji verjetno ne bomo dobili nazaj, vsaj dokler je tam na oblasti sedanji režim. Ta del trga bo za nas najbolj problematičen. V pogovorih s predstavniki prodajaln, so sicer vsi izrazili veliko željo po naši obutvi, želijo še naprej sodelovati z Alpino in obljubljajo izpol- nitev vseh obveznosti. Seveda je izpolnitev teh obljub zelo, zelo vprašljiva. V vodstvu Alpine smo se odločili, da je od izpolnitev teh obljub odvisno nadaljnje sodelovanje. Novo blago bomo dobavljali le ob predplačilu ali povrnitvi starih obveznosti. Nikakor si ne smemo privoščiti, da izgubimo še več. Kljub vsemu pa je tržišče Srbije veliko in dokaj bogato, zato ponujenega predloga ne bi bilo pametno zavrniti vnaprej. Istočasno seveda vodimo pravne postopke za vrnitev našega imetja po zakoniti poti. Računamo na nadaljnji razpad Jugoslavije, zato smo že začeli postopek za drugačno organiziranje naših prodajaln v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. Pri tem je še precej nejasnosti, zato bi podrobnejše načrte predstavil v eni od naslednjih številk našega časopisa. Razglabljanje o tem, kdaj, kako in zakaj se je ustvarjala maloprodajna mreža, nas ne bo nikamor pripeljalo. Namesto v preteklost se je potrebno zazreti v prihodnost. Z razkrojem Jugoslavije se bo naše domače tržišče izredno zmanjšalo. Tudi zaradi tega se mora Alpina še bolj obrniti na evropska svetovna tržišča. V nasprotnem primeru bomo-izginili s tržišča, ki ga sedaj še obvladujemo. Organizacijsko obliko delovanja bomo priredili novim zahtevam. Upam, da se bomo odločili za prave usmeritve in predvsem dovolj hitro. Nove razmere so mogoče bližje, kot si mislimo. Le hitra prilagoditev nam bo omogočila, da na teh trgih še ostanemo. Aleš DOLENC Z VISOKO PRODUKTIVNOSTJO, KAKOVOSTJO IN POSLOVNOSTJO NA ZAHOD (Nadaljevanje s 1. strani) To pa pomeni, da moramo izdelati obutev brez napak, prodajati z večjo poslovnostjo in seveda delati z manj stroški; le tako bomo lahko konkurenčni. Na športni liniji računamo na proizvodnjo 700—800.000 parov letne proizvodnje. Mislim, da moramo v organizacijskem pogledu zato poskrbeti za kakovostno delo specializiranih oddelkov, solidno oskrbo proizvodnje, potem pa še vsak na svojem delu napraviti vse kar je potrebno. Trdim, da ob doslednem delu lahko uspemo. Tu bi opozoril še, da ne smemo odgovornosti prelagati z rame na ramo, temveč z delom izraženo pripadnostjo podjetju doseči, da bomo dosegli solidne položaje za preživetje. Timsko delo je tu prav gotovo zelo pomembna predpostavka. Manjši oddelki, ki bi dosegli visoko produktivnost in kakovost, in ob organizaciji, ki bi zmanjšala stroške na enoto proizvoda — to so pogoji za uspeh. Tu pa vidim tudi svojo koordinacijsko vlogo. Boris MARKELJ Na Vzhodu še ne sije sonce Vzhodno tržišče je tržišče, ki je bilo in bo še vedno izredno zanimivo s cenovnega stališča. Problem so trenutne razmere, ki nastopajo na teh trgih. Poglavitni razlog je, da ni denarja za uvoz blaga ali pa je uvoz tujega blaga sploh nezanimiv zaradi prevelikih cenovnih razlik. Tipičen primer je izvoz na Poljsko. Pred letom dni so bile razmere za uvoz obutve dokaj ugodne, z letošnjim polletjem pa so na uvoz uvedli precejšnje carinske dajatve. Tudi plačilni pogoji, ki so bili pred tem za poljskega uvoznika dokaj ugodni, so se sedaj bistveno spremenili v njegovo škodo. Vse te stvari seveda čutimo mi. Tudi na trgu Sovjetske zveze je v tem času izredno težko prodajati. Vemo, da je prišlo do prehoda na drugačen način poslovanja, s kliringa na konvertibilni način; to je zaustavilo izvoz iz Jugoslavije. Poleg političnih problemov to tržišče močno spremlja pomanjkanje kapitala, zaradi tega imajo prednost prodaje tisti, katerih vlade garantirajo ruskim kupcem srednjeročno kreditiranje. Tudi mi poskušamo priti na ta trg preko ene od zahodnih držav, ki ponuja sovjetski zvezi kreditiranje. Vendar pa se spet pojavi vprašanje izvoza blaga, ali pa vprašanje carin za območje Evropske gospodarske skupnosti. Poskušamo prodreti tudi preko manjših slovenskih predstavništev v Sovjetski zvezi, kot so Slovenijales, Emona Commerce, Metalka, Iskra Commerce, Jugotekstil, saj se pojavlja še dodaten problem in sicer, kako denar, ki je bil usmerjen iz SZ na Beograjsko banko, pripeljati v Slovenijo. To je redni ruski izvoz preko Centro-tekstila Beograd, vendar SDK Srbije zaustavlja plačila. Stvar rešujemo s cesijami, oziroma nakupom materiala v tujini preko Centrotekstila. Franci KAVCiC Inovacije Kakovost je zastonj Učenje Ko me ljudje vprašujejo: »Kaj ste študirali na univerzi?« se zmeraj čudim, zakaj to vprašujejo. Zakaj je to važno? Ljudje vendarle ne živijo od tega, kar so se naučili na univerzi. Poslovodenje je, razen če delate na pravih strokovnih področjih, kot so kemija, mezdna, metalurgija in podobno, v pretežni meri stvar splošnega znanja. Več informacij imate o vsem mogočem, zlasti o ljudeh in denarju, več lahko dosežete. НОКО UITVnRIAfflO Pogosto govorimo o tem, da je nemoteno proizvodnjo izred« JJo pomembno, da je dobro oskrbovana. Ponavadi se o tem pogovarjamo z nabavno služIm, to-pa smo najprej pokuliali v eno najpomembnejših skladišč, ^ je v skladište zgornjega "snja. »Skozi to skladišče gre letno okrog 400.000 m* gornjega Usnja«, je povedal vodja skladišča Slavko Kenda. »To je veliko denarja, če računamo, da je cena kvadratnega metra tudi do 50 nemških mark ali še več. Moram reči, da trenutno zaloge niso prevelike in ne premajhne za sprotno oskrbo proizvodnje. Zaloge se celo nekoliko zmanjšujejo. Če vzamemo za primerjavo julijsko nabavo za 5.5 milijona dinarjev, v proizvodnjo pa smo oddali materiale v prednosti 8,6 milijona din, so za-Joge tako nižje. Gre namreč za Wi da materiale, ki jih bomo v Proizvodnjo odpeljali v prihodnjih desetih dneh smatramo za normalno tekočo in potrebno zalogo. Moram pa pri tem omeniti materiale, ki so bili naročeni za Vzorce. Le ti ostajajo na zalogi; ^ pa je problem. Treba je vede-И, da je teh za okoli 2400 m'. Če ?Pet pomnožimo s 50 markami, samo ta nekurantna vredna 120.000 nemških mark. Tako us-poskušamo s pomočjo naba-jje prodati različnim blagovnim nišam, seveda po dokaj znižanih Genah, kar seveda za nas pome-izgubo. Sicer pa težave nastajajo