19. štev.
V Ljubljani, dne 6. oktobra 1900.
X. leto.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. J* se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se PoSiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Na delo za volitve!
Meseca decembra bodo pri nas dr-žavnozborske volitve iz V. kurije in Iz kmetskih skupin. Letos se ne bode več solilo tako, kakor prej, da volilci izvolijo ftekaj volilnih mož in le-ti poslanca, letos bod o vsi volilci voli li neposred no ln taj no, to je, volili bodo zvoniki mi listki in ne več volilne može, ampak kar poslanca. Prej so volilci v občinah in volilni možje pred volilno komisijo ustno napovedovali imena. Vsak je tedaj lahko izvedel, kako je kdo volil. ■Kdor se je imel koga bati, tedaj rajše ni •61 k volitvi, kakor pa, da bi proti svojemu prepričanju volil. Na kmetih sta stala župnik in kapelan pri volilni mizi in Vsacega zapisala, kdor ni po njihovi volji Volil. Naš kmet ve, kaj je zamera v farovžu in se ni upal nastopiti. Te zamere 8o zdaj ne bo treba bati. Na listek se bo zapisalo ime in domovanje kandidata za poslanstvo in ta listek se bo zložen oddal komisiji. Ti listki se Šele po končani volitvi odprejo in preberejo.
V V. kuriji volijo vsi 24 let stari Uiožki jednega poslanca, v kmetskih do-2dajnih skupinah pa volijo neposredno, brez volilnih mož, kmetski posestniki svoje Poslance.
Neki red mora biti pri volitvah. Slovenci nimamo dosti za poslanstvo spo-8obnih mož, in glasovi se ne smejo cepiti, zlasti ker danes imamo tudi na Slovencem stranke. V gospodarskem in drugem življenju ni nič stalnega. Kar nizko stoji, ^eli višje priti, kar strada, hoče priti do *ruha in do boljšega kruha, do boljših 2'vljenskih razmer. Kdor pa drži kljuko ^° vladnih prostorov države v svoji roki, Je na boljšem, ker v svojo prid lahko upodablja moči države, če bode imel kmetBki 8*an pristop do teh prostorov, bo skrbel *a zboljšanje kmetskega gospodarstva in ž»vljenja, če farovž, se bo v farovški kupnji dobro kuhalo. Če le plemenitnik in ve>leposestnik, ki čez tisoče oralov razpoka, bo svojo kasto imel pred očmi. Da to vlado dobijo v svoje roke, se ljudje po 8vojem delu in gospodarstvu zjedinjajo in Muzajo dobiti moč v roke. Kdor je moč-^jši, po tem se mora vladanje ravnati. . 81 ljudje istega dela, istega gospodarjenja ^ajo tedaj iste želje in isto teženje. Ti J*UP tvorijo jedno stranko, zakaj posa-ezen človek nič ne šteje, pač pa združen dfuzimi. In v željah sorodni si stranki Potem zvežejo. Tako farovž s »pleme-.^ki«, ki Be ge nazaj v prejšnje čase ^lrajo in na drugi strani meščan in kmet vj k^zposestni delavec, ki si imajo šele °riti boljše življenje.« Na jedni strani
še iz prejšnjih časov polna kasta, na drugi prazna.
Povsod delajo kmetje svojo stranko. Tudi pri nas na Slovenskem. Kmeta je dozdaj vlačil farovž za sabo. Ta farovž se vedno vleže na mastno stran, v zvezi je z vsem, kar jemlje bogastva iz malhe kmeta, meščana in delavca. Pri nas smatrajo v farovžih kmeta samo kot volilno živino. Dokler vlada vse duhovniku po volji stori, dotlej govori duhovnik kmetu: Daj cesarju, kar je cesarjevega. Doma bo upil nad velikimi davki, na Dunaju jih pa bo privoljeval. Doma bo tarnal, da so najboljše delavske moči na slamnicah v kasarnah, na Dunaju ali v Pešti pa bo dovolil makari desetletno vojaško službo in še par sto tisoč fantov več za kasarn-sko vojačenje. To vse v imenu vere, tako baje Bog hoče. Tako pripravlja sebi in svojim prijateljem takozvano volilno živino in dokler se kmet farovžu ne spunta, sedi ta žlahta mirno in komodno na žametnih svojih sedežih.
