Poštnina plačana v gotovini.
Sped. in abb. pos. 2. Gr.
IDVEHfOSgiaOBK
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena osrlasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10.- 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK ČETk. K
Poštni čekovni račun St. U/5092
Leto U. Štev. 48
GORICA DNE 28. NOVEMBRA 1946.
Cena L. 5.-
SIMON GREGORČIČ
GOVORI NAŠEMU ČASU
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
24. XI. 1906 - OB 40 - LETNICI SMRTI - 24. XI. 1946
Šimen, kako bogata ja tvoja stru-X'a! Vedno, zlasti pa danes, ob 40-letnici tvoja smrti, smo zahrepeneli po tvoji pesmi, ki iz nje brni vse, kar doživlja človeško srce, kar čuti in ljubi, kar trpi in pričakuje naš človek. Kolikokrat smo se že vpra šali, Č9 bi danes živel Gregorčič, kaj bi nam zapel? Pridi, pesnik po milosti božji, ponovi nam tiste pesmi, ki bi se komaj kako drugače glasile, ako bi bil še med nami in bi hotel izraziti, kar čuti danes narodu in veri zvesto slovensko srce.
Čez gore in dolo na krilih lahkotnih Priplaval iz dalje moj duh je med
vas
In kar vas pri slavnosti tej je
prisotnih,
, Objemljem, poljubljam zdaj duhoma
jaz.
Pozdravljeni srčno mi, bratje udani, Prijazno srce naj mi slednji ohrani!
Domovina, kakšna si!
O vdova tožna, zapuščena,
Ti mati toliko sirot;
S krvjo, solzami napojena,
Ki bol poznaš le, nič dobrot, —
O mati vdanega ti sina,
Ti zlata mati, domovina!
Ti krasna si, krasnejšo ni,
Kar jih obseva zarja dneva; Krepostna si, vsa vredna ti,
Da krona venča te kraljeva,
A trnjev le tvoj venec je In rod tvoj rod mučenec je...
Kaj vse gledam po domovju!
Oh, moj dom še tema krije,
Megla narod moj mori;
Iz oči mi solza lije,
Tuga mi srce topi.
Zemlja slovenska! Ti nisi posvečena samo s solzami in krvjo tvojih sinov, tudi njih trupla te gnojijo. Koliko jih je, posameznih, skupnih, na desetine, stotine, na tisoče... Joj, še v božjo luč zamaknjen sem vzdihnil :
Grob zeva globok, globok in širok Sred mladih livad.
Oh, koliko sanj pokopljejo vanj Ii« koliko nad!
Pač čakala bo, pač čakala bo Nevesta doma,
In plakala bo, pretakala bo Brez mere solza.
In mamke skrbne in ljube sestre Še upajo zdaj. f
A brat jim in sin iz daljnih ravnin Ne pride nazaj.
A niso strta samo mlada življenja, niso pokopana samo raztrgana, trupla Strte so še druge vrednote, pokopani so vzori!
Pravico v grob so devali,
Pri grjbu jaz sem bil.
Pogrebci so prepevali,
A jaz solze sem lil.
Uzoro pokopali so,
Oh to dočakal sem!
Na grobu tam plesali so,
Bridko jaz plakal sem.
Zrl bratoljubja sem pokop.
Ko grob so je zaprl,
Smejal se ja spremnil-ov trop,
V bridkosti jaz sem mrl!
Če bi tod bilo samo trpljenje, tiho in vdano prenašano, bi ga 'Večni blagoslovil ter pritisnil moj narod na svoje Srce. Toda trpljenje^ vidim, je pomešano s kletvijo, krm ec, hudobijo, grahom!
1
Kdo gledal bi ta hrib in dol, Zaklet le v revo, jok in bol — Hinavstva, zmot, trpljenja poln, Sirot in sira ton j a poln!
«Mori pogled, teži spomin Me svojih ljudskih bolečin!
Kaj čuda, če je moj duh ob pogledu na toliko razdejanje nemiren in o-tožen, če škripljejo od ljubezni in bolesti domovinske v grobu še mojo kosti? Zemlja nad njimi je zrahljana...
A se pomirim, ker čutim, slutim nebeško zarjo novega časa V svojem preroškem duhu jo že gledam:
Zlati up mi v dušo vlija,
Da nam lepši vstane čas.
Le hrepeneti jo treba po njem, s trdno vero pričakovati ga, prositi Vsemogočnega in moliti. Pa tudi d tl ati jo treba, živeti in žrtvovati so zanj. Hrepenite z monoj venomer in kličite:
Pridi, zvezda naša, pridi,
Jasne v nas upri oči;
Naj moj dom te zopet vidi,
Zlata zvezda srečnih dni!
Naj se zlije z mojo še vaša pesem hrepenenja in ljubezni:
Le vstani, uborni narod moj, __
Do danes v prah teptan,
Pepcini dan ni dan več tvoj,
Tvoj je — vstajenja dan.
Molimo:
To prošnjo le usliši, Večni,
Ah, ne molim je za se,
Molim jo za dom nesrečni:
Zjasni zvezde mu temne!
Povejte vsem moje misli in želje, c znanja j te vsem dragim rojakom od gor do morja mojo ljubezen, ki sem jo izlil v poeziji:
Mojo srčno kri škropite Po planinskih sončnih tleh;
Kakor setoe jo vrzite Po doleh in po bregeh...
V teh težkih dneh, tako polnih n. rzlote in sovraštva, naj bo to vaše geslo:
Odpri srje, odpri roke,
Otiraj bratovsko solze,
Sirotam olajšuj gorje.
Vedite, tla narodno zaveden ni usti, ki. ljubi naše goro in doli.ie, gozdove in travnike, ampak tisti, ki se veseli sreče svojih rojakov ter ječe a jokajočimi brati. Tisti ljubi svojo domovino, ki nosi v svojem srcu trpljenjo in veselje slehernega Slovenca:
Iz bratov sreče njemu sreča klije,
Veselje ljudsko njemu v oku sije
In tuja solza mu meči srce.
S takim plemenitim srcem, do brim, sočutnim, pojdite na delo za sveto stvar, za srečo in veličino našega naroda, da bi vendar že dvignil kvišku, k nebu od trpljenja po veličani obraz:
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud naj nam Bog
blagoslovi.
Mislite in pišite, delajte in živite vedno tako,
Da bomo narod poštenjakov,
Da bomo narod Vrlih mož.
To je moj zadnji opomin, moja o-poroka vam, ljubljeni rojaki.
Sedaj pa z Bogom!
Oj z Bogom, domovinski svet,
Oj z Bogom, ti planinski cvet, Nebeški čuvaj te vladar,
Ne zabim te nikdar, nikdar.
Šimen, kako zlata je tvoja stru na! Ob tvojih zvokih nam je zabrnela duša do zadnje gube ter zbudila vse, kar je v nji lepega in vzvišenega. Tvoja pesem ne izzveni. Nosili jo bomo v svoji duši vekomaj ter uveljavili tvoje nauke in opomine. Prezgodaj si odšel od nas. Vedno bi to radi med seboj imeli, te videli in. slišali. Pa poj nemo iz svojega groba pesmi žalujke, pesmi vere in upanja našelriu nemirnemu času m njeg6vim žalostnim ljudem.
Mohor
Novi svetniki
V nedeljo 2-1. nov. so v Rimu proglasili za blažene frančiškanske mučence iz bokserske vstaje na Kitajskem iz leta 1900. Novih blaženih je 29. To so misijonarji iz raznih dežel, ki so bili mučeni zaradi vere. Od vseh mučencev pa ja ostala samo majhna relikvija, košček kosti patra Cesidija, ki jo bodo, vdelano v krasen relikviarij, izročili sv. cčetu.
Slovencem bodo vstali sveti mučenci iz kraških jam.
Ivmetjo pri sv. očetu
Pretekli teden so zborovali v Rimu italijanski kmetje. Ob koncu zborovanja so se udeležili sprejemu pri sv. očetu. Papež je imel nanje lep nagovor, v katerem jih je opozoril na važnost kmetskega dela za narodno gospodarstvo, na potrebo modrega obdelovanja zemljo in na razdor med mestom iu deželo, ki ga ja povzročil kapitalizem.
Poljaki so se posvetili M. B.
Ob priliki velikega narodnega romanja k M. B. čenstohovski, katera ga se je udeležilo dva milijona Poljakov, so jo poljski narod slovesno posvetil M. B. V posvečenju izjavljajo sinovi poljskega naroda, da hočejo ostati zvesti naukom Odre šenikovim, braniti njegov evange lij in njegovo Cerkev.
Pismo krščanske matere
Ameriški zunauji minister Bymos je v nekem govoru, ki ga je imel ob priliki nekega sprejema delegatom Združenih narodov, itkel tudi sledeče:
»V tem mesecu novembru so spominjamo tudi padlih v vojni. Zdi se mi prav, da tudi vi spoznate pismo, ki ga je pisala mati v vojni padlega vojaka kardinalu Spellmanu. Pismo prihaja iz Minnesote (zvezna a-meriška država) iz neko vasi s par tisoč prebivalci.
Mati piše: »Imela sem sina stare-a 18 let. Šel je kot prostovoljec k ameriški mornarici. Neki dan mi je pisal, da ne čuti prav nobenega sovraštva do sovražnikov, ker sc tudi oni borijo za svoje domovino, kakor se on sam bori za svojo... Težko delo leži sedaj na naših ramenih, odkar so izvršili svojo poslanstvo tisti, ki so odšli od nas. Velika odgovornost je na nas in jaz prosim Boga za našega zunanjega ministra J. Byrnesa, molim Boga za vse ti-to, ki delajo za mir,, molim, da bi sklenili pravičen mir, molim, da bi vsi imeli, s čim se obleči in nasititi: zakaj ni prav, da morajo ljudje trpeti radi tega, ker so bili naši sovražniki. Molim tudi za vse tiste, ki spijo v sensi belih križev, naj jih Bog blagoslovi.«
»Prebral sem vam to pismo, je nadaljeval Bjrrnes, da bi slišali na njegov klic vsi odposlanci in zunanji ministri Združenih narodov.