Predvsem zaradi spreminjanja proizvodnih planov, na primer, ko dajemo prednost izvozni proizvodnji ali tedaj, ko manjka ka-^rega od materialov ali sestavnih delov za del proizvodnje. Ponavadi je takrat hitra po-weba po drugih materialih, ki pa jih na skladišču običajno ni, roki nabavo pa so taki, da se proizvodnja zaradi takih pojavov v zalogah je veliko denarja Slavko Kenda vodi skladišče zgornjega usnja pogosto zatika«, je še povedal Slavko Kenda. Franc Mlaliar je zadolžen za nabavo zgornjega usnja. O teh vprašanjih meni naslednje: »Trenutno so naši največji dobavitelji lUV — obrat Šmartno, Tovarna usnja Zadar, VIKO. KTK Visoko in Kožara Varaž-din. V glavnem se tako usmerjamo na bližnje usnjarne, saj je sodelovanje z Zrenjaninom in Rumo ta čas problematično. Tako je največji dobavitelj goveje nape in goveje telečje nape usnjarna v Smartnem in usnjarna v Za-dru, medtem ko podlogo dobivamo iz UTOK-a iz Kamnika in lU Vrhnika. Tudi v teh tovarnah imamo nekaj težav, saj se na primer zatikajo dobave iz Gračca (knin-ska krajina), kjer stroj eno usnje dobavljajo zadrski usnjarji v dodelavo. Lahko pa rečem, da večina zgornjega usnja kupujemo na domačem tržišču. Drugače je seveda takrat, ko delamo »Ion posle«, na primer za Effegi ali Pa- dus. Takrat nam kupec pripelje celotno količino materiala iz uvoza. Kar zadeva roke dobav jih dobavitelji kar upoštevajo: včasih moramo dobave celo zadrževati, da količine prihajajo postopoma, da nimamo previsokih zalog. Posebno je to važno v slučaju sprememb proizvodnih planov, kot je bilo že rečeno, pri proizvodnji za izvoz ali v drugih primerih, ko so spremembe nujne. Roki plačil so trenutno od 45—60 dni, pri čemer pa zadnje čase dobavitelji skušajo skrajšati rok plačil na 30 dni. Pogovori v zvezi s tem so v teku. Sicer pa moram reči, da je blago, ki ga dobivamo, kar kakovostno; posebno to velja za usnje iz Šmartna in Zadra«. N. P. Organizacija je sredstvo za dosego ciljev, z upoštevanjem vseh dejavnikov. Organizacija je kot vožnja na cesti; treba je imeti brezhiben avto, napolnjen z gorivom (delovna sredstva), usposobljenega šoferja (kadri), upoštevati je treba razmere na cesti in cestne predpise (trg, zakonske možnosti); predvsem pa moramo vedeti, kam se peljemo in s kakšnimi cilji (strategija podjetja). Kadri: Nerodno je, da moramo kader usposabljati in vzgajati ob vseh spodbudah celo osem, devet let, pa se nam vse podre, če smo nepremišljeni v enem samem trenutku. Kadri: Vsak vojak ima v svoji torbi — maršalsko palico, so trdili včasih. Tako bi moralo biti tudi v podjetju; vsak delavec bi moral imeti možnost napredovanja. Denar: Ker ne delamo denarja, temveč čevlje, lahko pomislimo le kje in za kakšen denar prodajati zaloge, da ne bomo ostali čisto brez denarja. Denar: Če v vsakem trenutku pametno obračamo sredstva, ki jih imamo, smo lahko prepričani, da se bomo izvlekli iz vsakih težav. Pogosto bi veljalo pomisliti: kako bi to lahko delali bolje. Uredništvo Zatorej je bistveno, da se nikoli ne prenehate učiti. En izmed zanesljivih načinov za pridobitev znanja ie udeležba na rednih izobraževalnih tečajih, kadarkoli je mogoče. Se bolj pomembno je, da preprosto berete in poslušate. Berite vse. Preberite vsaj eno revijo vsak ean in tri do štiri knjige na mesec (na katerokoli temo od zgodovine seksa). Vsak teden nekajkrat dobro razpravljajte. In ne ponavljajte rekreacije na vedno enak način. Bodite živahni in neobremenjeni. Ni mogoče vedeti, kakšna znanja boste potrebovali. Zato morate stalno iskati nove izkušnje in izzive. Nekatere teh novih revij ali filmov ali kulturnih dogodkov vas utegnejo dolgočasiti. Vendar, tu so. potrebno jih je vsaj malo razumeti, kajti le tako lahko ugotovite, ka- *0 jih je treba obravnavati ali kakšne učinke ustvarjajo. Ne morete Prevpiti tistega dela sveta, ki ga ne marate. Zelo koristno je, kadar jahko primerjate sodobne dejavnosti s tistimi iz preteklosti. Tako re-l^oč ni nič novega in skoraj vse je bilo nekdaj slabše. Dobra ideja je tudi, če se vakih pet let usposobite za kakšno no-^0. pomembnejšo dejavnost. Naučite se igrati harmonij; ukvarjajte s tenisom ali tekom na smučeh; slikajte. Vse to vas spodbuja in iz-ziva; te dejavnosti stalno masirajo vaše možganske krivulje za uče-To vas bo obvarovalo pred nevarnostjo, da postanete oseba, ki 10 dobro poznate in ki ima negativni odgovor za vsako novo idejo in se v življenju ne navduši nad ničemer več. Taka oseba se je pre-nehala učiti, verjetno nekoč v vaših letih. Vendar ni mogoče prepre-da se sWari, ki so vredne učenja, ne bi zgodile. Vodenje Vodenje velikokrat pomeni, da preprosto ugotovite, kam gredo ljudje in potem skočite prednje in zavpijete: »Za mano!« Večkrat to ni tako. Voditelji komunicirajo tako, da dajejo razumljiva navodila in postavljajo očiten vzor. Vodenje pomerii postavljanje ciljev na jasen in razumljiv način, porneni pridobivanje zavezanosti posameznikov do teh ciljev, opredeljevanje metod za merjenje in nato zagotavljanje zagona za realizacijo zadeve. To je zelo težko delo, ki se nikoli ne konča. Skrbeti morate, da so vsi zaposleni. Vodjo, ki mu zmanjka delovnih nalog za tiste, ki jih vodi, bo kmalu zamenjal kdo drug, ki je pripravljen bolj garati. Zadeva, ki uniči največ vodij, utegne biti usodna tudi za vas. To je stalno rastoče prepričanje vodij v svojo nezmotljivost, ideja, da samo oni lahko vidijo luč, ki je skrita vsem drugim očem. »Zakaj sem edini, ki ve, kako se tej stvari streže?