Proti tej še danes v Avstriji prav mogočni stranki se bojujejo meščanske in delavske stranke in tudi kmet, ki je malo okolo sebe pogledal. V naši Avstriji gre danes za to, da se mogočni žlahti v farovžu in na veleposestvih, — vsaj jedna glava odseka, ali vsaj ji da tak udarec, da se le-ta spameti, da se zave, da ima v prvi vrsti skrbeti za dušni blagor vernikov, ne pa za svoje kaste ali za kaste novodobnih milijonarjev, kateri duhovnikom radi tudi kaj privoščijo dobrega. Če je tak milijonar žid ali luteran, to nič ne šteje. Obresti plačujete kmeti temu židovskemu denarju. — Največji prijatelj kmeta, ki je doslej kje nastopil, veliki ruski pisatelj, ki je že milijon posvetil v zboljšanje kmetskega življenja, grof Tolstoj piše: »Vsako teženje kmetov, da se oslobodijo duhovenskega jerob-stva daje kmetom pogum in isti se potem povzdignejo duševno in gmotno.«
Ruski kmet je vzlic bogati svoji zemlji največji revež. Plemenitaži, popi, židje, uradništvo ga derejo tako, da je mej ruskim kmetom legar vsled gladu vsako leto na dnevnem redu. Ta sicer jako verni in pobožen grof Tolstoj, ki ima velika posestva, ki na njih sam kakor kmet dela in s svojimi delavci in sosedi najlepše ravna, je dalje pisal: »Nič ne pomaga, mi (to je, p 1 omenit n i k i, veleposestniki-bogataži in vi duhovniki) moramo s hrbtišč kmetov doli.«
Kako sede naši duhovniki na hrbtiščih slovenskega kmeta, tega ni treba posebno popisati, da pa ima katoliški duhovnik tudi pri vladi države svojo odlo-
čilno besedo, to se pa mora povedati. Gospodarstvo v Avstriji hodi na nič. Bogate naše dežele padajo v revščino. Kamor grajščak stare korenine in ž njim zvezani duhovnik stopita, tam več trava ne raste. Ta dva držita vse razvijanje narodov nazaj. Fabrično delo in gospodarenje je v druzih deželah ustvarilo bogato življenje; tam ni treba kmetu, ne delavcu stradati. Veliko skupi kmet, večje mezde dobi delavec. Pri nas v Avstriji tega ni. Pri nas je vse dražje, kakor drugod, in kmet ne more nič s pridom prodati in seveda tudi ne delavca plačevati. Ven v tuje kraje morajo naši mlajši ljudje in celo gospodarji. Tako je v vsej Avstriji. Meščan, kmet, delavec so nezadovoljni. Ali v vladah merodajni ljudje vedo, da je le treba vojaštvo dobro urejeno v rokah imeti in duhovnika gladiti, z istim dobro izhajati, potem se ni bati ničesar. Naj pa kanoni govorijo. Da pa do tega ne pride, naj duhovnik svoje delo opravlja. Kar se more, da se tej požrešnosti iz državne moči dobrot in posebno se duhovniku pusti prosta pot, da se sme v vse utikati. Le-ti potem kot policaji v cerkvi in zunaj cerkve kmeta in delavca na uzdi drže in ga tolažijo v njegovi revi s tem, da bo na onem svetu imel vedno zabeljene žgance. Tako je duhovnik ud državne vlade, oziroma v njej merodajnih slojev.
Na kat. shodu v Ljubljani so bili zbrani višji duhovniki, »višje plemstvo«, najeti ljudje iz meščanstva pa so zbranim kmetom velevali, naj upijejo: živio, če se kaka taka »višja oseba« prikaže.
Nazivali so se le-ti med sabo: »prev-zvišeni«, »preblagorodni«. Tu na tem shodu je videl, kdor ni slep, da je treba Slovencem svojega Tolstega, ki zagromi v naš svet: doli s hrbtišča ubozega kmeta! Tu se je videlo, kako se ti naši duhovniki, ki kmetu vsaki dan pravijo, kako so za njegov blagor zavzeti, pajdašijo z »visokim plemstvom«, s knezi, grofi, katerim se še sline cedejo po mastnih tlakarskih časih, in da neumneža kmeta, — pameten se ne da za to grdo službo rabiti, — le seboj vlačijo kot spremstvo, da razkazujejo svojo moč in oblast. — Meščana ni bilo na ta shod. Meščan neče s to »preblago-rodno« žlahto nič opraviti imeti, ker v6", da bi segli tudi po njegovem kruhu, če bi jih ne metal črez prag svoje hiše. Fej kmetu, ki se da vpreči v to kočijo, v kateri sedijo ti oblastniki!