Bogastvo Amerike ni v njenih naravnih lepotah, tudi ne v bogastvu ir. drugih rečah, ki jih lahko vidite New Yorku. Resnično bogastvo se jdo pri revnih ognjiščih, v materah, ki ta ognjišča čuvajo. Resnično bogastvo se najdo v srčni plemenitosti tekih mater, ki molijo za so-ražniko in za tiste, k' so umrli, naj . jih Bog blagoslovi.
Naj Bog usliši molitev te matere.«
Tako govori in misli krščanska mati. Včasih je imel tudi naš narod take matere. Ali jih ima še?
Še, a ne med »novimi ženami«, ki so vrgla v svojih srpih s prestola ljubezen m na njeno mesto posadile politične strasti in sovraštvo.
Stvari, ki se zgodijo
V neki vasi je prišla v cerkev žtnska, morda gospa, morda gospodična, morda tovarišica (kdo ve?) v hlačah, v kratkih moških hlačah. Zagledal jo jo cerkovnik. Pogledal jo je pisano in ji rekel: »Oprostite, talra obleka se ne spodobi za v cerkev!« in ji pokazal na njene hlače in ostalo. Nežna vernica pa se ni dala ugnati. Protestirala jo, da ona \ moški obleki ne vidi nič pohuj-šijivega. In ni hotela iz cerkve. Če bi so cerkovnik spustil v debato, bi se zadeva gotovo zavlekla. Toda mož jo na kratko odsekal: »Ne gre samo za vas... Pripeljite mi v cerkev moškega v krilu, pa boste videla, da nažcuem tudi njega! Cerkev ni shajališče za pustno norce.«
Pravijo, da so je vernica vdala iu šla iz hiše božje.
Cerkev je svobodna :
Kadar ji vsi, tudi država, priznajo njen značaj popolne družbe, ki z lastnimi sredstvi stremi po dosegi svojega posebnega cilja, ki je nadnaravno zveličanje duš.
Kadar ji vsi, tudi država, priznajo pravico, da se za dosego svojega namena poslužuje ne samo strogo duhovnih sredstev, temveč tudi vseh dovoljenih in primernih sredstev zemeljskega in naravnega značaja; saj je Cer-kev tudi človeška družba, ki ima opravka z ljudmi iz kosti in mesa.
Kadar ima cerkvena oblast (pa-pež, škofje in duhovniki) nopol-no možnost, da lahko z govorjeno ali pisano besedo oznanjajo, razlagajo, dokazujejo, utemeljujejo ves nauk, ki so ga prejeli od Kristusa, in ga lahko branijo pred vsemi zmotami, starimi in modernimi.
Kadar uživa popolno možnost, da ima svoj verski tisk, svoje verske organizacije, katerih država nima pravice kontrolirati.
Kadar ima pravico do združevanja in do svoje verske propagande.
Kadar ima pravico, da lahko nemoteno zbira in vzgaja svoj duhovniški in redovni naraščaj.
Kadar ima pravico, da lahko ustanavlja in vodi svoje šole (zlasti semenišča) brez vsakega vmešavanja države,
Kadar ima pravico, da versko vzgaja mladino, posebno s pomočjo verouka po šolah.
Kadar je krščanskemu zakonu, ki je temelj človeškega družabnega življenja, priznan značaj nerazdružnosti.
Kadar ima vsak vernik možnost stika z duhovnikom, duhovnik s škofom, vsi skupaj s papežem.
Kjer so dani vsi ti pogoji, tam. uživa Cerkev svobodo. Kjer ne-dostaje le enega, tam je Cerkev preganjana, zakaj preganjanje Cerkve je vsakršno kratenje njenih pravic. Ako more maršal Tito reči: v jugoslaviji uživa Cerkev vse te pravice — potem bomo rade volje priznali : v Jugoslaviji se Cerkev ne preganja, temveč je res svobodna.
Naši bravci prav dobro vedo, da je v tem smislu vera preganjana ne le v Jugoslaviji in ne samo v coni B, kjer o resnični svobodi Cerkve sploh ne more biti govora, ampak tudi v coni A v krajih, kjer so duhovnije od zasedbenih oblasti pred komunističnim nasiljem in grožnjami premalo zaščitene.
Roivojna teorija
Komunistična
——
Po naši deželi se vedno bolj širi nova vera, ki ji pravimo materializem. La vera uči, da je vse, kar biva, sama materija, snov ali pa njen proizvod: zunanji svet je snov, mi smo snov, naše misli, čustva, želje, vse naše življenje, vsi naši ideali, vse naše ustvarjanje, versko, kulturno, narodno, socialno, vse je sama, gola snov. Nobene bistvene razlike ni med lepo mislijo, ki se ti je porodila v duši, in med umazanim pljunkom, ki ga je nekdo pognal na cesto : misel ni nič drugega kot izcedek tvojih možganov, kot je pljunek navaden proizvod tvojih ustnih žlez.
Obnošena vera
Ta vera prav za prav niti nova ni. Pred kakim pol stoletjem je skoraj neomejeno kraljevala med „učenimi“ ljudmi, danes se bo v zapadni Evropi težko našel resen učenjak, ki bi še vzdrževal take gorostasnosti. Pač pa si je vero v materializem osvojil komunizem in jo postavil celo za temelj svojemu sistemu. Komunizma si brez materializma ne moremo misliti, kot si človeka ne moremo misliti brez duše. Naša napredna ,,demokracija" prav pridno oznanja ta nazadnjaški, zastareli nauk in ž njim ob vsaki priliki pita naše ljudstvo.
Hudič - božja opica
Pravijo, da je hudič božja opica, ker skuša posnemati Boga in njegovo Previdnost, seveda v nasprotnem, slabem smislu. Tudi komunistični materializem skuša posnemati krščansko vero, seve v čisto obratnem smislu. Krščanstvo je nadnaravna, razodeta vera, vsebujoča resnice, ki jih moramo s svojim razumom sprejeti radi Boga, četudi nam niso jasne. Te resnice niso proti razumu, le presegajo ga, in mi jih sprejmemo ne radi njihove notranje razvidnosti, temveč ker jih je Bog, večna Resnica, razodel. Komunistični materializem sicer zaničuje vero in njen nauk in ga stavi v svet starih bajk in legend. Na mesto vere pa povzdiguje tako zvano vedo ali znanost. ,,Vero nadomestuje veda“, beremo v nekem spisu, ki ga je izdala Poljudna znanstvena knjižnica v Ljubljani in ki se širi tudi po naši deželi. Ker materializem tako globoko ceni vedo in človeški razum, ki vedo ustvarja, si boš morda mislil, da je materialistični nauk z vsemi svojimi trditvami postavljen na trdna tla znanosti, da je krepko podprt z vsemi mogočimi razumskimi dokazi. Kaj še ! V komunizmu je materializem nauk, ki ga moraš sprejeti. (Gre torej za vero!) Skušajo ga sicer prikazati v neki znanstveni luči, dali mu videz razumske dognanosti, toda vse lo je le prevara, čisto navadna laži-znanost. Razumeš ali ne razumeš, naj se ti zdi pametno oli neumno, sprejeti moraš in verovali, ker je to uradni nauk Partije, drugače si reakcija, nazadnjak in mračnjak. Kaj zato, če ni mogoče te ali one materialistične trditve dokazali! „Česar danes še ne vomo, bomo vedeli jutri, pojutrišnjem, ko bomo v svojem spoznavanju spet popol-nejši“ (B. Škerlj, Izvor in razvoj človeka str. 4). Čakaj osel, da trava zrase. Zaenkrat moraš verovati, da je vse materija, da ni duha, da ni Boga . . . Dokazi ? Dokazi bodo že prišli, ko bo človek popolnejši.
Razvojna teorija
Ena izmed temeljnih ,,verskih resnic" komunističnega materializma je nauk o razvoju ali razvojna teorija, kot se danes imenuje. O tem se danes po naši deželi razpravlja na mitingih in po ljudskih šolah, piše v dnevnem časopisju in znanstvenih revijah ter poljudnih knjižicah. Drzni se zanikali, da si prišel iz opice -takoj boš reakcionar. Vse to o-znanjajo v imenu tako zvauc vede (beri : komunistične partijci; Pred nami leži knjižica, ki jo je
izdala Poljudna znanstvena knjižnica v Ljubljani in napisal nekdo, ki hoče veljati za resnega znanstvenika. Ko jo prebereš, le je sram in se čudiš, da more človek - razumno bilje - kaj takega napisati. Nehote se ti vsili misel, ali niso morda res, če ne vsi, pa vsaj nekateri prišli iz opice oz. iz kake še boij neumne živali. Kako bi bili sicer zmožni z vso resnostjo pKati tako goro-stasne bedarije.
Pametna vera se mora umakniti nespametni veri
Kaj uči razvojna teorij n kot jo prinaša komunistični materializem ? Njena vsebina je na kratko tale: V začetku je bila snov. Ta snov je bila v obliki plinaste megle razširjena po vsemirju in se je nahajala v gorečem stanju. Megla se je začela polagoma trgali in strjevati: nastala so razna ozvezdja, med drugimi ludi naše ozvezdje z našim soncem (ki je še sedaj v žarečem stanju) in našo zemljo. Naša zemlja se je vedno bolj ohlajala in strjevala Bila je v začetku pusta in prazna in brez vsakega življenja. Saj je bilo življenje pri tako oeromni vročini nemogoče. Toda bila je
glavne zadeve leže nele delegatom, ampak tudi vsem narodom na srcu. Te so: pravica »veta«, atomska bemba in razorožitev.