« Ker podrejeni ne poznajo koordinat, se utegne zgoditi, da bodo enako vneto razmišljali v drugo smer. Neizogibno razkritje te razlike povzroči izgubo zaupanja vodje v podrejene. Posledica tega je negotovost pri vodenih in vse, kar taka negotovost nosi s sabo. Končni izid je bolezen, ki paralizira organizacijo. Odprtost duha — sproščen odnos, v katerem se ideje prelivajo in rešitve odkrito nakazujejo — je edino zdravilo. кпко umnRinfflo Mladi ljudje so kos vsakemu delu »Naša naloga je pripravljati sestavne dele za štiri oddelke. Šentjošt, Rovte in dva oddelka v Žireh. Za Šentjošt delamo Colorado program, za Rovte sestavne dele za škornje za domači trg; za en žirovski trak sekamo obutev za Gervinio, Padusa in nekaj za domače tržišče. delo poteka v redu, brez posebnih težav. V praksi pa včasih zmanjka materiala, spremenijo se plani ali pa nastane problem zaradi sekal. Namreč, odkar smo prešli na eno izmeno, mora imeti vsak trak do dva artikla. Če pa preidemo na 1 artikel, nastopijo problemi; proizvodnja pa se s tem podraži. Ivica Kržič že dlje časa dela na tanjšanju sestavnih delov Za vse te programe (artikle) se delo našega oddelka izteka, z izjemo Rockporta, kjer se kaže, da se bo proizvodnja še povečevala«, pripoveduje vodja prikrojevalnice Anica Kavčič, ki hkrati vodi tudi delo naše šivalnice. Vemo, da se v prikrojeval-nici vse začne in če tu »za-močijo«, je potem narobe skozi vso proizvodnjo. »Za nas je predvsem važno, da se plani odvijajo po predvidenem vrstnem redu, da pravočasno prihaja material in da so pripravljena sekala. Če je vse to usklajeno. Ocenjujem, da dobro delamo; v zadnjih dveh, treh letih se je praktično zamenjala večina delavcev. Sedaj imamo mlad kader, ki smo ga vzgojili sami in je sposoben opraviti najtežje naloge; torej sekati najzahtevnejše usnje, ob ustrezni storilnosti in tudi kakovosti. Seveda na naše delo poleg usklajene proizvodnje (organizacije) ugodno vpliva tudi, če so količine večje«, je še zatrdila Anica Kavčič. N. P. Ivanka Oblak in Ivanka Petkovšek pri žigosanju Značilnosti kolekcije pomlad-poletje 1992 Kljub nejasnim razmeram na domačem trgu, smo kolekcijo za sezono pomlad-poletje 1992 pripravljali po ustaljenem terminskem planu. Tudi predvidene količine v primerjavi s preteklimi sezonami niso bistveno zmanjšane. Manjše količine na določenih področjih naj bi nadomestili s povečano prodajo v Sloveniji in delno na Hrvaškem. Bistveno pa se bo zmanjšal uvoz in delno tudi dokup obutve. Izbor modelov za PP 92 smo imeli v drugi polovici avgusta. Določene spremembe bomo dodelali še po ogledih sejmov v Italiji, ko bomo lahko z večjo zanesljivostjo določili modne usmeritve, ki dajejo kolekciji pečat novosti. Zavzeto delo komisije za izbor kolekcije je izredno pomembno za uspešno prodajo kasneje Cvetka Trček pri sekanju 4 Glavne značilnosti kolekcije PP92 so velike spremembe v modnih težnjah (tendencah). Moda se nagiba k visoko zaprtim, gladkim modelom, s širokimi petami. Tudi modeli sandal so visoko zaprti po nartu, z odprtinami. Še zlasti pa je velik poudarek na barvah. V modnih smernicah je zelo široka paleta pastelnih barv, zlasti pri modelih s srednjo in tudi višjo peto. Tu je tudi paleta močnih kontrastnih barv; rdeča, zelena, modra, rumena, ki jih najdemo kot variante ob črni barvi. Še vedno pa ostajata zlata in srebrna pri balerinkah in zelo odprtih sandalah. Kljub visoki ceni se moda spogleduje predvsem z naravnimi materiali, gladko napo za ele- gantne čevlje in buffali, ki zahtevajo natančno strokovno delo pri finiširanju obutve. Zlasti zaradi palete pastelnih barv je še veliko zastopan nubuk in ve-lur, kjer se lažje dosežejo nijan-se nežnejših barv. Za kolekcijo moške obutve PP 92 pa lahko strnemo značilnosti nove sezone v treh točkah: — večino moških modelov je izdelanih iz neobdelanih materialov, zlasti »buffalov«; poudarjen je finiš v zelo široki paleti rjavih barv, — modeli so lahki, športni in obvezno z eno od variant pletenja ali »preše«, — poudarjeno je predvsem pletenje, ročno, s širšimi pasovi. Vodja programa modne obutve: Jana Erznožnik КПКО UfTYARIOfflO Aktualni intervju Podpisali smo pogodbe o zaposlitvi Pogovarjamo se z vodjo kadrovske službe Marto Mlinar Delo-življenje: Katere so osnove za sklenitev pogodbe o zaposlitvi? Marta Mlinar: Osnove pogodbe o zaposlitvi je postavil že zvezni zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja iz leta 1989, ko je DR postavil na nove temelje in sicer je to dvostransko razmerje med delavcem in organizacijo oz. delodajalcem. Gre za pravno definirano dvostransko razmerje med zastopnikom interesa — delavcem in organizacijo oz. delodajalcem, zato mora biti ta odnos urejen s pogodbo. Vsebinsko je poleg zveznega zakona za urejanje vsebine pogodbe o zaposlitvi pomemben republiški zakon o delovnih razmerjih in splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Delo-življenje: Kaj pravzaprav s pogodbo pridobi delavec in kaj podjetje? Kaj se obe strani dogovorita? Marta Mlinar: S pogodbo o zaposlitvi se delavec in organizacija dogovorita v skladu s kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom o tistih pravicah in posebnostih, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero delavec sklepa delovno razmerje. Po splošni kolektivni pogodbi delavec in organizacija Uredita predvsem vprašanja glede sklenitve in trajanja delovnega razmerja; delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje oz. na katerega je delavec razporejen, poskusno delo, če se zahteva, pripravništvo, delovni čas, odmori. Počitki, dopusti, ukrepi za posebno varstvo delavcev, izobraževanje, osebnih dohodkov in nadomestil OD; načina spremembe pogodbe, druge obveznosti organizacije oz. delodajalca; npr. konkurenčna prepoved. Delo-življenje: Ali so možne spremembe pogodbe? Marta Mlinar: Pomembno vprašanje v POZ je tudi način spremembe pogodbe. Že usklajena in dogovorjena vprašanja glede njunih medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti se lahko tudi spremenijo. Vedeti je namreč treba, daje neka pravica in obveznost lahko v nekem trenutku sprejemljiva, vendar že v naslednjem pomeni za eno in drugo stran nesprejemljivo oz. neživljenjski pogoj njunega medsebojnega sodelovanja. Vsekakor je dana možnost obema stranema za spremembo določil pogodbe, pa naj si bo v pri-nieru sprememb tarifnega dela, razporeditve delavca, spre-niembe kolektivne pogodbe oz. splošnih aktov. Delo-življenje: Katero vprašanje se je izkazalo kot najbolj aktualno? Marta Mlinar: Največ vprašanj je bilo okrog konkurenčne klavzule. Ker je bilo na to vprašanje že odgovorjeno v Informatorju, tega ne bi razlagala. Delo-življenje: Morda še to: kakšne so zakonske posledice, če delavec pogodbe ne podpiše? Marta Mlinar: Delavec mora podpisati pogodbo v 30 dneh od dneva vročitve. Če je ne podpiše in v roku 15 dni ni vložil zahtevka za presojo zakonitosti, mu preneha delovno razmerje. N. P. Deseta obljetnica