Nasproti proti tej v državi in v gospodarskem življenju še v naši Avstriji premogočni stranki se zbiramo na Kranjskem vsi, ki še kaj na-se držimo. V tej farovžu nasprotni stranki, v kateri je večina meščanstva, stoji, kakor se je lani pri volitvi v kmetijski družbi sijajno po-
kazalo, tudi kmet, ki še ni obupal, in ki količkaj misli in okolo sebe gleda. Pri prihodnjih volitvah bo naš kmet lahko svoj glas oddal po svojem prepričanju, po svoji volji, ker lahko na volilni listič zapiše ime kandidata, ki je njemu všeč. Da v vsej duši mrzi tlakarstvo tem pre-blagorodnostim in prevzvišenostim, to je gotovo. Le korajže še nima. Da jo pa dobi, treba je združitve. Kmet sam mora mej kmeti delati zavolitve. Kmet kmetu zaupa. Torej vi, ki ste že pogledali okolo sebe, in ki ste korajžni možje, na vas je, da ste budniki, da ste zbiratelji vaših sosedov, da pripravite kar treba za dostojne volitve na kmetih.
Bodite prepričani, da se je našega duhovnika le tedaj bati, dokler on ve, da ima moč nad nami. Kakor hitro mu kmet gorjaČo pokaže, bo strepetal in gledal v vsej ponižnosti si prijaznost istega pridobiti. In tedaj ne bo koman-diral, ampak se lepo udajal volji onega človeka, ki ga redi. On naj vas vpraša, koga boste volili, ne pa vi njega. On je vaš uradnik. Zdaj ob volitvah bo prijazen, bo usiljiv, ne bo ga iz hiše spraviti. Le dajte mu vajeti v roke in videli boste, kako bo zopet »prevzvišeno« posedal. Temu stanu moči zmanjšati bo ob prihodnjih volitvah glasilo po vsej Cislataniji. Tega stran in država bo začela zopet kviško sopsti. Zatorej vsi k volitvam. In od vasi do vasi idite bodrit, spominjat zaspance na njih dolžnosti. Vaši pogovori ob nedeljah naj bodejo volitve in mislite na to, da je danes že več ko 100 tisoč vaših rojakov v Ameriki in na Vestfalskem, doma pa vsako leto manj delavcev. Ali hočete vaša zemljišča spremeniti v puščave, če hočete biti vzlic rodovitni zemlji le fabrika za izgojo knapstva tujine? Dosti dolgo je farovž v naših slovenskih razmerah odločeval. Kaj je storil, kaj vstvaril iz našega čvrstega ljudstva, kaj iz naše zemlje? Vprašajte ga, kje so dobrote njegovega vladanja? — Mesto, da bi vam privoščil Teč zemlje, kliče in vabi danes tujo menihe v dežele, da še ti iz vaše sklede jejo. Ali še ni zadosti teh snedežev?
V tako važnem času so nobeden ne more s tem izgovarjati, da bodo že drugi opravili. Tu ne gre za kako šalo, tu gre za to, ako naj postane Avstrija grobišče svojih narodov, ki gnojijo zemljo za Nemce v rajhu, ki že komaj čakajo, da dobijo več prostora za svojce, ljudi, ali pa postane Avstrija država dobrih kmetov, dobrih druzih delavcev, zadovoljnih pro-izvajajočih stanov ter pekel za one, ki hočejo brez dela o žuljih delavskega ljudstva živeti.
in trgov na Kranjskem, 5. januvarja iz^ splošnega razreda na Koroškem, 8. januvarja iz kmetskih, občin na Štajerskem, 9. januvarja iz kmetskih občin v Istri in na Goriškem, 10. januvarja iz kmetskih občin na Koroškem, 11. januvarja iz mest na Štajerskem, v Istri in na Goriškem. Volilno gibanje je že v vseh deželah v teku in postaja čedalje živahnejše.
Vojna v južni Afriki se bliža svojemu koncu. Tod in tam se sicer posamezne čete Burov še dobro drže ali brez upanja na zmago. Predsednik burske republike Krtiger je pobegnil, prvi vojskovodje so razkropljeni, a na tisoče Burov je že odložilo orožje. Angleška vlada je to zmago porabila, da je razpustila državni zbor in razpisala nove volitve, pri katerih dobi brez dvoma znamenito večino.