1) »Veto« daje velesilam strašno moč pa tudi odgovornost. Ako ga ne Lodo rabile le takrat, ko gre za splošne mirovne cilje, zna ta »veto« porušiti celo zgradbo ZN.
2) Atomska bomba je do danes v rokah, ene same velesile, namreč ZDA, o katerih imamo upravičeno t panje, da ne bodo tega strašnega orožja rabile za kake napadalne in osvajalne namene.
3) Glede razorožitve pa velja edino mogoč dogovor, da se razorožijo vse države in da se zavežejo, da se ne bodo na novo tajno oboroževale.
Prvi korak bi bil storjen z odkritosrčnim priznanjem, koliko čet ima vsaka država pod orožjem. Pa je Molotov potege il ožji krog in je stavil predlog, naj vse države priznajo, koliko čet imajo v zunanjih deželah, češ da te čete tvorijo stalno nevarnost za mir, ker so srodstvo za vmešavanje v notranje zadeve dotičuili dežel. (Ti rečem, da ne porečeš!) .Molotov gotovo ni mislil na sovjetske posadka v Romuniji, Bolgarski, Madžarski, Avstriji, Nemčiji, Poljski in Mandžuriji, ampak na čete, k; jih imajo zapadni zavezniki v Grčiji, Egiptu, Kitajski in drugod. Ameriški delegat Connally je Molotovu odgovoril, da ZDA hočejo, da svet ve, kje so njih čete. Bodisi doma ali v tujini, kjer koli že so, ne predstavljajo nobene grožnje za svetovni mir. Mi nismo poslali svojih čet na tuje ozemlje zato, ker bi hoteli vojno, ali ker bi si hoteli priključiti nova ozemlja, temveč zato, da bi rešili svetovni mir in uničili napadalnost. (Molotov si je lahko izpraševal vest med tem govorom). In Connally je nadaljeval: Treba je položiti vse karte na mizo. Zato mora Sovjetska zveza iti dalje in mora v svojem predlogu zahtevati poročilo o vseh četah v aktivni službi, bodisi da so v Sovjetski zvezi, bodisi v obmejnih državah ali v katerem koli delu sveta.
Izpnševanje vesti se je torej začelo. Bomo videli, če pride tudi do odkritosrčne izpovedi. Kesanja za-onkrat še ne moremo pričakovati, niti ne trdnega sklepa. Zakrknjeni grešniki bodo pa tudi smrtne grehe zamolčali-
Vzporedno s sejami ZN in njih komisij tečejo pogajanja 4 »Velikih« o mirovnih pogojih s Hitlerjevimi pomočniki. Glede Trsta, glede oblasti njegovega guvernerja, glede načelnika bodoče tržaške policije so po mnogih debatah le prišli do precejšnje složnosti. Medtem pa je italijanska delegacija z vednostjo in odobronjem vseh 4 »Velikih« stopila v stik z jugoslovansko delegacijo, da bi se začela med obema neposredna uradna pogajanja glede naših krajev. Kuhali nas bodo kar pri dveh ognjih hkrati.
v stalnem razvoju. Nekega dne se je po dosedaj še nepoznanem postopku kemično-fizičnih zakonov užgala iskra - življenje. Iz mrtve snovi je nastala prva živa stanica : rastlinska. Rastlinsko življenje se je razvijalo in se nekega dne po prav tako neznanem postopku naravnih zakonov pre-obličilo v živalsko življenje. Tudi lo se je razvijalo od najnižjih živali - enostaničarjev pa do najvišjih - vretenčarjev : in v sami družini vretenčarjev od rib pa do sesalcev, kjer je končno v opicah doseglo svoj vrhunec. Toda razvoj se tukaj ni ustavil. Opice so v začetku živele v pragozdovih, potem pa so bile prisiljene živeti na tleh. Prilagodile so se okolju, naveličale so se hoditi po štirih, začele so hoditi p,o dveh. lobanja se jim je razširila, možgani so se povečali, v njih se je začelo skrivnostno delovanje nepoznanih kemično- fizičnih zakonov (o veda, kako velike vere zahtevaš od svojih častilcev!) in nekega dne - znamenit je moral biti tisti dan -sc je spel ukresaio, lo pot v opičjih možganih, in utrnila se je prva misel: opica se je prelevila v razumno bilje - v človeka.
(Nadaljevanje sledi.)
Zasedanje ZN bodo končali 11. decembra.
V Parizu pa zboruje poseben odsek ZN, ki se s kraticami zove UNESCO, ki naj upostavi kulturno in obveščevalno zvezo med vsemi narodi. Na ta način bi se ljudstva bolj spoznala, začela bolj medsebojno ceniti in bi s tem pripomogla k svetovnemu miru. RUSIJA PA V TO ZVEZO NI HOTELA VSTOPITI. Že od nekdaj se ona drži strogo zaprto in njeni narodi smejo zvedeti novice iz ostalega sveta le skozi vladno cenzuro. To ni znamenje čiste vesti in človeške svobode.
JUGOSLAVIJA. Dne 7. novembra so otvorili promet na »mladinski progi« Brčko-Banoviči. Zadnje mesece je delala mladina cele dneve v dežju in blatu. Časniki proslavljajo ta napor kot višek požrtvovalnosti. Saj je res lahko graditi na ta način, ko so delovne moči zastonj na razpolago; tudi narodno navdušenje je nekaj lepega — a človek bi v teh prosvetljenih časih ne smel biti več le stroj, ki niti ob nedeljah ne pozna ne počitka ne službe božje. Na to stopinjo je ponižala svoje ljudstvo komunistična vlada Jugoslavije. Kapitalisti nikjer ne izrabljajo na tak način delavca.
V Ljubljani se je 18. XI. sestala novoizvoljena skupščina Slovenije, ki bo sestavila novo ustavo. Kakšna lo ta, že naprej vemo. Boga ne bo v njej.
Maršal Tito jo sprejel obisk jugoslovanskih pisateljev. Pri tej priliki jih je nagovoril in je med drugim rekel, da je ljudstvo zelo vedoželjno in da morajo pisatelji pridno pisati. - Vemo, da bodo najbolj upoštevani oni, ki bodo pogrevali teorijo nekdanjega Dartviua, da je človek le višje razvita ojiica. V tej smeri se v knjigah, v šolah, na sestankih danes vrši vsa »višja« izobrazba vedoželjnega ljudstva v Jugoslaviji. Kdor tega »znanstvenega nauka« ne veruje, je reakcionar. — Torej: skušajte čimprej s krivimi nauki izpodriniti resnično znanosti
V ROMUNIJI so bile 19. novembra volitve. Zelo »svobodne« so bile, udeležba okrog 70%, nekaj ranjenih, med njimi tudi en minister iz opozicije. Pa kaj za to?! Anglija se nekaj usaja nad to »svobodo« pri volitvah, a ona no razume prave svobode in demokracije. To poznajo lo na Vzhodu.
GRČIJA jo zaveznikom izročila spomenico, kjer se pritožuje črez svoje 3everne sosede, ki malo preveč očitno pomagajo grškim partizanom v gueriliski vojni proti vladnim četam. Ministrski predsednik Tsaldaris je rekel v grškem parlamentu, da je že skoraj vsa Macedo-nija v Titovih rokah. — Seveda jugoslovanski tisk imenujo te besede: »ogabne klevete«, Ako bi ga svet dobro ne poznal, bi mu morda verjel.
V ANGLIJI se je oglasila kaka sestdesetorica laburističnih poslancev v zbornici in je kritizirala lastno lrburistično vlado. Všeč jim m za-ken o obveznem vojaškem naboru ki naj bi so ostal tudi zdaj po vojni, in grajajo tudi vladno zunanjo politiko, češ da se preveč naslanja na ZDA ia premalo no Sovjete. Te nezadovoljneže v svoji stranki je c k real min. predsednik Attlee. Ko je zbornica glasovala o njih predlogu, je bil soglasno zavrnjen. Nezadovoljneži so se vzdržali glasovanja, opozicija (konservativci) pa so glasovali za vlado. Ni gotovo, kdo je navdihnil laburistično opozicijo — idealizem ali mamonizem.
Prvo angleško potniško letalo na raketni pogon (brez p>ropelerjev) je 18 novembra srečno preletelo progo London-Pariz v 50 minutah.
V francoskem zasedbenem področju NEMČIJE so pri volitvah zmagali krščanski demokrati. Komunisti so dobili le 10 poslancev med 200.
ITALIJA. Zakladni minister on. Bert one je 19. novembra po radiju govoril državljanom o finačnem stanju države. Priporočil je posojilo za upoatavo, napovedal je izjemni davek na premoženje in zamenjavo denarja. Povedal je, da je šepanji porast cen neopravičen. Pridelovalcem in trgovcem je rekel: ne zadržujte vašega blaga iz strahu, da bo denar zgubil vrednost. Varčevalcem je rekel: ne zamotajte vašega denarja s tem, da hitite kupovati stvari, ki vam niso potrebne in za katere plačujeto dvakrat in trikrat previsoke cene. Vsem je rekel: ne im sedaj to nepotrebnemu strahu. I lada se je obvezala, da bo branila liro, ki je plod dela in prihranka celega naroda, in jo bo branila.
DUNAJ. Neki vseučiliški profesor je izjavil:	pri nas je tako, la je
vsak, ki ni član kake levičarske organizacije, opsovan kc.t nacist. — Sc pač levičarji povsod enaki. Pri nas spremenijo samo nacista v fašista.