Bjelovara II Polovicom 7. mjeseca 1981 godine otvorena je druga prodavaoni-ca Alpine u Bjelovaru. Bila su to teška vremena, robom nismo bili dobro snabdjeveni. Zaista je to bio težak štart. U Bjeloravu je konkurenci]a velika. Ima oko petnajst trgovina obućom. Naša prodavaonica se nalazi u starom djelu grada, koji je tek počeo da egsistira sa otvaranjem naše trgovine. Trebalo je vremena, da se trgovina uhoda, da kupci u ovom djelu grada shvate da imaju prodavaonice, medu kojima i Alpinu. Prodavaonica je za prvih 5 mjeseci na^ 54. mjestu po prometu, a ako znamo da ima 70 prodavaonica, to i ni je zavidan rezultat. Želja zaposlenih je da bi postigli bolji rezultat i za to ćemo se potruditi koliko je u našoj moči. Buduči da su sada teške ekonomske i političke situacije, mnoga poduzeća su na minimalnim OD, tako da je kupovna moč slaba. Veliko priznanje moramo dati našoj centrali i rukovodstvu na suradnji i uputstvima glede boljih rezultata prodaje. Imamo osječaj da bi se prodavaonica več trebala urediti i suvre-menije opremiti ukoliko bude financijskih sredstava. Svima zaposlenim u Alpina Žiri lijep pozdrav od zaposlenih u Bjelovaru II: prodavačica Haistor Matije, Nade Tepavac i poslovođe Mirajne Topljak. OB 10-LETNICI ČESTITAMO IN ŽELIMO VELIKO POSLOVNIH USPEHOV! Uredništvo Čevljarski izrazi na računalniku — s pomočjo strokovnjakov Tržiški muzej spada med strokovne organizacije za varovanje naravne in kulturne dediščine. Po zakonodaji je naša dejavnost posebnega družbenega pomena za občino Tržič, že dobro leto pa večino časa posvečamo zbiranju podatkov, pisnega in materialnega gradiva o čevljarstvu v širšem slovenskem prostoru. Med naše naloge sodi tudi popisovanje in dokumentiranje muzejskih predmetov ter povezovanje z informacijsko — dokumentacijskimi centri. Pri tem moramo stalno slediti razvoju sodobne informacijske tehnologije. Z oblikovanjem podatkovne baze sicer ne bo večjih problemov, čeprav tudi pri definiranju informacijskih potreb ne bi bila odveč strokovna čevljarska pomoč. Če predpostavim, da je templi-te za čevljarsko stroko že izdelan, se pokaže glavni problem: terminologija. Ko bodo termini določeni in računalniki po Sloveniji med seboj povezani, bomo lahko v nekaj trenutkih dobili seznam vseh želj enih predmetov v Sloveniji, ki bi nam utegnili koristiti pri postavitvi določene razstave. Našteti problemi nas kustose postavljajo pred dejstvo permanentnega učenja, predvsem pa računamo na pomoč čevljarske stroke. Predvidevamo, da ima čevljarska industrija terminologijo svojih izdelkov, polizdelkov, orodja, strojev in drugih pripomočkov že izdelano, zato vljudno prosimo vse strokovne time slovenskih tovarn, ki se ukvarjajo s tem problemom, da nam posredujejo podatke. Poleg domačih — lokalnih čevljarskih izrazov moramo izdelati enotno terminologijo tudi za rokodelsko obdobje (imena obutve za vse priložnosti, staro orodje, popravila, kopita, delo na terenu, delavnica ...). Tu imamo v mislih upokojene čevljarske mojstre, ki so se še učili ročnih spretnosti in jih prav tako vabimo k sodelovanju. Svoje predloge nam lahko pošljete na naslov: ZAVOD ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE, Grajzerjeva 11, 64290 Tržič. Vaša pomoč pri oblikovanju čevljarskega terminološkega slovarja nam bo več kot dobrodošla, saj bo naše delo drugače brez prave potrditve. Kuatosinj« Triiikega muzeja: enologinja Hta Ovsenar sws>. RAMOVOR Zn URCnniKOYO fflIZO na temo: KAKO PREOBLIKOVATI PODJETJE. V razgovoru so sodelovali: direktor Bman Starman, vodja splošno organizacijskega sektorja Mišo Ceplak in vodja pravne službe Mojca Gantar. Razgovor je vodil Nejko Podobnik. ' : ' t ■'Л ii Delo-življenje: Spremenjene razmere terjajo tudi čim hitrejše in učinliovito vsebinsko prilagajanje. Kaj napraviti, da bomo ostali konkurenčni? Bojan STARMAN: Kljub temu, da zunanje razmere močno vplivajo na naše poslovanje, je seveda v veliki meri slabša uspešnost odvisna tudi od nas samih. V prvi vrsti bi tu omenil produktivnost in stroške poslovanja. Ocenjujem, da imamo tu še veliko rezerv in naj povem, da bomo lahko dobro zaslužili le v primeru, če bomo tako po produktivnosti kot po racionalnosti (stroških) na svetovni ravni. Skratka, treba je res efektivno izrabljati delovni čas in to na vseh področjih in ravneh. Do konkurenčnih izdelkov bomo prišli, ko bomo izdelovali kolekcijo, ki jo bo trg sprejel in bo izdelana na podlagi vrednostne analize (torej, da bomo vlagali v smeri, kar trg priznava — op. ured.). Sedaj vemo, da je naša proizvodnja zelo razdrobljena. Seveda ni rečeno, da se tudi v prihodnje ne bomo prilagajali zelo različnim interesom kupcev, vendar bomo morali našo strategijo usmeriti tako, da bomo ponujali kolekcijo na podlagi lastne ustvarjalnosti, ne pa le po navodilih kupcev ali celo Ion poslov. To naj bi veljalo tako za športno kot modno obutev. Doslej smo brez preveliko truda dobro uspevali na vzhodnem tržišču. Tudi na domačem tržišču se je kar dobro zaslužilo in prave spodbude za skrajne prizadevanje res nismo imeli. Seveda pa pot do pravega tržišča ni enostavna. Le to moramo spoznavati, analizirati in potem prilagoditi delo in se posto- poma uveljavljati. Svet plačuje le končni efekt in ne truda. Vse to pa je seveda odvisno od ljudi, njihovih sposobnosti, znanja in prizadevanja. Že dejstvo, da strokovnjaki, ki sodelujejo s svetom: komercialisti, modelirji in drugi, narekuje, da le-ti obvladajo tuje jezike. To je osnova za razumevanje, sporazumevanje in sodelovanje s partnerji pa tudi za strokovni razvoj. Pomembna predpostavka uspehov je ustrezna organizacija. Ugotovili smo, da tako imenovani profitni centri niso prava oblika. Mislim, da bomo v končni fazi pristali na neke vrste ekonomskih enotah, ki bodo na eni strani usklajene s posameznimi našimi programi, na drugi strani pa bi prav v vsakem oddelku ali službi morali upoštevati načela smotrnega dela, ob upoštevanju zahtev (priznavanja) trga in stroškov. S tega vidika se bomo niorali postopoma (kar čez noč ni mogoče) približati razmeram. Kako preoblikovati podjetje ki vladajo na Zahodu, kjer so s takim načinom že v praksi dokazali, da so uspešni. Naš problem je tudi v tem, da strokovno delo — vključno s strategijo in organizacijo — opravljamo na prenizki stopnji (češ, da ni časa za strateške usmeritve). Minili pa so časi, ko smo nekaj časa zidali, potem pa smo delali velike reorganizacije. Treba se bo predvsem prilagajati svetu. Kar zadeva finančno konsolidacijo pa lahko rečem, da je naša zadolženost sorazmerno nizka. To pa seveda še ni jamstvo, da bomo zlezli iz zagate. Mislim, da bodo v prihodnjih nekaj letih potrebni skrajni napori. Morda še nekaj besed o lastninjenju. Brez dvoma bomo šli v ta proces, ne glede na konkretna določila zakona. Mislim pa, da samo (drugačno) lastništvo še ne prinese uspeha. Se posebno velja to za nas, ko smo bili navajeni delati v povsem drugih razmerah. Zato bo to dolg proces. 