Vojska na Kitajskem. Jedinost mej velesilami, ki hočejo napraviti red na Kitajskem, je pri kraju. Rusija in Zjedin-jene države so umaknile svoje vojaštvo iz Pekina. Nemški cesar, ki je prej prisegal Kitajcem strašno maščevanje, je vsled tega že začel odjenjavati in bi se zadovoljil z najmanjšim zadoščenjem, vedoč, da mu sicer preti velika nevarnost.
Politični pregled.
Državnozborske volitve so razpisane v vseh deželah. Začele se bodo 12. decembra z volitvijo v peti kuriji na Kranjskem in končale se bodo 18. januvarja z volitvijo iz nižjeavstrijskega voleposestva. V slovenskih pokrajinah se bo volilo: 12. decembra iz splošnega razreda na Kranjskem, 18. decembra iz kmetskih občin na Kranjskem, 3. januvarja iz splošnega razreda na Štajerskem, v Istri in na Goriškem in v Trstu ter iz mest
Dopisi.
Iz Vinice pri Šmarjeti konec septembra. (Dejanska ljubezen do bližnjega.) Ni šo dolgo tega, ko seje pobirala takozvana pšenična  bira,  stari ostanek nekdanje  desetine.  Tudi  naš šmarješki g. kaplan in mežnar z veliko vrsto no-sačev  in   vozačev  sta  hodila  okoli po hižah ter pobirala pšenico, pri enem več, pri drugem manj; rada bi pa vzela, kolikor bi bil kdo dal! Pri meni pa bire niso vzeli, menda dobro vedoč, da me kot kmeta to breme že veliko let zelo tlači. Dobro vem, da novo došli g. kapelan ne bi bil meni te dobrote skazal, ko bi ne bil pod »komando« župnika Zamana. G. kapelanu in župniku Zamanu se zato lepo zahvaljujem. Ne vem sicer od kod to izvira, da sem bere prost, ali iz prijateljstva ali iz sovraštva; najbrže iz sovraštva, ker to raste od dne do dne. Pa če bi bili vsi  kmetje tako srečni, da bi župnik Zaman vsem bodisi iz prijateljstva bodisi iz sovraštva biro pustil, no, to bi bilo veselja, vsak bi mu rad zato roko poljubil. Dragi bralci, vem da ste radovedni ,   od  kod da to sovraštvo izvira. Hočem vam tedaj povedati! Ko je pred nekoliko leti šmarješki kaplan Kerin pri izpraševanju tako zelo zabavljal čez »Rodoljuba« češ, da jo brezverski list, ki je zoper vero in papeža, takrat se oglasi moj sin in pravi, da »Rodoljuba« on večkrat bere, da bi   bilo kaj   zoper vero,   pa ni še nikjer v njem našel. To je bilo župniku Zamanu vnebovpijoči greh mojoga sina. Tisto leto na sv. Štefana dan imel je že Zaman zoper mene tak pogum,  da je začel očitno kazen klicati na mć in na mojo  hišo,  rekoč:  Cloveče, katero komaj brati zna, se predrzne kaplanu v oči povedati, da »Rodoljub« ni zoper vero, očitna kazen mora priti nad to hišo, še predno bo izginila ta snežna odeja s površine zemeljske. S tem pretenjem me je Zaman iz cerkve spodil. Sklenil sem pa tudi za trdno, nikdar več še Zamana kdaj v cerkvi poslušat, dasiravno
je hotel pozneje to pretenje v nekem pismu utajiti, češ, da on ni nikdar teh-besed govoril, če prav so jih vsi ljudje, ki so bili takrat v cerkvi, slišali. To je tedaj prav poštena, sveta laž. Kajti še pozneje dvakrat je pretil, da prej ali slej mora priti »čez to hišo« božja kazen. Bog ve\ kje se je g. Zaman krščanske ljubezni učil, menda samo v DobroŠki vasi. Pete božje zapovedi pa menda ne pozna; pa Človek lahko pozabi če ima toliko skrbi in druzega opravila. Njegovo sovraštvo do mene in moje hiše je rastlo od dne do dne. Ko so ob času državnozborske volitve moji sosedji dali meni vse glasove, da sem šel poslanca volit> se je župnik tako razsrdil, da je Vinčanom pri sv. Martinu skoraj za celo leto maše odpovedal. Pa tisto leto je sv. Martin Vrnčanom poseben blagoslov podelil, in tako pokorščino župniku odpovedal. Gospod Zaman ali se še spominjate, ko ste kvasili na leci: Oče in sin si v roke se-žeta, ko gresta na volišče, in eden druzega volita. Ali povem Vam, da to je bila že druga grda menda sveta laž. Vsaki dan se namreč lahko prepričate iz volilnih aktov, da nisem jaz sina volil, in tudi sin ne mene. Res ste se takrat veliko trudili in lagali kar ste mogli, samo da bi bili mojega sina spravili v zapor. Poznate osmo zapoved božjo, najbrže ne, ker celo poštene priče pri vsaki priliki nesramno napadate.