Britanski katoličani o preganjanju Cerkve
GLASGOW 19. novembra. — Množičnemu zborovanju škotskih katoličanov, ki so se zbrali, da protestirajo proti obsodbi nadškofa Ste pinca in proti komunističnemu preganjanju cerkve v Jugoslaviji, j? predsedoval glasgo\vski nadškof dr. Dcnald Campbell. Glavni govornik je bil znameniti londonski katoliški duhovnik dr. Heeuan, ki je med drugim izjavil:
»Ne pratiravam, če pravim, da
preživlja krščanska cerkev dobo najhujšega preganjanja v modernih časih, in da se je začela že vojna med komunizmom in katoliško cer kvijo. Vsakemu razumnemu človeku je jasno, da je (a vojna celo pomembnejša od svetovnih vojn, ki jih je človeštvo pravkar preživelo.
»Bodisi da gledamo na Jugoslavijo, ali pa na katero koli drugo evropsko deželo, kjer :o na oblasti Sovjeti, povsod vidimo isto. Kar se dogaja v Jugoslaviji, se dogaja tudi na Poljskem, v Litvi, ali v kateri koli baltski ali balkanski deželi. In vse to, kar so dogaja, so ne dogaja slučajno. Povsod, kjer so prišli na oblast komunisti, je vsaka svoboda izginila.
»Stalinu je uspelo, da je privedel a hodni svet točno tja, kamor je uspelo privesti zahodni svet tudi Hitlerju pred desetimi leti. Če danes pravi Stalm, da misli, da vojne no bo, potem vsakdo hvali Boga in Stalina in mirno gre k počitku. Verovanje komunistov v nezmotljivost Stalina se niti od daleč ne da
primorjati s katoliškim verovanjem v nezmotljivost papeža, saj kato ličani ne trdijo, da bi papež ne mogel napraviti kake napake.
»Pred zadnjo svetovno vojno je ves svet govoril le o tem, kako je treba pomiriti Hitlerja. Danes pa ves svet, čeprav ne na glas, govori o tem, kako bi se bilo Irtba pobotati s Stalinom«.
Dr. Heenan je svoj govor zaključil:	»Zbrali	smo	se,	da demonstri-
ramo proti temu, da so aretirali in vrgli v ječo nadškofa Stepinea. Obenem pa smo si v svesti strašne usode milijonov 'judi, ki so zagrešili edini zločin, da ljubijo Boga in svo-fcedo.«
.LJUDSKI DUHOVNIK1'
Alojzij Lojk
»Primorska borba« z dne 16. nov. t. 1. poroča, da je na Okrožni skupščini ljudskih odposlancev v Postojni g-ovoril tudi »ljudski« duhovnik Lojk. Kaj je povedal? Govoril je proti amerikanskim imperialistom, proti italijanskim imperialistom, proti duhovnikom, ki se pritožujejo nad verskimi razmerami v Jugoslaviji, proti svojemu nadškofu (to smo izvedeli od udeležencev), proti nadškofu G. Rožmanu, proti nadškofu Stepineu, proti našemu listu. Ko ja na vse, kar je med našim narodom dobrega, pljunil, je z zanosom povedal vsemu stvarstvu neznano novost, da je Titova Jugoslavija danes »najbolj ugledna dežela v svetu«. — Pri taki govoranci seveda ni smel manjkati pouk na račun omenjenih škofov, da bi se ne smeli »krivično« vtikati v posvetno zadeve, »ld ne spadajo v delokrog Škota.« Kako je pa zaključil svoje apostolsko, nadvse duhovno, skoro-, da mistično govorjenje? Z mladeni ško navdušenimi vzkliki: »Naj živi naša ljudska oblast,!« »Naj živi maršal Tito!« — itd. Tako goreče je klical, kakor da bi prav od njegovih vzklikov zaviselo življenje komunističnih ustanov in voditeljev.
Če bi bil Tito papež, bi bil g. Lojk danes kardinal, kajti nekaj mest je že praznih.
Kdo pa je ta gospod, s katerim OF dela že toliko časa tako šumno 1 ropagando za svojo stvar?
Da n9 bodo mislili bralci našega lista in bralci P. B. in drugih komunističnih listov, da gre tu za kake. veliko osebnost, ki zavzema v cerkvenih krogih kako odlično mesi o, ga moramo, čeprav neradi, javne sli predstaviti.
To je bivši kapucin p. Celestin, k: so ga v Sv. Križu na Vipavskem že takrat vsi poznali kot nenavadnega čudaka. To je tisti g. Lojk, ki sam najrajši pripoveduje, kako je
med prvo svetovno vojno sfrlel iz sredine tržaškega mesta v vsemirje, kjer je otipal vse zvezde, in nazaj grede pregledal vse dele sveta ter se končno znašel spet v tistem škornju, ki mu g i je nekdo sezul, ko so jo dvignil v zrak. Vsi priznavajo temu gospodu, da zna mnogo stvari, a vsi, ki ga poznajo, vedo tudi, da naša nadškofija ne premore bolj čudaškega duhovnika, čeprav stopa blizu za njim še kateri.
G. Ahjzij Lojk je pri vsej svoji starosti še vodno župnik na Ban.iši-eah. Zares verni ljudje ga le silno težko prenašajo. Čudno se, je vrodel pod fašizmom in pohujšanje daje s svojo politiko v cerkvi pod komunizmom.
Ta stari čudak, ki je eden izmed nf znatne peščice »ljudskih duhovnikov«, kateri se resnično vtikajo v politiko, kakršna je duhovniku prepovedana in je zanj prav sramotna, bi napravil sebi in ljudstvu največ jo uslugo, ako bi šel v pokoj in se začel prav resno pripravljati na smrt.
OKNO V SVET
ZN zborujejo v Ameriki dalje. Tri
I	v	1
I cgospod govori 6ogolju6ni duši \
Odpadniki in grešniki se dvigajo proti meni kot odpadli 8 | angeli: Nočem ti služiti! Z vsemi silami se trudijo, da najdejo 8 | srečo na zemlji in da jo uživajo, a je ne najdejo, ker ni - prave 8 8 sreče razven v meni, ki sem radost vseh nebeških prebivalcev. 8 |	Leta	minejo	in	duše	teh	revežev	se	znajdejo	pred	menoj	na	8
8 sodbi. Kar so si izbrali, to bodo imeli. Plača je pravična. Kdor 8 8 ni hotel ljubiti Boga, bo preklet. -Za spokorne duše sem blag 8 8 Odrešenik, za zakrknjene pa sem oster Sodnik.	8
k _____________________________________________________    8
S O S KI TEDNIK
zopet hujska ljudstvo proti duhovnikom
Dne 16. t. m. se je z vso silo zev-gnal proti g. kanalskemu kaplanu Felcu. Očita mu, da izliva v imenu be&edo božje golide gnojnice na OF, na ljudsko oblast itd.
Poznamo S. T. in poznamo g. kaplana Pelca. Ker je za S. T. resnica gnojnica in ker želi g', kaplan koi bistroumen in goreč duhovnik ljudstvo natančno poučiti o vsem, kav se tiče vero in morale tudi v javnih zadevah, je jasna stvar, da za komuniste pomeni tako izdatno podajanje resnice »polivanje ljudstva z gnojnico.«
Resnična gnojnica, s katero le S. T. in tovariši tako radi zalivajo svoje lahkoverno in zaslepljene bralce, so pa izrazi, kakor:	ostudni gad,
n rčes umazano ščene (ta čast je doletela n is!), odpadki človeške družbe, izdajalci, zločinci, pleve, moralni pokvarjenci, pigmejci, slabiči...
Najbolj smrdljiva gnojnica S. T pa je, kakor pri vseh komunističnih listih, njegova groba lažnivost in obrekljivost. Le ker tako laže,'da se navadnemu človeku zdi sploh nemogoče, da bi človeško bitje moglo tako nezaslišano lagati in ljudi zava jati — le tej zares kolosalni lažnivo-
sti se ima zahvaliti, da naino ljudstvo drvi za njim. Ljudi s pametjo pa kroti s prostaškimi grožnjami in nasiljem. Toda laž in nasilje sta slabo orožje!
P. T.! — ne z golidami, ampak z iodricami gnojnice si zalil in šo zeli vaš Slovensko Primorje. Vedi, da Tvoje pisanje pomeni vzgajanje ljudstva k peklenskema sovraštvu j;. zločiustvu. Še več! S takim hujskaškim pisanjem pripravljaš nove zločine nad svojim narodom, kate-ivmu hinavsko zagotavljaš, da ga le ti ljubiš in delaš za njegovo srečo in svobodo.
Tiste bralce S. T., ki trdijo, da še vorujijo, spominjatiM na evangelij o poslednji sodbi, ki se je bral preteklo nedeljo in se bo zopet bral prihodnjo. Ti ljudje naj se resno sprašajo, kako se bodo pred božjim sodiščem zagovarjali, da so podpirali in brali časnik, k: se neprestano lori proti resnici in neti samo sovraštvo med kristjani, ki bi jih morala prav posebno odlikovati ljubezen do resnico in do bližnjega. Ali se ne bojijo, da jih križani Jezus resnično najde s krvavimi rokami? In potem?!
Kdo bi znal pojasniti ?
Priznati je treba, da »Primorski dnevnik« g. Byrnesu večkrat dobro izprašuje vest Zlasti kar mu očita o nedemokratičnem postopanju s črnci v Z. D. A., je točno; a tudi a našim ljudstvom, on in njegovi zares brezobzirno barantajo. Ncum-Ijivo je samo, kako se »Primorski dnevnik« drzne v kraju, kjer gospoduje »kolonialna strahovlada«, tako neprizaneljivo kritizirati zunanjega ministra in drugo oblastnike, medtem ko v sedanji Jugoslaviji, kjer vlada »popolnejša (progresivna) demokracija in tovariška e-nekopravnost,« nihče ne prigovarja niti navadnemu terencu ali komisarju, kaj šele, da bi so drznil kaj očitati kakemu aktivnemu ministru.