23ato tudi rezultati ne bodo takoj. Trenutno moramo predvsem razmišljati, kako bomo preživeli. Delo-življenje: Kako se lotiti organizacijske preobrazbe, ki je na eni strani pogojena z vsebinsko preobrazbo, na drugi pa z našimi obj. možnostmi. Mišo CEPLAK: Organiziranost je seveda odvisna od vsebine, programa, usmeritev itd. Mislim, da ima direktor popolnoma prav, ko trdi, da samo preoblikovanje lastništva še ne bo prineslo uspeha. Poleg že povedanega bi opozoril na dejstvo, da bi podjetje kot celota moralo delovati. Mislim, da bi morali izhajati iz te predpostavke. Vemo, da je bilo več variant možne organizacije; končno smo se odločili, da Alpina ostaja kot celota, organizirana po programih. Kar zadeva preoblikovanje pa se je proces že začel v maloprodajni mreži, kjer smo bili zaradi razmer prisiljeni pohiteti. Ustanavljamo mešana podjetja in s tem procesom bomo še nadaljevali, hkrati pa si bomo pridobivali izkušnje. Trdim pa, da moramo posodobiti organizacijo dela z vključevanjem informatike in Umskega dela. Učinkovitost je na eni strani odvisna od znanja specialistov, na drugi strani pa od dobre povezave ljudi različnih strok (integralno delo); tu imam v mislih timsko delo. Drugo je vprašanje informatike v podjetju. Ugotavljamo, da imamo veliko informacij, ki pa jih vsi ustrezno ne uporabljajo ali pa so nekatere informacije tudi neutrezne. Prav gotovo pa ustrezna informacija lahko pomeni osnovo za usklajeno delo in organizacijo, učinkovitost in uspešnost. Veliko je odvisno od ljudi in njihovega znanja. Zavedam se tega in mislim, da se bomo mo- rali neprestano usposabljati, zlasti si bomo morali pridobivati funkcionalna strokovna znanja. Tu bi opozoril na osebnostni razvoj, ki ga bi morali spodbujati in spremljati tudi v podjetju. V mislih imam načrtovanje karier, kar lahko ob smotrnem delu prinese uspeh tudi podjetju. V zvezi z lastnim preoblikovanjem pa res še ni nič dokončnega, tako da na tej podlagi težko kaj več ukrepamo. Delo-življenje: Kako se načrtno lotiti procesa organizacijsko-pravne ureditve, ko vseh osnov prestrukturiranja še ne poznamo? Mojca GANTAR. Seveda je važno, da v pravni službi poznamo osnove za preoblikovanje podjetja. Rekla bi, da smo odvisni na eni strani od določil zakona, na drugi strani pa od dogovorov znotraj podjetja, kako delati naprej. Ce bi izhajala iz sedanjega predloga zakona o privatizaciji, imamo kot veliko podjetje bolj malo manevrskega prostora, zato o tem raje ne bi govorila. Lahko pa povem, da v vsakem primeru nameravamo izdelati načrt za preoblikovanje (dejansko in formalno). Celoten postopek bi trajal najmanj 9 mesecev, saj imajo posamezna opravila znotraj tega pro- vrnimo K Dfl vemo kodrov/k^ mevke .% v drugi polovici meseca julija in v avgustu 1991 je bilo gibanje ^poslenosti zelo veliko. Zaposli-'a sta se sicer le dva nova delavca, veliko pa je bilo prenehanj plovnih razmerij in sicer kar ^ delavcev, predvsem prodajalcev. У neposredni proizvodnji sta Pričela delati Andrej Jezeršek in Janez Bogataj, ki sta se vrnila s služenja vojaškega roka, in v Prodajalni Sarajevo 2 Stjepan Pešut, ki je sprejet v delovno 'azmerje za določen čas. Kot že rečeno, je v mesecu ju-Uju in avgustu mnogo delavcev Prenehalo z delom, največ v prodajalnah. Iz neposredne proizvodnje, iz oddelkov v Zireh so prenehali: Rozalija Lamovec, Branko Jeram, Franc Kogovšek 'n Adrijan Maček; iz obrata Gorenja vas pa Gregor Pustavrh, Gordana Mehić in Bojana Trai- lović, ter iz obrata Rovte Sonja Zemljii. Iz služb skupnega pomena sta prenehala z delom Jožef Justin in Marjetka Kavčič. Iz maloprodajne mreže so prenehali naslednji; Neža Zorko iz prodajalne Ptuj, Spomenka Ra-dulovič in Milica Andrik iz prodajalne Vinkovci Stjepan Pešut iz prodajalne Sarajevo 2 in Viktor Glavina iz prodajalne Cako-vec. Kar celotni kolektivi pa so prenehali z delovnim razmerjem v naslednjih prodajalnah: Beograd 1; Dušica Durutović, Ja-goš Tanović, Veliša Radosavlje-vić, Slavica Jovanovič, Milanka Djordjevič, Mirjana Lazarevič, Jelica Filipović, Gordana Debe-Ijal^ Mirjana Prvanović, Georgi-na Colić in Milomirka Gnjatovič; Zemun: Miloš Mladenovič, Dragica Zagorac, Dragica Deljanin in Jelica Cortan; Kragujevac: Milanka Vezmar, Nevenka Ko-privica, Zorica Vulović in Dragana Aleksić; Arandjelovac; Radoj-ka Sarčević, Ana Čohć in Žarko Colič; Zrenjanin: Radislav Rado-vanov in Piroška Pecikoza; Novi Sad: Ljiljana Kukobat, Duška Deže, Mira Bakič in Anka Bu-jandrič; Subotica: Marija Sukno-vić, Eva Sakač, Julij ana Lede-njak, Stanka Goločorbin in Eva Cikora. Diplomirana ekonomistka Jerneja Cadež Marinka Mahnlč — po končani srednji šoli Koliko bo letos novih štipendistov OB ODHODU V POKOJ: Dolgoletnim sodelavcem, ki odhajajo v pokoj: Jožetu Justinu iz splošno-organizacijskega sektorja, Gregorju Pusta-^hu iz obrata Gorenja vas, Rozaliji Lamovec iz lahke montaže in Viktorju Glavini iz prodajalne Čakovec želimo ob Odhodu v pokoj mnogo zdravja in dobrega počutja med domačimi ter veliko zadovoljstva ob drobnih aktiimostih. OB VSTOPU NA NOVO ŽIVUENJSKO POT: Ob poroki sodelavcem Marti Jesenko iz Šentjošta, Metki ^oljanšek iz oddelka prikrojevalnica, Vitalu Justinu iz prodajalne Žiri, Jani Kavčič iz finančno-računovodskega sek-^oija, Martini Grdadolnik in Robertu Skvarči iz obrata Rov-(e iskreno čestitamo in jim želimo na skupni poti mnogo Medsebojnega razumevanja, sreče, zadovoljstva, predvsem Pa zdravja. Kako preoblikovati podjetje ^sa tudi zakonsko določene roke. Je