Misijon in sveto leto pa je Zamana v srdu in sovraštvu do mene tako podžgalo, da je začel napadati tudi drugo nedolžne farane, ker sam je rekel: ne bi tožil, pa samo zavoljo Zalokarja bom tožil-Kaj ne, da to stori vse Vaša krščanska ljubezen do svojega bližnjega. Rekli ste tudi, da boste mojega sina tako napravili, da bode tako voljan, da ga boste Vi lahko okoli prsta ovili. Mislim, da jih boste Vi malo ovijali; le glejte, da drugi Vas nO bodo; sin pa mi je rekel, da okoli Vas zaradi ženitovanja nikdar hodil ne bo, ampak si bo znal že drugače pomagati-Kar ste pa po postavi dolžni storiti, zato se pa ne bo ne moj sin in ne jaz bal priti v župnišče, ker isto je »farmansko« in no Vaše!! Če bi pa moj sin ne delal po moji volji, gotovo bi mu Vi v tem pomagali, kakor ste delali pri moji hčeri, ko ste mešetarili kot kak »konjskodušar« ali pa cigan Joško, (saj barve sta si zelo enake) seveda samo iz sovraštva do mene-Da Vi toliko sovraštvo proti meni bruhate« temu se ne čudim, če se domislim, da Še svoji lastni materi niste prizanesli, in se šo spominjam dobro kako je VaŠ* mati v moji pričujočnosti »znake Vaš6 jeze« kazala in bridko jokala. Če bi Pa Vi g. Zaman zahtevali kakih podrobnost1* pa se na mene obrnite! — Vas gospo** urednik, pa prosim, pošljite en iztis *0 številke »Rodoljuba« g. Zamanu župnik v Šmarjeti na Dolenjskem, ker on rad »Rodoljuba« raz lečo bere svoj'1*1 ovčicam, in če ravno je še tako bote11' potom takoj ozdravi. — Jožef Z a 1 o k a r,' brezverec in liberalec, kakor me imenuj0*3. Zaman in sosedni črni Kos! .
S Štajerskega, dne 22. sept. Kdor ima maslo na glavi, ne s*11 na solnce. Kadar župnik na Polzeli narjev, jajec ali pšenice nima, P0*,1 misijon. Pred dvema leti mu je denafj0^' jajec in pšenice zmanjkalo. Poklical )^ misijonarje od sv. Jožefa pri Celju. M'9,J
J« trajal od 19. do 26. marca 1898. Med ^elim misijonskim časom je bil nastavljen pred oltarjem na eni strani škaf za pšenico, na drugi jerbas za jajce. Kadar so J>ile posode polne, so se izpraznile in ^opet pred oltar postavile. Tako beračenje j© trajalo celi teden. Jezuit je med tem ^asom pa tudi na prižnici beračil. Rekel •j®: »Kadar na smrtni postelji ležiš in testamente delaš, pokliči fajmoštra, ti znajo Najbolj testamente delati. Stisni mu vsoto denarjev  v roko,  pa  ne pod imenom (Stiftung), da se maše za tvojo dušo berejo.« In glejte, župnik je dobil za dve leti jajec, dve leti pšenice in za dve leti denarjev.   Ker mu je sedaj  zopet denarjev ^manjkalo, povabil je zopet misijonarje na Oljsko goro v  šoštanjskem sodnijskem okraju.  Misijonar Macur je na prižnici Ubogo učiteljstvo in šolstvo žehtal in pral tako, da je neki kmet od pridige domov grede rekel: »Zdaj pa vendar vidim, da vsi farji vseh časov enaki in isti. Farji ao se v našega najboljšega učitelja Kristusa zaganjali, ga zasramovali, špotovali, po nedolžnem po krivem tožili in konečno njegovo smrt zahtevali. Ravno tako in nič drugače se dandanes godi. Farji psujejo Nedolžne učitelje pismeno in ustmeno na ^se mogočne čine, ščuvajo ljudstvo proti njim. Toda mi dobro vemo, kje tiči resnica, kje laž, kje je pravica, kje je krivica. Učitelj se muči v tednu 25 ur s poukom naše nežne mladine, a kaplan samo 2 uri. Pa še ta čas jih tolče in bije po glavah.