Tudi če bi sam glavni urednik >,Pr. dnevnika« poskušal kaj podob-noga, bi mu verjetno najprej zmanjkalo papirja, nato bi bil proglašen za reakcionarja, naposled pa bi prišel na zatožno klop ljudskega sodišča in od tam neizbežno v zapor — in kakšen! Ni sicer izključeno,^ da je sredi jugoslovanskega raja šo v ječi bolj ugodno, kot v Trstu na sprehajališču ali v kavarni; kajti dejstvo je, da od bednih antifašistov iz Trsta kar dežuje protestnih brzojavk na vse strani, tako da jih celo iz zapora pošiljajo Truma nu, Stalinu itd., medtem ko v jugoslovanskih zaporih nikomur ne
pri do na misel, da bi kaj črhnil v svet.
Vsekakor so človeku zdi čudno, da bi v Jugoslaviji prav vsi bili nezmotljivi in popolni, a je-tniki prav vsi srečni in zadovoljni. Vredno bi torej bilo, da bi kdo — najbolje morda prav »Primorski dnevnik« - • naposled točno in odkrito obrazložil, v čem je kolonialno suženjstvo v Trstu slabše od toliko poveličevane popolno svobode v demokratični Jugoslaviji.
Kaj so korporacije?
' Korporacije so samoupravne združbe ljudi istega poklica.
—To se pravi: Korporacije naj združijo ljudi, ki imajo isti poklic, v enoto; kmete v kmečke zveze, obrtnike po posameznih strokah v obrtne zveze itd. Te zveze bodo združile delavce in delodajavce in tako premagale največje in najhujše nasprotje, ki ga je povzročil v gospodarstvu individualizem, nasprotje ,,razredov", delavccv in dclodajavcev. .proletarcev' in ..kapitalistov.
Ta dva .,razreda” sla namreč nastala, ker je individualizem oprl
vse gospodarstvo na sebičnost, na osebno korist.
I ako je podjetnik mislil le nase’ na svojo korist in je tudi delavce najemal samo zato, da bi večali njegov dobiček. Posledica je bila, da je „kapitalis!“ dostikrat iskal čim večjega dobička tudi na račun delavcev, da delavcem ni dajal pravičnih plač ali da je izrabljal njih delo čez mero in čez pravi delovni čas. Tako je nastalo med delavci in podjetniki nasprotje in so začeli delavci ,,kapitali-ste“ kot svoje ..izkoriščevalce" sovražiti.
Korporacije naj to nasprotje izravnajo .Združijo naj delavce in podjetnike v eno „telo" (corpus), v en oganizem, v skupnost, po načelu, da naj služi gospodarstvo ne le koristi posameznikov, temveč koristi skupnosti, ne le individualni, temveč tudi socialni blaginji.
Ta misel skupnosti bo premagala sebičnost. Ta misel skupnosti bo tista duhovna vez, ki bo družila vse v enoto. Na zunaj pa se mora ta skupnost izraziti v javropravni ureditvi korporacij, korporacije naj urejajo od socialne oblasti priznani zakoni.
Toda te zveze bodo morale biti samoupravne. To se pravi: uravnavale bodo v mejah osnovnih zakonov Svoje strokovne zadeve svobodno in veljavno za vse.
S tem se bo preprečilo to, kar je v socializmu, a je bilo tudi v fašizmu in narodnem socializmu nevarnega in kvarnega, namreč zasužnjenje korporacij državi, da „se ne bi", kakor je to bojazen izrazil Pij XI., ,,država, ki bi se morala omejiti na potrebno in zadostno pomoč, postavila na mesto svobodne dejavnosti državljanov" (Oua 95).
Seveda sp bodo morale sorodne korporacije združiti v višje zveze (federacije), višje zveze končno v najvišjo enotno zvezo z najvisjim ,,narodnim gospodarskim svetom". Tako se bo vse gospodarstvo socialno uredilo pod enotnim vidikom skupne blaginje.
Že Pij XI. je pripomnil, naj bi sc po takšnem zgledu združili tudi tisti ki nimajo gospodarskega poklica, ampak kak drug poklic (,,svobodni poklici"), da bi se tako'rvsa družba snovala na korporacijah (..korporativni družabni sistem"), Saj so ..takšne samoupravne organizacije po mnenju mnogih državi, če ne bistvene, vsaj naravne" (PijXI., Oua 85), to sc pravi, če ne takšne, ki bi brez njih država sploh ne mogla biti zares država, ki bi bila vredna tega imena, pa vsaj takšne, da se brez njih socialno in gospodarsko živ-vljenje in država ne more naravno in pravilno razvijati v pravo blaginjo vseh.
3. Kakšen pomen bodo imele korporacije za rešitev socialnega vprašanja?
Na splošno bo pomen korporacij ta:
Čuvale bodo socialno skupnost (nasproti individualizmu), a obenem pravo gospodarsko svobodo (nasproti socializmu).
S tem bi pa bilo socialno vprašanje že po >eliki meri rešeno.
Korporacije bodo sporazumno urejevale delovne pogoje, plače in delovni čas. Uredile bi zavarovanje delavcev za bolezen in nezgode, za onemoglost in starost. Ker bi gospodarstvo ne bilo več samovoljno in anarhično, kakor v dobi individualizma, bi prenehala brezposelnost. Kolikor bi je še bilo, bi korporacije tudi tu pomagale s posebnim zavarovanjem.
Skupnost vseh v korporacijah bi delavec osvobodila sedanjega proletarskega značaja in jih včlanila v družbo. Delu bi se priznal socialni značaj, s tem pa delavcem značaj enakovrednih članov družbe.
V delavske družine bi sc vrnila zadovoljnost in veselje za delo. Saj delo ne bi bilo več rabovanje kapitalizmu, ampak služba družbi jn skupni blaginji.
Zakaj smo pa dejali, da bi bilo socialno vprašanje tako že v veliki meri rešeno ? Ali ne bi bilo že sploh rešeno ?
Socialno vprašanje tako še ne bi bilo popolnoma rešeno, zakaj
socialno vprašanje ni zgolj gospodarsko vprašanje, temveč je obenem nravno in duhovno vprašanje. Zato ne zadostuje samo preo-snova ustanov, temveč je potreben tudi prerod nravi.
Češčenje Najsvetejšega
V stolnici bo na 1. adventno ne* del jo in naslednja dva dneva celodnevno češčenje Najsvetejšega. Izpostavi se pri zorniški sv. maši ob 6. uri zjutraj, ko je tudi slovensko petje, in ostane izpostavljeno do večernega blagoslova.
Zornice
Slovenske zornice obhajamo vsak advent ob 6. uri zjutraj v stolnici in pri Sv. Ignaciju. Navajajte zlasti mladino k tej jutranji žrtvi ob pričakovanju velikih skrivnosti sv. rojstva Gospodovega.
Duhovna obnova za može in fante
bo v soboto 30. novembra ob 18.15 pri Sv. Antonu.
Duhovna obnova za žene
bo pri Sv. Antonu v sredo 4. XII. ob 4. uri popoldan.
Brez duhovne obnove človeške družbe zastonj čakamo na kako drugo koristno obnovo in srečo.
Slovesna zadušnica po rajnem nadškofu msgr. dr. Francu B. Sedeju bo v goriški stolnici v petek 29. XI. ob 9.30.
1
Glas zaveznikov poroča:
Izidi mrliškega ogleda 24 trupel s Prevala
TRST, 19. novembra. — Po končanem mrliškem ogledu ostankov 24 trupel, ki so jih našli pred nekaj dnevi na Prevalu pri Sveti gori, je policija javila naslednje podrobuosti katero bi lahko služile za razjasnitev tragičnega dogodka in za identifikacijo nekaterih izginulih. Iz zobovja je razvidno, da so bili ubiti po večini slan od 18 do 23 let. Mnogim izmed njih so še manjkali modrostni zobje. Eno zobovje kaže od-krušenjo na vrhu spodnjih sekalcev. Med njimi mora biti *udi neka ženska, ker so v jami našli eno dozo za puder. Domnevo potrjuje dejstvo, da nosi ena izmed lobanj obledele lase, ki so približno 20 cm dolgi.
Mladeniči so uajbrže pripadali kakšnemu vojaškemu ali polvoja-škemu oddelku, ker so skoraj vsi imeli vojaške čevlje in oblačila itali-jsnsk*3ga izvora. Eden izmed njih je
l il verjetno Nemec, ker so našli kose nemško modre uniforme. Med prodmoti, ki so jih našli na dnu jame, so: dva prstana iz bele kovine s pravokotno ploščo (eden izmed prstanov ima vrezani začetnici RA); križ ir5 bele kovine, dolg 15 cm; nadaljnji križ, dolg 6 cm; slovenski molitvenik; tobačnica iz belo kovi-i.e; kvadratna doza aa puder (že omenjena iz bele kovine z okroglim ogledalcem; ovalni tok (verjetno za svetinje) ter nekateri moški žepni glavniki običajne vrste.
Edini ostanki dokumentov so: ena italijanska osebna izkaznica, katere številka, ki je nepopolna v začetnih številkah, končujo z 187126. Podatki njenega imetnika so delni in nepopolni:	priimek	Lue...,	ime:	Mar...
(če: E‘.tore, mati: Mar..., rojen: 27... Od neke druge osebne izkaznice so spoznali le dan izdaje: 19. avgust 1943. Na Ostanku vizitke, ki je morala imeti dve imeni, so vidno sledeče črke: Di Biasi - d’Am...