pa res, da se je veliko stvari možno dogovoriti še pre-den začnemo z dejanskim postopkom za preoblikovanje — ^ registracije novega podjetja, temeljilo na drugih osno- Zaključek: Velike teme preoblikova-Na in prestrukturiranja so ■Ahko zgodovinski koraki; ^se pa mora temeljiti na farnih osnovah, ob toko-ki jih bomo morali spre-pa bomo predvsem raz-'**'Sljali kako delati, da bo-|4o preživeli. Prihodnje dve •eti bosta za to odločilni. Se-^cda pa moramo hkrati raz- Alpina je letos razpisala 14 štipendij na obutveni šoli v Kranju (od tega 5 za obutvenega tehnika, 4 za izdelovalce zgornjih delov, 2 izdelovalca spodnjih delov, 2 pomožna šivalca zgornjih delov in 1 pomožnega izdelovalca spodnjih delov). Na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, usnjarsko-prede-lovalne tehnologije je bila razpisana 1 štipendija. Na vseh teh tolah, ki zadevajo osnovno čevljarsko stroko, se je prijavilo približno toliko kandidatov kot je bilo razpisanih mest, vendar ne čisto v skladu z razpisom. Vendar je na podlagi mnenja kolegija kadrovska komisija odločila, da štipendijo dodeli vsem prosilcem: 1 za pomožnega izdelovalca spodnjih delov, e za izdelovalca zgornjih delov in 4 za obutvenega tehnika. Podelili so tudi štipendijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Razpisanih je bilo tudi 5 štipendij na ekonomski fakulteti (2 za višji in 3 za visokošolski študij). Prijavilo se je enajst kandidatov, komisija pa je dodelila 5 šti- pendij, vse za visokošolski študij. Za industrijsko oblikovanje (visokošolski študij na akademiji), je bila razpisana in podeljena 1 štipendija, prav tako na fakulteti za organizacijske vede — proizvodna smer. Naj pa ob tem povem, da je bilo prijavljenih šest kandidatov, komisija pa je kot prednost upoštevala dosedanjo štipendijo Alpine. Razpisanih je bilo tudi nekaj štipendij na gimnaziji (3), komisija pa je podelila štipendijo štirim žirovskim odličnjakom, ker težimo k temu, da bi z leti dvignili intelektualno raven strokovnjakov Alpine. Prijavljenih je bilo 11 kandidatov; prednost pa so imeli najboljši, ki so hkrati tudi krajevno najbolj vezani na Alpino. Razpisana je bila tudi štipendija na fakulteti za računalništvo, ki pa ni bila podeljena ker ni bilo kandidata iz bližnje okolice, čeprav so se prijavili štirje. Mimo vsega tega je bilo nekaj kandidatov za štipendije na drugih šolah, komisija pa jih je iz načelnih razlogov (razpis) zavr-"Ha. Nejko Pt^obnik mišljati o razvoju. Ko se bomo odločali o vsebini (poslovnih usmeritvah), se bomo lahko tudi o strategiji v celoti, organizaciji, pa tudi o kadrovskih usmeritvah. Vse je medsebojno zelo povezano in prepleteno. Pot do premišljenih ukrepov pa je težka, strokovno zahtevna. Se težja je ob dejstvih, da država razpada (oz. se šele oblikuje), da niso še znani pravi oltviri lastninjenja in da smo tudi sami v najtežjem položaju odkar obstaja Alpina. To pa je hkrati lahko tudi spodbuda, da se dela lotimo z vsemi močmi. Iz teorije v prakso v začetku meseca je nastopilo delo 12 pripravnikov, večina obutvene stroke. Med njimi je tudi diplomirana ekonomistka, pa tudi strojni mehanik. Pred našimi dosedanjimi štipendisti je sedaj šest mesecev do enoletna pripravniška praksa, med katero naj bi le ti napravili most med šolo (torej teorijo) in prakso v podjetju. Ob koncu pa morajo seveda opraviti tudi strokovni izpit. Vsak pripravnik ima program pripravništva, na podlagi katerega bo postopno spoznaval podjetje; od splošnih informacij o podjetju, varstva pri delu, do konkretnega dela, ki ga bo treba pred zaključkom prakse obvladati. Računamo, da bo to vsem dobro uspelo; za to je pomembno prizadevanje pripravnikov samih, mentorjev in inštruktorjev po oddelkih, saj vsi vemo, kako pomembno je, da imamo usposobljene delavce in strokovnjake. Nejko Podobnik OD —:—! .mm *>» ♦ THfll Štipendije po novem Pri štipendiranju se je z novim šolskim letom v Sloveniji pojavilo nekaj bistvenih sprememb. Omenil bom le nekatere, ki zavedajo predvsem kandidate za pridobivanje štipendije. Kadrovske štipendije, torej tiste, ki jih podeljujejo organizacije, podjetja, obrtniki ipd., so bile objavljene 26. marca v DELU. Razpisanih štipendij je letos bistveno manj kot minula leta, toda kljub temu jih je v škofjeloški občini še precej. V tem trenutku ne vemo, ali so vse kadrovske štipendije že razdeljene ali ne, zato naj se kandidati, ki so spomladanski razpis »prespali«, čimprej oglasijo v kadrovskih službah. Podatke o razpisu dobijo na Zavodu za zaposlovanje. Gmotni cenzus, kot pogoj za pridobitev kadrovske štipendije, ni več predpisan. Prav tako ni več predpisana višina kadrovske štipendije. Družba oz. država je določila le spodnjo mejo, torej najnižje možno odplačilo za te štipendije, ki je za dijake 20 %, za študente 30 % zajamčenega OD v Sloveniji, zmanjšanega za prispevke in davke. Vse ostalo je pri višini štipendije v rokah kadrovskega štipenditorja. Tisti dijaki in študentje, ki ne bodo uspeli dobiti kadrovske štipendije, lahko pri Zavodu za zaposlovanje zaprosijo za republiško štipendijo. To je novost, saj so se te prej imenovale štipendije iz združenih sredstev. (Ali razlike h kadrovskim štipendijam). Razpis za republiške štipendije je bil objavljen v DELU 12. junija. Kandidati dobijo na Zavodu za zaposlovanje podrobne pismene ali ustne informacije, kaj je potrebno storiti za vlogo. Omenjam le nekaj bistvenih stvari; osnovni pogoj za pridobitev tovrstne štipendije je dohodek na družinskega člana. Ta je določen z razpisom, in sicer ne sme v П. tromesečju tega leta, torej leta 91 preseči 4.400,00 dinarjev brutto dohodka na družinskega člana. No, mimogrede naj povem, da je ta dohodek sorazmerno nizek in da se resno zastavlja vprašanje, ali bo ta cenzus obveljal. Kandidati za štipendijo najprej izpolnijo obrazec SPN-1, torej vlogo za uveljavljanje social-no-varstvenih pravic, v ta obrazec napišejo ali vložijo vsa dokazila o dohodkih in prejemkih v družini: dohodke iz delovnega razmerja, OD iz pogodbenega dela, nadomestila, kandidati, ki so iz kmečkih ali obrtniških družin predložijo podatke o dohod- kih oz. drugih dohodkih družine. O vsem se lahko pozanimate na Zavodu za zaposlovanje. Mimo tega morajo