« Da se v kmetskih glavah začne obzorje siriti in jasniti, naj bode to ubogim učiteljem v zadoščenje. Saj ljudje vidijo, da so farji lOkrat bolj pitani, kakor učitelji. Zavidni far je na prižnici Oljske cerkve na petek 14. septembra verno ljudstvo proti učiteljstvu in šolstvu takole ščuval: *>čemu imajo današnji   liberalni učitelji pri njih mali omiki po G00, 1000, 1500 da «elo po 2000 gld. plače na leto? Današnji Učitelji so vsi sami liberalci, krivoverci in brezverci, ln takim učiteljem se otroci v šolo pošiljajo! Duhovniki pa, ki so toliko študirali, morejo biti zadovoljni z 300 do 600 gld. na leto.« Pa resnico je ta ljubez-njivi učiteljski prijatelj iz hudobije zamolčal. Pozabil je namreč povedati, da Učitelji nimajo nikakoršnega rezervnega zaklada. Duhovniki pa imajo 509,416.968 gld. v svoji blagajnici. To je na leto po 5 °/0 •čez 25,000.000 gld. obresti. To je mrtva foka. Učitelj ne dobi nobenih maš plačanih, duhovnik pa toliko, da denarje na *azne larovže pošilja, ker jih ne more toliko na leto izbrati. Učitelj nima nobenih Postranskih dohodkov od pogrebov. A duhovniki računijo od pogreba 10, 20, 50 do 100 gld. — Učitelj nima doma niti kruha, niti vina, niti moke ne živine in ne perutnine.   A duhovniki   imajo vinograde, njive, travnike, hoste vrte itd. Oni imajo vole, krave, svinje, kokoši, pure, race gosi. Mislimo   da  imajo dosti  za  edini svoj trebuh. Saj nimajo žene niti legitimiranih Otrok. Dalje daje učitelj svojo plačo ljudem nazaj. Denar pa, kateri v farške roke pride, vidi nikoli nobeno človeško oko več. ^aj  sedaj  kranjski in  štajerski Jakliči Svoje farške prijatelje poljubljajo. Mislimo ln nadejamo se, da se bodo sedaj vsem ^stim črnim učiteljem oči odprle, kateri šolsko poslopje papeževo zastavo raztezajo, v Prežce po cerkvene zvonove hodijo in na poti prvi cerkveni zvonec ^v°nijo. Kristus je hinavskim duhovnikom
rekel: Ti vidiš pezdir v očesu tvojega bližnjega, a bruna v tvoj emu očesu pa ne vidiš itd. — Grški učitelj je rekel: človek, spoznaj sam sebe! Pred tvojim pragom pometaj! Kdor ima maslo na glavi, ne sme na solnee.
Domače in razne novice.
Državnozbbrske volitve na Slovenskem bodo letos prav viharne. Na Kranjskem se bode vnel v vseh okrajih boj, ker postavita obe stranki svoje kandidate. Narodnonapredna stranka postavi kandidate dogovorno z volilci, kandidat bo tisti, ki ga bodo volilci zahtevali, dočim so klerikalci kar ukazali svojim pristašem, da morajo voliti vse dozdanje poslance, pa niso nobenega volilca nič vprašali. Klerikalci zaničujejo svoje pristaše tako, da se jim še vredno ne zdi, jih vprašati za njih mnenje! Doslej še niso postavljeni vsi kandidatje. Te bomo naznanili prihodnjič. Opozarjamo pa vse somišljenike: Pripravljajte se čvrsto na volitve. Če stori vsak svojo dolžnost, bomo zmagali kakor na občnem zboru kmetijske družbe.
Cesar v Gorici. V soboto in v nedeljo se je v Gorici praznovala štiristo-letnica združenja Goriške z Avstrijo. Slav-nost je bila lepa, a slovenska večina prebivalstva je bila skoro povsem potisnjena v kot. Vse je imelo laški značaj. Cesarja je stražilo več sto policajev.