( Kadatjevanje na 4. str j
Rene Bazin
Četrti berač
Da bi otroka uspavala, je mati pela staro žalostinko, ki je prišla od Bog ve kod kakor popotniki nekdanjih dni. Nasproti za hišnim pragom se je razprostiral travnik, ozek in ves ogrizen od ovac, kjer so bile razgrnjene v soncu plenice in pove ji. Za travnikom so bile sipine, vse enake, ki so se izgubljale v daljavo, puste, neobdelane, in so tam rasli le redki grmi ločja. Ko ji pihal veter v silnih sunkih, jo valovilo grmovje v srebrne tn trepetu čez sipine. V daljavi si opazil o lepih dneh morje v svetli črti, morje brez ladij, kakršno je ob bregu, ki ne nv.di globine in zavetja.
Pokrajina ni bila vesela, Julki pa je bila všeč, ker je bila tukaj rojena. Težko bi bilo tu prebivati, če bi ne ležalo za hišo z zidom ograjeno polje, ki sta na njem dobro uspevala oves in čudovito lepo tudi krompir. Kaj je treba še več, da je človek srečen? Julka je bila prepričana, da ničesar, ali bolje rečeno, niti Izpraševala ni po tem.
Ljubila je to svojo »Lisičmco«, zadnji grunt, ki se je kot ostroga zaril v pesek na obrežju, ljubila je
svoje štiri otroke, svojega možu, ki so je trudil od jutra do večora s kopanjem zemlje, zbiranjem morskih izmečkov in vlačenjem mrež skupaj s starejšim sinom. Imela je v srcu tudi veliko usmiljanje z berači, ki so hodili mimo. Radi teh šosterili ljubezni in radi usmiljenosti v srcu ni Julka nikoga zavidala.
Onega večera je bilo nebo temno in mračno, obzorje pa tako zabrisano, da ni bilo mogoče določiti ure dneva. Sonce bi moralo biti v zato-m. Skozi dimnik je rosil napokriva-čo lonca droben, droben dež, da J6 cvrčalo na ognjišču. Mož je bil s sinem Renatom na morju, žena pa jo zibala najmanjšega in pela nedoločno pesem dolgih pričakovanj...
Ropot, ki ga je povzročal zapah na vratih dvorišča, ko so se odpirala in zapirala, je predramil Julko, da je prisluhnila. Na mokrih tleh je zvenel en sam korak.
»Nista onadva,« je pomislila.
V tem trenutku se je prikazala v odprtih vratih črna senca, mož s svežnjem, ki ga je imel privezanega no koncu palice. Julko je sprele-1 el strah, ker je bila sama. Videla je Je dvoje rdečih oči. ki so se uprle vanjo, in brado potepuha, ki jo bila rol bela, pol plava in premočena od dežja.
»Kaj želite!« ga je vprašala. »Počitek čez noč?«
Mož je le pritrdil z glavo. Zdelo se ni je, da ga je spoznala. Lisičm-
ca je bila sicer daleč od vsake vasi, pa jo večkrat sprejela popotnike in potepuhe.
»Pojdite gori na senik in ležite v slamo! Moj mož vam kmalu prinest večerjo: slišim, da že prihaja.«
Slišala pa je le svoje srce, ki ji je pravilo:	»Pridi, pridi!« Pomirila
se je, ko je pomislila na svojega do jtnčka. Ko se je berač umaknil, je si.et začela peti pesem dolgih ur.'.
Dasi še mlada je imela Julka suh obraz n pod kostanjevimi kitami, k so bile pol skrite pod čepico, dvoje črnih oči, ki so se rade solzile in vznemirjale, ki so se pa le redkokdaj in še takrat samo za trenutek smehljale. Imela jo materinsko '.n preprosto naravo, ki jo je satoola na kmetih ohranila nedotaknjeno. Kar si je želela, ji je njen mož, bolj rebat in surov, rad ugodil. Čutila je, da .ie našla v tej hiši miren sprejem, zato jo je brez šuma lepo uredila, ko je bil njen mož cele dneve zunaj v vetru na ravnini ali na morju.
Roka, ki je gonila zibelko, je zmanjšala obseg nihanja, da je naposled le še trepetala. Potem se je lečila od obročka. V tem trenutku pa je zapihal močnejši veter okoli hiše in ubogo ženo samo je prevzelo hrepenenje in strah. Da bi se otresla strahu, je vstala in začela pripravljati večerjo. Minilo je pol ure. Nastala je noč.
»Tukaj sva!« je nenadoma zaklical mož. »Lačen sem! Slab ribji lov etnes.«
In je vstopil. Pol kmot in pol mornar je bil obločen v temnomodro platno, glavo pa je imel pokrito s povoščeno čepico. Bližal se je skozi t o mrak soljo z dolgo glave m vdolbljenimi očmi, kakor bi iskal črno. Ta je bila nagnjena nad ognjiščem in je mešala v loncu. Ko ga jo zagledala, mu je prikimala z glavo in so nasmehnila sinu. ki jo je tudi sam iskal čez očetova ramena.
»Dober večer, mama!«
Poljubila je sinčka, ki ji je ponudil lice, mehko od soli in megle, in jo prižgala luč, s katero jo varčevala do zdaj. Luč je razsvetlila koš, kjer so poginjalo tri ribe z raskavo in blatno kožo in dva raka z upognjenimi nogami, podobnimi kamenčkom iz marmorja.
»Tu je juha za jutrišnji dan,« je lekel mož. »Morje je previsoko. Jejmo!«
In so sedli za mizo. Sinček je komaj zaprl vrata, pa so se že zopei. od zuaaj s silo odprla.
»Smeva 'stopiti?« je prosil en glas.
>:Kje naj spiva tukaj?« je vprašal drugi.
»Na polju v jarku!« je zaklical mož. »Glej, kako ti govore ti potepuhi! Kje se spi? Kaj imam jaz gostilno?«
Kmet je razburjen vstal od mize. Ko se jo približal, sta se dve senci v odprtih vratih umaknili v temo. Potepuhu sta videla, da je bil prevelik in premočan, zato sta znižala * voj gl j; s.
»Morda vendar ne mislite naju pustiti zunaj v tem vremenu?« jo rekel eden.
»Prav zares, postopaška sodrga! Samo na cesti jih vidiš Mi pa moramo delati in jim še dati, kar hočejo! Zleknita se na kup proda, ribo vama ne bodo delalo nadlege.«
»Sem že enega spravila v senik,« rekla mirno Julka. >,Saj je dovolj prostoren za tri.«
Mož se je nevoljen obrnil, sedel k mizi in začel jesti, ne da bi rekel bogedo. Veter je žvižgal. Slišal se je šum plašča potepuhov, ki jo udarjal ob zid.
»Usmili so jii! ;< je začela Julka.
»Preveč jih je! Vsak dan odpirati vrata, dati slame, ki je živali ne poduhajo več, dali juhe! Ne, to je prevečkrat!«
Rekel jo tako, ne da bi prenehal z jedjo, bolj iz jeze, ker se je čutil preveč popustljivega. Zato je Julka rekla:
»Dobra človeka! Pojdita mimo hiše čez dvorišče. Tam je ob hlevu senik, vstopita in se posušita! Kmalu vam prinesem večerjo«.
(Nadaljevanje)
■Stran 4.
Lobanje skoraj vseh ubitih kažejo poškodbo, ki je bila povzročena s strelnim orožjem v tilnik iz bližine. Nadalje so našli mnoge zanke iz žice. s katerimi so bila zvezana zapestja žrtev.
Tržačanka spoznala žrtev iz jame pri Sv. gori
• Kljub temu, da so ogled ostankov trupel, ki so jih 11. nov. našli v jami pri S^eti gori, zaključili že v soboto, še vedno razne osebe prosijo in tudi dobijo dovoljenje za ogled. Predvsem gre za osebe iz krajev, ki so bolj oddaljeni od Gotice, za sorodnike izginulih ali vojnih progre-šaneev. Tako se je včeraj v pokopališki mrtvašnici oglasila neka gospa iz Trsta, ki je na podlagi ostankov, edine osebne izkaznice in zobovja spoznala svojega nečaka Lucarimja (Lukežiča) z Reke, ki jo poleti 1945 služil kot vojak v okolici Kanala in o katerem od tedaj niso imeli nika-ke vesti. Lukežioeva mati biva tre-notno v Genovi; brzojavno so jo obvestili, naj zaradi morebitne identifikacije trupla pride v Gorico.
Po prstanu so spoznali še eno, žrtev iz Trsta — Avrelija Riceobona.
RENČE
Morda bi bilo prav, če bi bil tudi iz naše žalostne vasi kok dopis v katoliškem tedniku. Tudi pri nas jih je še mu ego, ki ga radi čitajo in zato so nestrpneži na sestanku sklenili, da ga morajo v dveh mesecih iztrebiti. Živo se spominjamo, kako so slov. katoliško časopisje zasledovali fašisti. Kako to, da so sedaj njihovo vlogo prevzeli domačini, ki oznanjajo svobodo za vse? V sužno-sti srno čitali naš časopis v strahu in skrivaj — v svobodi ravno tako. Toda krivica od brata boli še mnogi bolj.
Dogodek ob odprtem grobu 16. okt. je pokazal ravnanje ubogega našega ljudstva v žalostni luči. Domači g. župniK, starček, skoro 40 let je v naši župniji, je pokopaval ponesrečenca in opomnil, naj bo na prvem mestu križ, ne pa rdeča zastava 1), a mladenka jo je kljubovalno držala na istem mestu. Ko je na ponovni poziv ni hotela umakniti, je župnik pustil pogreb in odšel. Nepopismo je, kar k e je nato začelo: grožnje, prekliujevanje, sramotenje in zaničevanje, klici, naj ga vržejo v jamo, naj stori svojo dolžnost. In vendar ni župnik storil nič drugega kot svojo dolžnost v takem primeru.