seveda kandidati predložiti še šolsko dokumentacijo, to pomeni potrdilo o vpisu v šolo, fotokopijo-prepis zadnjega spričevala za dijake oz. potrdilo za opravljene izpite v preteklem letu za študente. Prav tako tudi potrdilo kadrovskega štipenditorja, če je bila namreč štipendija v občini razpisana, da so za štipendijo zaprosili, pa je niso dobili. Posamezni kandidati, ki uveljavljajo posebne ugodnosti pri odmeri štipendije, denimo tisti, ki bodo med šolanjem stanovali izven kraja svojega bivanja — potrdilo o začasnem bivališču. Potem kandidati, ki izvirajo iz enorodi- teljskih družin ali, da so brez staršev, tudi ustrezna potrdila, da se jim ustrezno poveča odmera štipendije. Vso to dokumentacijo, ki sem jo naštel samo okvirno, morajo oddati na Zavodu za zaposlovanje — kandidati dijaki najkasneje do 5. septembra in študentje do 30. septembra. Vloge, ki bodo zamudile ta rok, ne bodo upoštevane, razen v izjemnih primerih, ki so bili določeni z razpisom. Vloge bodo obravnavane septembra oz. oktobra, kandidati pa bodo na ustrezen način obveščeni o rezultatih, skupaj z višino štipendije, ki jim bo s predpisi določena. Franc Belčič — iz oddaje na Radiu 2iri Našemu upokojencu v slovo: v mesecu avgustu smo se za vedno poslovili od našew upokojenca Bogomila Cehovina, nekdanjega delavca v obratu Gorenja vas, rojenega leta 1919. V Alpini je začel delati leta 1971, vseskozi kot čuvaj obrata Gorenja vas. Upokojil se je leta 1979. Vsi se ga spominjamo kot vestnega delavca pri čuvanju obrata, izredno zanesljivega in natančnega pri opravljanju svojega dela. Nekdanjega delavca v obratu Gorenja vas bomo ohranili v dobrem in trajnem spominu. Irma DOLENEC Marti Jesenovec v slovo v začetku septembra smo se za vedno poslovili od naše upokojenke Marte Jesenovec, rojene leta 1930. Marta Jesenovec je pričela z delom v Alpini kot polkvalificirana delavka že v prvih letih delovanja Alpine, to je junija leta 1947. Opravljala je različna dela v montažnih oddelkih, vse do upokojitve v letu 1964, ko je bila upokojena zaradi težav z vidom. Marto Jesenovec, katero je prezgodnja smrt iztrgala iz vrst upokojencev Alpine, bomo ohranili v spominu kot vestno in izredno pridno delavko. Novice s področja kulture Prejšnji mesec je v Bežigrajski galeriji v Ljubljani z velikim uspehom razstavljal svoje risbe naš rojak akademski slikar Tomaž Kržišnik. Gre za svojstven in zanimiv pregled del, ki so nastala ob številnih potovanjih Tomaža Kržišnika po svetu. Kot trdijo strokovnjaki, je njegova originalna risba vredna vse pozornosti. Vinko Podobnik pa je v galeriji kranjske Save prav tako prejšnji mesec razstavljal ciklus svojih najnovejših risb. Slikar se odlikuje po izredno natančni risbi in z velikim občutkom do narave. Gradnja zdravstvenega doma vendarle jeseni Gradbeni odbor za gradnjo zdravstvene postaje je imel že devet sej. Kot kaže, je sedaj znana dokončna velikost nove stavbe in povezava z lekarno. Res bo novi objekt bistveno manjši kot je bilo prvotno predvideno, vendar to v glavnem ne bo prizadelo glavnih funkcij zdravstvene postaje. Finančno vzeto pa bo prihranek precejšen. Glede na razmere je to prav gotovo prava usmeritev. Če pa bo zaživela zasebna praksa, kot predvidevajo tudi nekateri vodilni občinski možje, naj bi bilo prostora dovolj; ker si bo marsikdo uredil prostore za zasebno prakso doma. (ali pa ne bi zmogel plačevati visokih najemnin za velike prostore v zdravstvenem domu). Upamo, da se bo gradnja jeseni pričela in da bomo prihodnjo jesen že lahko koristili nove pridobitve. N. P. Prodor dogovorne ekonomije je zaustaml razvoj marketinga za deset do petnajst let, zato smo ponoven zasuk k trznosti dočakali povsem nepripravljeni. Veliko bližji nam je interni marketing, predvsem komuniciranje. Postavlja se vprašanje ali bomo znali marsiketere pozitivne izkušnje samoupravne demokracije izkoristiti za povečanje uspešnosti podjetij. mag. Zlatko Jančič OD TU • # ♦ Tudi v Žirovskem vrhu skrbijo za svoje ceste •k:- .-■OX Tfim Dobrega gospodarja spoznajo tudi po tem, kako si olajša dostop do svoje domačije. Po-sebno je važno kako hribovske Kmečke domačije povezati s so-sedi in dolino, ali napraviti va-•■en in primeren dostop do njiv, *ošenin in gozdov. Kaj ti poma-8e, če imaš še tako dobro doma-Цо, če pa ne moreš do zemljišč ^ avtom, kamionom, traktorjem. Lahko rečem, da se je povezo-J'^nje hribov z dolino v zadnjih Jetih v naši krajevni skupnosti par dobro uresničevalo. Izboljšajo So se prometnice do najbolj Oddaljenih domačij, pa tudi povezava s sosednjimi krajevnimi Skupnostmi. Potrebe in koristi literarni kotiček '^TON ŽUPANČIČ -slovenski pesnik Znamenja ^0 je hodil po dolini soški? boga. kaj je znamenj tam! га kiiiem, a na križu deska: 'Tukaj človek naglo smrt je storil." •O popotnik, tu postoj, premisli. Po pomoli za nesrečno duio: 'J' bi mlada bila ila še rada, j^orala je iti s te zemlje, ^fcor svdt, ki mu po prvi čaši '"jwe z doma nevesela vest, gostije dvigne se nerad.» ^^edam sliko, slikano z okorno, ~ *očutno, ždlostno rokć; y'edam sliko: mlad pastirček pada jJOffnjetom pod pazduho v globino, ^egov ljubček, jagnje mehkoruno ^9ubilo se na rob je strmi, ^''omaček mu hiti pomagat, vf pomore njemu niti sebi! molil za nedolino duio, žrtev nesla je s sveta ... " naposled ni življenje svatba ... 'O popotnik, tu postoj, premisli, P® pomoli za nesrečno duio: o družino iel sem med rudarje, ^d rudarje daleč v nemško zemljo — na« r jami je zasulo, človek, nam za milo sodbo!* molil za trpeče duše — j'efcem delu so odšle s sveta. vam je bilo govoriti, stali pred sodnikom strogim. J}"} delal ?« — Vsak mu je pokazal krute žulje na dlaneh... Oa tu postoj, premisli, U® Pomoli za nesrečno duio: j ® ^^arobe vselej sem napravil nazadnje v brezno strmoglavil; °lt maio, a potem se pazi, ne padeš, kakor pal sem jaz!