Spomin na katoliški shod. Klerikalci nečejo o katoliškem shodu ničesar več slišati. Tako molče o njem kakor grob. Mi bi lahko marsikako zanimivost povedali o tem shodu, a manjka nam prostora. Jedno stvar pa moramo omeniti: Škof Strossmayer, največji vseh živečih katoliških škofov, ni katoliškega shoda v Ljubljani pozdravil in sicer ga nalašč ni pozdravil, ker obsoja počenjanje našega škofa in njegovih duhovnikov.
Škof v Cerknici. Pred kratkim je imel škof birmo v Cerknici. Pri ti priliki so mu Cerkničanje moško in pogumno pokazali, kako obsojajo njegovo politiko. Noben slavolok ni bil postavljen, razen na cerkvenih poslopjih ni bila nikjer nobena zastava razobešena, in škofa v imenu občine tudi nihče ni pozdravil, čast Cerkničanom. Posnemajte jih tudi drugod.
Osramočen tožnik. Kaplan Lavren-čič v Cerknici je ovadil posestnika in gostilničarja g. Franca Vidriha iz Begunj, da je rekel »vsi farji so sleparji in laž-niki«. Prvo sodišče je obsodilo g. Vidriha na 100 K, drugo sodišče pa ga je popolnoma oprostilo in je obsodilo kaplana Lavrenčiča, da mora plačati vse stroške.
Umrl je dne 24. m. m. kanonik dr. Franc Lampe. Bil je to res pošten, vsega spoštovanja vreden gospod, vzoren duhovnik, dober rodoljub, zaslužen pisatelj in čist značaj. Ko bi bili vsi duhovniki taki, kakor je Lampe, bi se že dalo živeti in izhajati, a žalibog jih je vse preveč tacih, katerih se je dr. Lampe sramoval.
„Domoljub14 obsojen. V zadevi gospoda Ivana Lampeta proti »Domoljubu« vršila se je te dni prizivna razprava pred deželnim sodiščem. Obtoženega slamorez-nega urednika zastopal je dr. Šušteršič, kojega je pa sv. Duh čisto na cedilu pustil, ker je prizivno sodišče v polnem obsegu prvega sodnika razsodbo potrdilo.
S tem je Rakovec definitivno obsojen, a gospod Ivan Lampe, posestnik s črnega vrha pri Idriji dobil je popolno zadoščenje nasproti rudečelasemu kaplanu, ki ga je vlačil po blatnih predalih umazanega »Domoljuba«. Dr. Šusteršič je pri razpravi kar besnel, ter se prilično tako neotesano, kakor nekdaj v duhovnike, (ki so mu na Rakeku kot kozli smrdeli), zaganjal v naš list. Dr. Tavčar ga je primerno zavrnil, česar pa niti treba ni bilo, ker se za sodbo Šusteršičevo niti toliko ne brigamo nego se brigamo za predlanski sneg. Ta človek meni, da je povsod katoliški shod, zategadelj je povsod surov, kakor je bil na katoliškem shodu.
Vencajz obsojen. Zadnjo soboto se je vršila pred okrajno sodnijo v Žužemberku zanimiva kazenska obravnava. Na zatožni klopi je sedel podpredsednik II. katoliškega shoda, bivši državni poslanec in bodoči kandidat za državni zbor, vpo-kojeni c. kr. deželnosodni svetnik Ivan V e n c a j z. Tožen je bil radi č a s t i k r aj e. Tožili so ga kranjski notarji, katere je bil katoliški vzornik Ivan Vencajz na katoliškem shodu v Žužemberku surovo grdil in psoval. Obtoženec je po navadi kmetskih fantov vse od kraja tajil, toda priče so pod prisego potrdile Vencaj-zova psovanja, na kar je bil poštenjak Vencajz spoznan krivim in zaradi časti-kraje obsojen na globo 100 kron oziroma 10 dni zapora.
Potrjen zakon. Cesar je potrdil vele-važni zakon, ki ga je sklenil deželni zbor kranjski, namreč zakon o ustanovitvi zaklada za javna dela in za povzdigo deželne kulture. O važnosti tega zaklada bomo še govorili.
Boj za občino Vipavsko, ki je trajal toliko časa, je dobojevan. Občinski zastop vipavski se je naposled konstituiral in je i/volil županom trga vipavskega g. Antona Hrovatina ml., sina prejšnjega zaslužnega in od klerikalcev skrajno podlo preganjanega in obrekovanega župana, za občinske svetovalce pa so bili izvoljeni gg. Iv. Lekan si, Jos. Žvokelj, Ivan Me-sesnel, Ivan Ferjančič in Štefan Re-har. Živela narodna in napredna Vipava in nje sinovi!
Loterijske srećke.
Gradec, 29. septembra. 75, 79, 30, 25, 43.
Brno, 3. oktobra.        84, 27, 44, 40, 10.
Dunaj, 29. septembra. 35, 25, 20, 68, 58.
Lino, 22. septembra.    77, 55, 25, 87, 40.
Praga, 26. septembra. 62, 50, 19, 85, 88.
Trat, 22. septembra.    72, 54, 50, 15, 21.
Glavna slovenska
liiiiaiipiliii
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu 14
Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po 4 V/o od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, obCekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo PO 6«/0. . .
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. M. Hudriik,
predsednik. Poštna hranilnica ček. št. 849.086. Telefon št. 135.
7475
Priporočilo.
Firma J. C. Bernard, tovarna za razne stroje v Karlinu na Češkem (pri Pragi) mi je za mojo vodno žago poslala jedno pat. Haag-ovo železno turbino, katero sem sam postavil in s katero sem jako zadovoljen. Vodna sila pri moji žagi je jako slaba. Dosedaj je gonila res tudi le jedno vodno kolo, s tem pa kljub vsem mogočnim tehniškim olajšavam samo jedno žago. Naročena turbina pa razvija moči za 91/* konjskih sil in žene pri isti vodni sili zlahka dve žagi ter en cirkular zajedno, brez prejšnjega šuma in ropota, ker teče jako mirno. Izgotovljena je iz dobrega materijala, zelo močno, a vendar jako precizno in tako lahko, da tudi z malo vodo dobro deluje, pri veliki vodi pa vsejedno ne podlega.
Radi tega priporočam firmo J. C. Bernard vsem onim, ki si mislijo nabaviti moderni gonilni stroj, tembojj, ker cene niso visoke, plačilni pogoji pa jako ugodni. Turbino si lahko vsakdo pri meni ogleda, kjer dobi lahko vsa potrebna natančna pojasnila o velikosti, moči in cenah.
Na Bregu pri Borovnici, dne 24. avgusta 1900.
Fran Švigelj
posestnik in trgovec z lesom.
Tržne cene v Ljubljani
6. oktobra 1900.
Compagnie Generale Transatlantique.
Francoska proga s poštnimi brzo-parobrodi via Inomost-Basel-Paris New-York.
Cena vožnje v III. razredu iz Ba-sela v New-York stane 84 (štiriin-osemdeset) gld. s hrano in stanovanjem od Basela dalje prosto. Odhod iz Ba-sela vsak četrtek, iz Havra vsako soboto zjutraj. Ta črta je najbolj pripravna za Slovence iz Kranjske in Štajarske ter za Hrvate. Na parnikih je najboljša hrana in postrežba; potniki m. razreda dobe" dvakrat na dan vino prosto.
Rommel&Comp.Basel
(Švica.)
V Ameriki smo v zvezi z BGlas Naroda", Fran Sakser, 109 Green-wich Street New-York.
PSenica, 100 kg Rež, „ . Ječmen, „ Oves, „ Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, , Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslo, Mast, „ Špeh svež, „
lit.
kgr.
16 14
13 12 60 ;18-(1840 14-460 24 20 16
40 36
Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr Telečje
Svinjsko „ Koštrunovo „ Piščanec .  . . Golob .... Seno, 100 kilo Slama, „ Drva trda, klftr. „ mehka, „
K	e |
1	44
1	90'
—	6:
—	16
1	28
1	20
1	40| or{
1	oU 20|
—	45
3	20
2	90
7	—
4	50
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Lndovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarje ve ulice št. 10.
025" Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. "SSA
(0
s
«
■■■I
s
(0
e
Kathreiner
je samo pravi v znanih
Kathreinerjevih zavojih!
Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje računajočih ponarejenih zavojih.
Kathreiner Kneippova sladna kava
je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi
Kathreiner Kneippova sladna kava
bode B veseljem in z vedno raz t očem učinkom V stotisoč družinah použita.
■
Kathreiner Kneippova sladna kava
je tam, lqer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek.
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisek ,Narodne Tiskarne" v Ljubljani.