Tudi ob naslednjem pogrebu 28. < kiobra so na vsak način hoteli nesti komunistično zastavo in so to ij a mero opustili šele potem, ko so videli, da se župnik ne vda in noče
niti.
Te žalostne razmere kaže na zunaj tudi naša cerkev, ki jo še vsa v razvalinah, enako tudi nekdaj taki. vi-
Ko so je Urh vračal od zaslišanja pred vaškim Narodno osvobodilnim odborom, so ga navdajala zelo mešana čustva. Predvsem je bil vesel, da so je stvar še tako dobro iztekla, čudil se je odbornikom, da se imajo za tako veljavno može, ko so prav za prav le igrača v rokah skritih vodnikov in gospodarjev, katerim morajo biti bolj poslušni kot tovorna živina svojim brezsrčnim voznikom. Obdajala ga je griza ob misli na tistega temnega odbornika, ki ga je med izpraševanjem tako strupeno gledal in ni ves čas zinil niti ene besede, pa se je zdelo, kakor da bi hotel reči: Ti Urh si pač dovolj prebrisan, da premotiš te domišljave in otročje odbornike, todi glavno opravilo boš imel z menoj in tistimi, ki jih jaz zastopam, in takrat te bo minila vsa zgovornost... Cim bolj je mislil na tega človeka, tem bolj se je umikalo čustvo veselja čustvu negotovosti, in straKu glede bodočnosti. Saj jg tudi dobričina predsednik dcvolj jasno povedal, da ga pusti »zaepkrat« domov. Dodal je tudi svarilo, naj »pazi na svoj jezik«.
seki zvonik. Slišimo pa, da se bo s pozidavo zač“lo v Kratkem. Toda kdaj se bo popravila duhovna škoda, ki je povzročila : oliko verskih razvalin?
Zaupamo v usmiljenje božje, čeprav je med nami veliko popolnoma zaslepljenih in zakrknjenih ljudi.
1) Pri cerkvenem pogrebu bi rdeča zastava SPLOH ne smela biti. Teda kjer vlada nasilje, župnikova prisotnost ne pomeni odobravanja izzivanja verskega čuta in tudi ne sodelovanja z brezbožno družbo komunistov. Op. ur.
+ FRANC KODRIČ
Dne 20. nov. jo po kratki bolezni nenadoma umrl g. župnik iz Vrtojbe Prano Kodrič. Rodil se je 21. I. '901 na Brjah pri Rihemberku. Študiral je v Gorici in Ljubljani. Posvečen jo bil v mašnika 16. III 1924. Služboval je kot kaplan v Kobaridu in Solkanu, kot župnik v Kojslcjm in nazaduje 9 let v Vrtojbi. - Bil je pobožen in goreč duhov-hik, ki je v vseh službah zelo skrbel za globoko versko življenje svojih faranov. — Imel pa je tudi veliko težav z rahlim zdravjem in v zadnjih časih z nerazumevanjem ljudstva.
Pogreb sa je vršil ob veliki udeležbi duhovnikov In vernikov dne 21 XI. Pri sv. maši zadušnici je g. špiritual in bivši vrtojbenski župnik dr. Močnik lepo govoril o duhovniku prijatelju ljudstva.
Vrtojbenski pevski zbor mu je zapel nekaj lepih žalostink, pri sv. maši so pa peli bogoslovci. Naj počiva v miru!
LIVEK
Tekom enega meseca smo prav občutili, kaj je svoboda, kaj je ljudska volja, kaj jo kultura, kdo je narodnjak in kdo izdajalec.
Pri nas vlada prava živčna vojna.
Pred dobrim mesecem sta nam
iti poslani dve učiteljici od ZVU. Koj ob prihodu je ljudska oblast poklicala eno teh učiteljic pred veliki zbor, da jo zasliši. Ko so zvedeli, da je poslana od ZVU, so enoglasno svetovali, naj se kaj kmalu odstrani, češ da ljudstvo to zahteva.
Obe učiteljici sta ostali in na praznik sv. nadangela Rafaela dne 24. oktobra smo imeli šolsko mašo, Svete maše se je udeležilo precejšnjo število otrok. Že prvi dan se je pričela strastna gonja proti učiteljicam in proti otrokom, ki so začeli obiskovati šolo. Otroke so že prvi dan zmerjali z belogardisti in jim grozili, da bodo vse postrelili in sežgali. Nekateri otroci so pogumno odgovarjali in po stranpoteh pritekli v šolo. Za nekaterimi so celo kamdnje lučali in jih podili nazaj domov.
V novi položaj' se je tako živo zamislil, da je začel kar sam s seboj glasno govoriti: »Urh, dokler imaš opravila z ljudmi, ki se navdušujejo za narodno, kaj narodno, nerodno osvobodilno gibanje samo iz narodnega navdušenja ali iz sočutja do ubogih ljudi, ki hrepenijo le po pravičnih socialnih reformah, ti je lahko govoriti, saj tudi oni čutijo prav to, kar ti sam. Toda kako boš govoril s tistimi, ki jim ni prav nič do naroda in se tudi iz bede kmeta in delavca le norčujejo ter rabijo to stvari le kot limanice, dn r.anjo vabijo ljudstvo in z njegovo pomočjo pridejo do oblasti? Kako so boš zagovarjal pred tistimi, ki ,o jim tvoja vera, tvoja narodnost n tvoja socialna poštenost tisočkrat prekleto, ako ti ne služijo v to. du postaneš njih hlapec in ne prikimaš vsemu. kar oni od tebe zahtevajo? Kako boH ugnal tiste, ki zahtevajo, da si danes na njihov ukaz navdušen za svobodni Trst, jutri za italijanski Trst, po jutr išnjem za ju gaslovanski Trst, čez tri dni za ju-goslovansko-italijanski . Trst, čez štiri za komunistični Trst vseh narodov sveta itd.? Tudi ko bi si hotel 7 lažjo in hinavščino pomagati, kaj lahko padeš v zanko, ako ne veš, kako politično, socialno, narodno in versko prt pričanje je prav tisti hip zaukazano od tovarne proletarskega svetovnega prepričanja v Moskvi.
- Pred leti so partizanom ukazovali, da morajo biti verni in pobožni, dane® je vsak vernik sumljiv in že poroka v cerkvi je znamenje reak-
SLOVEINSKi PlrtMOREC
Dne 24. oktobra so sklicali sejo v miekarniei pri Plonih in ljudska oblast je zagrozila staršem, da ne smejo pošiljati otrok v šolo, ker se bodo otroci vzgajali v fašističnem duhu in so ne bodo učili slovenske zgodovine, ampak italijansko in a-merikansko. Tako so enoglasno sklenili, da otroci ne bodo hodili v šolo. Ker so bile grožnje, da bo treba dajati odgovor, ko pridejo naši sem, je bil sklep enoglasen.
(Da imenuješ vzgojo v šolah ZVU fašistično, ti je treba veliko mere zlebe. Da taki trditvi verjameš, moraš biti slep kot kura opolnoči.)
Dne 25. oktobra zvečer je bila seja v livški miekarniei za spodnje vasi. Tu pa se je na veliko žalost nekaterih pokazala prava ljudska volja. Matere in očetje niso molčali, zato pa je nastalo prerekanje in ker so se bali, da ljudska oblast ne bo zmagala, so posegli v besedo trije borci, ki so bili pijani in bržkone namenoma poklicani na pomoč. Tu pa ni bilo enoglasnega sklepa. Večina je bila za šolo brez politike m brez propagande.
Od tega dne so uekateri aktivisti in funkcionarji hodili po hišah in z ostrimi besedami napadali starše. Ponekod so bili celo štirikrat in dobesedno grozili, da bo že prišlo plačilo.
V vasi Jevšček so vsi starši, ki imajo šoloobvezne otroke (razen ene družine) zaprosili župnika, da bi posredoval, da bi dobili svojo u-čiteljico.
Ko jo prišel g. župnik z učiteljico in tremi deklicami Marijinega vrtca v Jevšček dne 3. novembra popoldne, so se zbrali starši k posvetovanju. Med pogovorom so prišli nekateri bivši borci m drugi mladinci v šolsko sobo in prosili za besedo. Ko so oni dobili besedo, se starši niso smeli več oglasiti. Njihov predstavnik je zauovedujoče povedal dobesedno takole: »Mi hočemo in zahtevamo, da se bodo naši pionirji vzgajali v našem duhu. Šola bo v Jevščeku, ampak taka, kakor bomo hoteli mi!«
Ko so starši in župnik rekli, da oni nimajo otrok in ne morejo odločati, so zabrusili staršem, da so bedaki, ki nič ne razumejo in hočejo prodati svoje otroke za krožnik mineštro in za kos amerikanske čokolade.
Domačemu župniku so očitali, da dela proti ljudstvu, da se vsi duhovniki borijo za kapitalizem, da so sebieneži, da gledajo za svoje interese in podobno. ,
Krona vsega razgovora je bila grda kletvina proti Bogu, ki jo je pred mlekarnico izzivalno izrekel predstavnik mladincev. Na zelo ostre besede domačega župnika glede kletvine pa je zamahnil z roko in rekel: »Saj je svoboda!« Naslednji dan dne 4. novembra so prišle de-
eicnarstva, ki bo kmalu zločin proti »ljudski oblasti« in progresivni demokraciji. Ta jo tako napredna in napredujoča, da je danes reakcija, kar je bilo včeraj najnovejša iznajdba to vrtoglave »naprednosti« ali progresivnosti.
Urh, zdaj pokaži, kaj znaš in zmoreš! Kdo to bo rešil, ako prideš v roke takemu zločinskemu tipu, kakor je bil tisti odbornik v kotu? Še nadškof Stepinac je slabo opravil, čeprav je 38 minut tako dobro govoril.«
Tako je mislil in sam pri sebi govoril Urh. K sreči ga nihče ni slišal. Večerja jo že bila na mizi, ko je vstopil k Žefovim, ki so bili že v skrbeh zanj, ker se jo zamudil precej več, kakor so pričakovali. Urh je odmolil z družino in sedel za mizo, toda jesti ni mogel, Niti'pijača mu ni teknila, kajti po par požirkih je odmaknil kozarec daleč proč od sebe.
Žef: »Kako si kaj opravil? Nekam nenavadno slabe volje si. Ali se čutiš bolnega, da nočeš ne jesti ne piti?«
Urh: »Kako naj še jem, ko sem, kakor se zdi, že ves v močniku? Vaš vaški odbor me je klical na odgovor radi raznih čenč, ki jih govorijo o meni po vasi. Vse izvira iz zavisti, kakor je sploh ves komunizem r.rastel predvsem iz zavisti. Ljudstvo, ki so da uloviti na komunistično limanice, je tiako dovzetno za tak nauk ali iz zavisti, ali zato, ker ne !ve, da ga drugi ženejo v to smolo iz zavisti. Pravi komunisti nišo proti
klice gospodični učiteljici naproti več kot pol ure daleč. Ko se je po pouku vračala iz Jevščeka, pa so jo na poti čakali dva »mladinca in dve mladinki«, jo surovo ozmerjali in ji povedali, da je to drugi in zadnji opomin.
Torej vedno ista pesem: svoboda nasilju, svoboda laži, svoboda bogokletju in vsej grdobiji, — samo pamet in poštenje nimata svobode. -ZVU NAJ NAPRAVI KONČNO RED!!
Dne 13. t. m. pa so jo celo s kamni napadli, ko se je vračala domov.
Ljudi to silno boli, ker no morejo svobodno izraziti svoje volje in so nekateri skoraj prisiljeni skriti svoje prepričali je zaradi ljubega miru.
A to še ni dovolj. Štirje aktivisti neumorno delajo, sklicujejo sestanke in seje, grozijo, vabijo od drugod »višje glave« in hujskajo ljudstvo 1 roti »farju«, ki je seveda vsega teka kriv, ker mu je zelo pri srcu mladina in ne želi drugega, kot sodelovanja med učiteljstvom in duhovnikom.
Tako so ustanovili drugo šolo in j oklicali svojo učiteljico, ki bo delala za ljudstvo in učila otroke v ljudskem duhu iti jo bo seveda moralo vzdrževati ljudstvo, ki je sicer že vajeno neprestanega pobiranja.
Najhujše je to, da nekateri otroci, ki ne hodijo v zavezniško šolo, neprenehoma kričijo nad drugimi otroki in jih zmerjajo z najgršimi psovkami.
To je vzgoja novega časa, ki ne pozna več Kristusa in ljubezni, ampak le sovraštvo. To so pionirji, ki jih vzgajajo v mvem duhu. In tuhčo jih ne pokrega, ampak jih še celo hujskajo, naj le dobro kričijo. Samo taki so zavedni Slovemi, drugje pa so izdajalci.
Lahko bi navedli še marsikaj — ii> ne laži, temveč golo resnico. Najbolj žalostno je to, d . mnogi sploh nimajo pojma, kaj je svoboda, kaj je demokracija, kaj diktatura, koj narodnost in narodna zavest, kaj krščanstvo in krščanska vzgoja.
Mislijo, da če so oni vetrnjaki, ki se obračajo, kakor jim kaže, da morajo zaradi tega vsi za njimi. Pa ni tako. Trst se maje v vetru, hrast pa je trden.
Tudi pri nas nekatere maje veter, se pa tudi mnogi, ki so značajni m rušo nikoli spreminjali srajc. — Vsi ti prosimo, da nam pustite zares svobodno voljo, da nam ne pobirate katoliškega časopisa, kot se je že zgodilo, da nam pustite šolo, kakor si jo želimo s imi. Mi vas nismo nikoli ovirali v razširjanju vaših časopisov, čeprav so bili proti veri in proti Cerkvi. Nič nismo grozili, aa ne smete pošiljati otrok v šolo in nobenega do sedaj nismo javno zmerjali in napadali. Premislite, kaj je svoboda in kaj resnična ljudska velja.
socialni krivičnosti, ampak hočejo, da bodi socialna krivičnost njih monopol. Oni niso proti zlorabi kapitala, ampak hočejo, da ga samo oni zlorabljajo. Pravi komunisti niso proti nasilju, ampak hočejo, da bo-ui tudi ta njihov monopol. Vse, kar je bilo narobe, postane pod njimi prav in pravično. Podobni so človeku, ki sedi pri gledališki predstavi in se mu zdi strašno grda in slaba samo zato, kor ne igrajo oni na odru najbolj zaželenih in odobravanih vlog. Sicer pa je vaš odbor še čiove-ški in sem so z njim dokaj dobro pomenil. Le en človek mi ni bil všeč. Ali veš ti, kdo bi bil tisti fant, ki se oblači kot kak gizdalin in gleda tako oblastno, kot nekoč Mussolini po gbriških zidovih?«
Slavica: »To pa je Cene, ki je bil rvoječasno najhujši fašist in je pozneje bil v gozdu, kjer je menda r.apravil celo posebno rdečo šolo. • Sprejeli so ga, ker je bil v borbi zelo krut m menda ima na vesti tudi precej nedolžnih ljudi.«
Žef jo ob imenovanju tega človeka močno zakašljal in poropotal s stolico ter urno skočil okrog hiše. Nato jo spet prisedel in priporočil, naj za božjo voljo govorijo tiho, ker se tega človeka vse boji.
Žef: »Tega človeka ni maral nihče imenovati v Odbor, pa na ukaz od zgoraj smo ga morali sprejeti. Višje oblasti z našim odborom sploh niso bile zadovoljne, ker mi smo pač za riarod, a njim je to premalo...«
Urh: »In la človek je gledal me-
5ičv. 48
Pa se bodo gotovi ljudje pritoževali, da dela ZVU nasilje, ko dejansko le premalo stori proti drznosti rdečih nasilnežev.
Županstvo Gorica razglaša:
»
Opozarja se, da prehranjevalni u-lad v Gorici deli nakaznice za nile-
■ (veljavne za dobo od novembra 1946 do februarja 1947) za otroke v s.ar osti od 4 do 8 let.
Delitev se vrši v prostorih Prehranjevalnega urada (Via Crispi 3 i. nadstr.).
Mestno župansivo v Gorici naznanja, do bosta kriti trg iu izvozni trg ostala zaprta vse nedelje do 17. marca 1947.
Mestno županstvo v Gorici naznanja, ua je sedanja tarifa za užitnin-ski davek na vinske pijače spremenjena takole - ■
a) navadna vina 1.000 lir na hi.
h) fina vina 2.000 lir na hi.
c) vina v steklenicah 20 lir na sleklouioo
d) peneča se vina 100 lir na steklenico.
Navedena tarifa stopi v veljavo z 18 novembrom 1946. Povišek davka bo treba plačati tudi za vina, ki so omenjenega dne še v zalogah ali obratih.
Slovensko mladinsko gledališče v Gorici
priredi v četrtek 5. decembra ob 16. uri v Verdijevem gledališču v Gorici opereto:
3Yliklavž pvifjaja
Predprodaja vstopnic in spre* jemanje darii na dan uprizoritve od 9. ure dalje pri blagajni gledališča.
ZAHVALA
Ob nenadni bridki izgubi dragega sina, brala in sorodnika vlč. gospoda
Franca Kodriča
župnika v Vrtojbi
nam je bilo v veliko tolažbo, da je loliko ljudi z nami sočustvovalo in za rajnega molilo in da so ga na zadnji poti spremljali lako številni čč. gg. duhovniki in verniki iz Vrtojbe, Gorice, Solkana in drugih okoliških vasi. Vsem se prav toplo zahvaljujemo, prav posebno pa g. dekanu Pahorju, pridigarju dr.-ju Močniku in pevcem.
Milka Kodrič, sestra,
v imenu vseh žalujočih sorodnikov
Odgovorni urednik msgr ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljeujem A. I. S.
Tisk. G. lucchi - Gorica
no tako strupeno, odbornike pa tako zaničljivo, da me resno skrbi, ali je moja zadeva dokončno rešena, ali pa naj pričakujem po prvih kapljicah cele povodnji nevšečnosti. Bomo videli, kaj bo odgovoril Pokrajinski narodno osvobodilni odbor.«
Žef: »Bojim se, da bo odločil, kakor se bo zdelo prav tistemu Cenetu, ki so mu svoječasno pravili »Cina liga, zunaj črna, znotraj rde ča«. Prej, pozneje, danes in jutri bo tam, kjer je kaj posla za pokvarjene ljudi.«
Urh: »Ce je tako, moje slutnje niso neutemeljene. Pomisliti moram, ali mi še kaže biti tu.«
Žef: »Dokler uživaš naklonjenost Odbora, no bo prav velike nevarnosti. Nocoj že lahko mirno spiš. Ne
■ pa slabo, ako se v zadevi posvetuješ s kako modro osebo.«
Slavica:	»Veste kaj, nune Urh,
pojdimo na Sveto goro. Siromak piše o Sveti gori tako lepo, da me vedno mika, da bi enkrat spet romala na lo božjo pot Tam se boste posvetovali s kakim patrom.«
Urh: »In sv. spoved bom opravil, kajti po dobri spovedi bi niti smrt ne bila naj večja nesreča.«
Žef: »Pa pojdimo vsi, suj je res že sramota, da radi večnega govorjenja o narodni svobodi popolnoma pozabljamo na prvo svobodo, ki je ta. da so rešimo hudiča in njegovih skušnjav, ki nas vse več ali manj slepi in muči, dft ne najdemo prave fioti iz sužnosti, v katero nas ja zapeljalo navdušenje za svobodo.«