« ^ 9a kljukca! Bil je muzikant, fcaAi*'si je nagrobnik, oar s pira se pijan je vračal JViT*" — je li slutil kaj? ie J? niolil za veselo dušo: b-Z^^tipom letel si čez skale, gledal, da se v raj prišalii! >em dalje, tiho popevaje... se prepletajo; tako se očuva poseljenost naše hribovite krajine in preprečuje zaraščanje naših hribovitih selišč z grmovjem in robido, pota in kolovozi pa se ohranjajo. Dobro se spominjamo časov ko so nam Fužinski plazovi zapirali cesto proti Trebiji in smo se Žirovci z osebnimi avtomobili prebijali čez slabe prometnice Žirovskega vrha. Šele tedaj smo prav doumeli, da so tudi hribovci naši življenjski sopotniki in vredni večje pozornosti. Tako zadnja leta pospešeno povezujemo hribovska naselja z dolino. Modernizirali in asfaltirali so cesto na Goropeke, na asfalt čaka tudi nova cesta na Breznico, kjer se je do tedaj v že skoraj opusteli vasi obudilo novo življenje. Vidno se izboljšujejo prometne povezave z Zabrežnikom, Ko-privnikom, Jarčjo dolino. Mrzlim vrhom, Rakulkom, Plastu-hovo grapo, Melcovo grapo, Snapkavo grapo, na Goli vrh in drugod, medtem ko je vas Ravne nekoliko zamudila. Tudi drugje krajani s pomočjo krajevne skupnosti Ziri skrbijo za prometnice, odvodnjavanje meteornih in drugih voda in z gradnjo betonskih in lesenih pragov, čistijo jarke itd. To pot želim nekaj več povedati o posodobitvah ceste (poti) Nova vas — Melcova grapa, s krakoma do Loščerja oz. Bukovca, kjer se priključi na obstoječo vojaško cesto, ki je bila nasuta šele pred nekaj leti s pomočjo obeh gozdnih gospodarstev. Kazalo je že, da bo po odmrtju mladinske organizacije na Žirovskem vrhu, začela ta prometnica propadati. Dejstvo je namreč, da je tedanji predsednik mladine pripomogel, da se je marsikaj izboljšalo, če ne drugače pa s tem, da so pritekala sredstva tudi od drugje. Skupina ljudi je tudi sedaj uvidela, da obstoječa prometnica, ki je že začela kazati svoja reijra, ni več v ponos njim in njihovim potrebam. Kajti vsaka minuta, ki je izgubljena na prometnici v dolino in nazaj, je še kako dragocena. Poskrbeli so, da so cesto primerno »napeli«, meteorno vodo pa ulovili v pragove in kanale in jo z novimi jaški in betonskimi cevmi spravili pod cesto. Očistili so traso, da je postala bolj pregledna, odkopali in odstrelili nepregledne ovinke, razširili in nasuli preozke odseke, da je možen hitrejši promet. Pri Melcu so naredili betonsko škarpo in vse do vrha Žirovskega vrha uredili cesto. Že več let so razmišljali, kako pri Melcu čez grapo narediti nov most, ki naj bi bil širši in višji vsaj dva metra. S tem naj bi omilili hud klanec nad mostom, ki je pozimi s svojo talno vodo povzrđ^ po- Novi most pri Melcu v Žirovskem vrhu ledico. Nov most je že zabetoni-ran. Trenutno se trudijo zabeto-nirati še stranske betonske zidove pri mostu in vse skupaj ustrezno urediti. Kar precej sto kubi-kov materiala bo treba prepeljati, da bo tako, kakor so si zamislili. Upajo, da bodo do jeseni uspeli in jih ne bodo zavrle finančne težave, kajti že doslej niso vložili malo denarja, da ne govorimo o številnih prostovoljnih delovnih urah. Upajo, da se bodo časi, kar za- deva denar, kaj izboljšali in računajo, da bi kdaj imeli tudi asfalt. Tudi pluženje pozimi je na asfaltu čisto drugačno kot po makadamu. Vsi vemo, da so potrebe na naših krajevnih cestah velike, finančne možnosti vseh pa so omejene. Usahnil je še en vir, namreč sklad za gozdno gospodarstvo. Tako preostane predvsem volja ljudi, da premagajo vse zapreke. Ivan Reven Mozje Dolomitov v Lienzu Prek kratkim so na posebnem, skrajno zahtevnem šta-fetnem tekmovanju DOLOMITSKI MOŽJE v Lienzu nastopile med sedemdesetimi ekipami kar štiri iz Slovenije. V 2. ekipi sta nastopila med štirimi 41ani ekipe tudi Lojze Oblak in Stane Stanonik. Tekmovanje je bilo letos že šestič za^redoma. Pobudnik tekmovanja je nekdanji smučarski tekmovalec Werner Grissman, gre pa za izredno zahtevne discipline: — gorski tek, z višinsko razliko 2000 metrov (tek traja več kot uro in pol). Tu je uspešno nastopil Stane Stanonik, — sledi skok z jadralnim padalom, pri čemer mora tekmovalec nastopiti dvakrat, s tem, da vmes s padalom (14 kg) preteče še razdaljo do drugega nastopa — (pol ure). Tu je nastopil znani slovenski jadralni padalec Marinčič. — Tretja predaja je vožnja s kajakom po divjih vodah 6 km), pri čemer je treba najprej preplavati reko (10'C), teči o kajaka in skočiti s štartnega mesta s kajakom 7 metrov globoko v deročo reko. Vmes je na progi še ovira, pri kateri se je treba namerno preobrniti pred oviro in na drugi strani ovire nadaljevati vožnjo (nastopil je Zupan iz Radovljice). — Četrto predajo je z gorskim kolesom vozil Lojze Oblak. Gre za 13 km vožnje navzgor, z višinsko razliko 1400 metrov, na drugi strani pa se kolesar spusti po približno 3-kilometrski smuk progi, z naklonom 40 stopinj. Že ta skromni opis kaže za kako zahtevno tekmo gre. Druga ekipa Slovenije je bila dvajseta, pri čemer so naši nastopili prvič. Tudi po času so le okoli uro zaostali za zmagovalno ekipo, ki je dosegla čas 4 ure in 15 minut. Kot zanimivost: nek avstrijski tekmovalec je sam nastopil na vseh progah s štirimi disciplinami in dosegel čas okoli 6 ur, kar je tudi izjemen dosežek. N. P. S TO JE nni KRni a 'M Parkirišč je v centru premalo i K Bo dom na Goropekah pod novim vodstvom Marte Maček ponovno oživel? Kot kaže je volje veliko. »Časi so slabi, zato se bomo potrudili, da bomo vsem gostom dobro postregli. Poudarek bo na jedači, tudi na domačih specialitetah. Računam tudi na goste, ki bi tu prenočevali«, pravi nova upravi-teljica. Sejem 19. v mesecu je postal tradicionalen Nadaljevanje tradicije pri Kofurju — čeprav v novi hiši •0 Črna i i pika Bo naš naraščaj imel manj težav? Res ni enostavno popraviti, saj je očitno, da je teren nestabilen, zato je cesta ogrožena. Vendar je nevarnost na cesti zaradi razpoke tako velika, da ni dovolj le površinsko krpanje. 10 TELEFONOV LETOS SE NE BO Trenutno tečejo dela pri vgraditvi kabla do Ži-rov. Ta dela že nekoliko kasnijo. Sicer pa pričakujejo, da bo septembre možno vgrajevanje kablov za nove oz. dodatne glavne vode v žirovskem omrežju Vse pa kaže, da telefonov letos še ne bo — smo izvedeli iz zanesljivih virov. i_N.P. f »DELO-ZrVUENJE« je glasilo ALPINE Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Meta Bogataj, Jana Erz-nožnik, Bogo Filipič, Anuška Kavčič, Helena Kavčič, Marija Košir, Be tka Pišlar, Jernej Podobnik — glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografija: Bri-gita Zemljarič. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj.