t m GIMNAZIJSKI mn \ Gimnazija Ormož / zabavno čtivo / A številka, Z letnik / februar 2017 \ I I J GIMNAZIJA ORMOŽ UVODNIK »‘Ne‘ je končana poved. Ne potrebuje utemeljitve ali razlage.« Novoletna zaobljuba (za mnoge izmed nas): nauči se reči ne. Ker si to želiš. Ker si to zaslužiš. Ker je okej včasih reči ,ne‘. Ne glede na to, kaj si bodo drugi mislili o tebi, če nenadoma več ne boš lutka, s katero lahko vsi manipulirajo. Naredi enkrat za spremembo nekaj zase. Pojdi na sprehod. Do zamrznjenega potoka. In ne pozabi s sabo vzeti drsalk. Če želiš ves dan ležati v postelji in gledati v strop, naredi to. Vzemi čopič in nekaj naslikaj, ali še boljše - vrzi barvo na platno, pa naj nastane, kar bo nastalo in se ne osredotočaj na popolnost, simetričnost. Naj barve govorijo same zase. Verjemi, všeč ti bo. Igraj se z otroki in jih nauči nekaj novega. Pa ne pozabi se česar naučiti od njih. Kako se sam pobrati, ko padeš, ali pustiti nekomu, da ti pomaga vstati, če sam ne moreš. Skozi življenje ti ni treba iti sam. Vzemi v roke časopis. Pa ne kateregakoli, ampak 1 številko 7. letnika našega šolskega časopisa in si preberi, s čim smo si čas kratili dijaki. Od septembra do zdaj seje v naši šoli zgodilo že marsikaj. Začeli smo seveda s tradicionalno fazanijado, s katero smo dijaki višjih letnikov sprejeli fazančke, ki so se kmalu zatem v CŠOD Škorpijon spoznali med seboj. Vrstile so se številne športne prireditve in predavanja, na katerih smo širili svoja obzorja. Dijaki pa svojih dni nismo preživljali le v šoli, saj smo obiskali tudi številna slovenska in tuja mesta, našo tradicionalno destinacijo Rogla pa smo zamenjali z obmorskim mestom in pristali v CŠOD Burja. Novinarji so v tej številki pod drobnogled vzeli tudi štiri dijake in novo profesorico matematike Sonjo Bezjak. Upam, da boste ob branju časopisa uživali. Mojca VIDI SE, SLISI SE 7 S 3-0 3-3- 3-2 3-3 Krst fazanov Spoznavni vikend Uzgojiteljada Orientacijski pohod Za življenje se učimo Kje nadaljevati šolanje? Majhna škatla za velik nasmeh POTUJEMO Der er et gndigt land (Ta ljubka dežela) G-eografi in zgodovinarji v Prekmurju Maravoslovci na potepu Izmenjava s škofijsko gimnazijo Športni tabor Burja Magradna ekskurzija v Milano AKTUALNO 2.4 Ogled muzikala Mg fair ladg Pikin festival 2 Si Odgovoren sem za svoje zdravje 30 Maši rokometaši v polfinalu GLAVNA UREDNICA: Mojca Meško 3^- Dehvnice za otroke 32- 33 35* 36 Božični bazar Prekarno delo ali kako vsak dan trepetati za svojo službo Po stopinjah vojščakov Srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike Tri zlata priznanja na državnem tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni Profesorica Sonja Bezjak osebno Bravo naš Bezo NOVINARJI: Klara Branda, Nastja Feguš, Taja Husel, Meta Ivanuša, Nuša Ivanuša, Ana Korpar, Larisa Kumer, Maja Ledinšek, David Lukner, Lea Majcen, Grega Rubin, Monika Viher, Sanja Viher, Janja Zadravec, Ana Zemljič, Janja Žinko FOTOGRAFIJE: Foto-video krožek Gimnazije Ormož. DIJAKI SE PREDSTAVIJO 39 ^ & Rokomet - več kot le igra Pogumna odločitev 4-0 Med športom in glasbo Vsestranskost in marljivost 4,2 IZBOR FOTOGRAFIJ: Klara Branda, Taja Husel, Mojca Meško PRELOM IN OBLIKOVANJE: Klara Branda, Taja Husel, Mojca Meško LEKTORICA: Simona Meglič MENTORICI: Lenka Keček Vaupotič, Simona Meglič ČEZ GIMNAZIJSKI PRAG: www.gimnazija-ormoz.si IZDAJATELJICA: Gimnazija Ormož TISK: Alinea Vektorske slike vzete z: www.freepik.com K/S-t- "pAZAl^OV \Jlii sb, silsl sQs V sredo, 2. septembra 2016, smo bili prvošolčki sprejeti med dijake s tradicionalnim krstom fazanov, ki ga vsako leto prirejajo najstarejši dijaki. Letos so pripravili zabavne igre, v katerih smo se poskušali izkazati fazani obeh programov. Še preden smo začeli z igrami, so nas starejši letniki pričakali s pisanimi markerji in se predstavili ob glasbeni spremljavi, po kateri seje začela prva .disciplina', luščenje koruze. Igre so bile pestre: petje odstavkov iz učbenikov, metanje vodnih balonov, tek parov s privezanimi nogami. Zanimivejša je bila igra, v kateri sta dva fanta poskušala drug drugega karseda najlepše naličiti. Oba para sta se borila, da bi očarala sodnice iz starejših letnikov. Po napetem boju je na koncu zmagal gimnazijski oddelek, a smo se vsi potrudili po najboljših močeh. Kleče na koruzi smo fazani uradno prisegli, da bomo spoštovali starejše letnike in pohvalili njihove nove frizure. Preden smo dobro prisegli, so nas premočili vodni baloni, ki so najbolj zadeli nesrečneže v prvi vrsti. Dogodek se je končal tako, da smo predšolska skupina počistili preostalo koruzo in se spraševali, kaj se bo dogajalo naslednjo leto. \]lii sb, s{ls Spor/\^v/\i vike>\A (St S& Vsako leto gredo prvi letniki, torej prvi letnik gimnazije in prvi letnik predšolskega programa, na spoznavni vikend, kjer se lahko bolje spoznajo med seboj. Odpravijo se na Kozjak v dom Škorpijon (center šolskih in obšolskih dejavnosti). Letos smo se tja odpravili tudi mi. Odhod avtobusa iz Ormoža je bil predviden ob 7.10, a je na našo žalost avtobus malce zamudil. Kljub temu smo bili na cilju, kar se da hitro. Po poti smo na avtobus vstopili tudi nekateri dijaki. Na poti nam je čas krajšala harmonika, na katero so naši muzikantje s pomočjo našega petja, poigravali celo pot. Ko smo prispeli v dom, so nam na kratko razložili potek spoznavnega vikenda. Po tem smo se odpravili na delavnice, kjer smo se razdelili v dve skupini, in sicer po programih, kijih obiskujemo, torej gimnazijci posebej in bodoči vzgojitelji posebej. Gimnazijci so imeli najprej delavnico, na kateri so se lahko naučili nekaj o javnem nastopanju, medtem pa smo mi kreirali razredna pravila in kazni, ki se bodo uveljavljale v primeru neupoštevanja zastavljenih pravil. Nato smo si lahko malo odpočili in se pripravili na naslednjo delavnico, ki je nam prikazala, kako javno nastopati. Vodil jo je Gregor Geč. Spoznali smo prednosti in trike ter kako gledalce in poslušalce pritegniti. \jm si/st Sledilo je kosilo in po njem športni dan. Razdelili smo se v dve skupini, in sicer so šli tisti dijaki, ki so se že predčasno odločili za jahanje, jahat, ostali pa smo se razdelili v dve skupini po interesih. Željni nogometa smo odšli na igrišče in se zamudili tudi z drugimi športi, drugi pa so ostali pri lokostrelstvu. Nato smo se zamenjali in igrali različne športe do prihoda ostalih. Večer nam je polepšala večerja, ki smo seje kar veselili. Sledil je pohod na Žavcarjev vrh, kjer smo si odpočili in smo, zaradi majhne plohe, hitro odšli proti domu. Nazaj smo prišli v temi in utrujeni, zato profesorji niso pričakovali, da imamo še veliko energije, vendar temu ni bilo tako, saj smo ostali budni krepko po uri za nočni počitek. Naslednji dan je bil manj naporen kot prejšnji. Zjutraj je bila najprej na urniku telovadba, ki ji je sledil zajtrk. Tako kot v petek smo imeli dve delavnici. Najprej smo se dijaki predšolskega programa posvetili načinu lažjega učenja, ki si ga lahko poenostavimo tudi z miselnim vzorcem. Spoznali smo vrste zaznavnih stilov in ustrezne učne metode in tehnike. Naslednja delavnica je bila o debati, ki jo je vodil Miha Andrič. Prikazal nam je, kako sestaviti argument, kako pritegniti pozornost ljudi, česa ne smemo in kaj smemo početi na odru ... to nam je prikazal na bolj ali manj humorističen način. Sledilo je slastno kosilo, po katerem smo že morali začeti pakirati, saj je sledil odhod domov. Na avtobusu sta harmoniki spet veselo igrali, spremljal ju je baritona in naše razigrano petje. V Ormož smo prispeli okrog 15.30. »Lahko rečem, da je bilo enkratno! Menim sicer, da bi sPoznavni vikend moral trajati več dni, ker nismo uspeli spoznati vseh dijakov. Drugače pa sem se imel super.« »Iskreno lahko rečem, da bi najraje ponovila vse skupaj in tudi pozivam vse bodoče dijake Gimnazije Ormož, da greste na spoznavni vikend ter ga tudi v, Okusite. I »Spal sem res nekoliko malo (smeh), a sem se imel krasno. S sošolci in z drugimi dijaki smo se še bolj spoznali, kar je enkratno glede na to’ da se bomo prenašali še štiri leta.« »Spoznavni vikend je bila res zelo dobra izkušnja in doživetje, saj smo lahko v dveh dneh opravili toliko dejavnosti, kot so šport, lokostrelstvo, nekateri tudi jahanje. Marsičesa smo se tudi naučili; tudi koristnih stvari, ki nam bodo še zelo pomagale v prihodnjem šolanju.« Za konec bi se v imenu vseh dijakov zahvalila vsem, ki so poskrbeli, da smo spoznavni vikend doživeli v najlepši luči. Hvala gospe ravnateljici, profesorjem, uslužbencem CŠOD Škorpijon, predavateljem na delavnicah, šoferju avtobusa in vsem ostalim za popestren vikend. Verjamem, da se bomo ob takšni družbi imeli lepo tudi na prihodnjih ekskurzijah in izletih. Dolgčas nam zagotovo ne bo, saj nam bodo čas krajšali prijatelji in glasba. Lea M, Skupni čas nam je prehitro minil, smo se pa kljub temu imeli krasno, so povedali tudi dijaki. \Jlii sb, silsl sQs VzgojWj oi koko vsak don trepetati zo svojo službo Italijansko »lavorate precario« ali nekdo, ki nima stalne zaposlitve. Od tod izraz prekarno delo, ki smo ga spoznali dijaki v petek, 13. januarja 2017 v okviru poklicne orientacije. V sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in organizacijo Junaki zaposlovanja je potekala poklicno usmerjevalna delavnica za dijake 3. in 4. letnika. Predstavila se je tudi Mladinska mreža Mama. Ravnateljica Vrtca Ormož in direktor GLS podjetja sta nam svetovala, kako se obnašati na razgovoru za službo - kaj povedati, kaj zamolčati ... Poudarila sta tudi kriterije, ki ju najbolj pritegnejo pri kandidatih in so ključni, da nekoga zaposlita. Pri enem je to ljubezen do dela, karizma in iskrenost, pri drugem pripravljenost do dodatnega izobraževanja in komunikativnost. Zdi se mi, da je potrebno, da več besed namenim prekarnemu delu, kajti do danes se nisem popolnoma zavedala, da moram mogoče vseeno že razmišljati o daljni prihodnosti. Prekarno delo je oblika dela, ki je nestalno, ne omogoča nam dostojnega življenja, socialne varnosti, dopust je neplačan, prav tako malica in stroški za prevoz. V tem in še marsičem se bistveno razlikuje od redne zaposlitve. Na spletu sem zasledila, da ga mnogi slovenski novinarji enačijo z novodobnim suženjstvom. Pa je res to? Ves čas predavanja se mi je po glavi rojilo tisoč vprašanj, vendar nisem hotela nasprotovati »junakom«, ki se zavzemajo za redno delovno razmerje, torej delo za nedoločen čas. V sodobni, dinamični družbi, v katero smo se rodili, je marsikaj pod vprašanjem. Pod vprašanjem so službe naših staršev in službe, ki še čakajo ali pa ne čakajo na nas. Povpraševanje se ves čas spreminja, poklici se spreminjano in nastajajo novi. Povedati skušam, da prav nič več ni gotovo - niti pogodbe naših staršev, na katerih piše nedoločen čas. Tudi oni lahko kaj kmalu ostanejo na cesti in se s to pogodbo milo rečeno obrišejo pod nosom. Ambasadorji Junakov zaposlovanja so nas tako skušali prepričati, da naj premislimo, preden bomo podpisali pogodbo za določen čas. Sama v tem vidim priložnost. Brezposelnost v Sloveniji in po svetu narašča, takšne priložnostne službe pa bi ovrgli? Vsaj nekaj mesecev bomo lahko plačali položnice in nahranili želodce. Ko pa nam šef več ne bo podaljšal pogodbe, bomo pač iskali naprej. Vsekakor ne bomo obupali. Vem pa, da bomo nekega dne našli zaposlitev, ki bo stalna in bo primerna naši izobrazbi in željam. Blaginja v Sloveniji zagotovo ni vrednot, zato smo mi tisti, ki moramo razmišljati, kako bomo živeli danes in kako jutri. Ne smemo se sklicevati na zunanje okoliščine, ki nam marsikaj onemogočajo in se preprosto sprijazniti s problemi. Potrebno se je boriti in si priboriti svoje pravice. Danes je tisti dan, ki bo vplival na to, kako bomo živeli jutri! Monika V. otroki tudi zaplesale. Sanja v. in Mojca M. I Dandanes mladi vemo zelo malo o vojni, ki je našo državo oblikovala tako, kot jo vidimo danes. Zeljne izvedeti več o vojni za Slovenijo, smo se s sošolkami udeležile tradicionalnega mladinskega raziskovalnega tabora, ki so ga letos posvetili 25. obletnici vojne za Slovenijo. Prvi dan tabora smo se dijakinje Gimnazije Ormož in voditelji tabora, ki so tudi člani OZVVS Ormož, zbrali v njihovih prostorih okrog osme ure, kjer namje vodja tabora podal navodila in podrobnosti o delu v naslednjih nekaj dneh. Sledil je pogovor o pomenu besede domoljubje, o osnovnih metodah dela zgodovinarjev in o Teritorialni obrambi, ki je bila vojaška organizacija pred vojno. Nato smo nekaj malega pojedli in se odpravili h gospodu Ivanu Puklavcu, ki ima doma zbirko vojaške opreme, ki jo je podrobneje predstavil. Tam smo izvedele tudi, kako je Slovenija počasi korakala do samostojnosti. Naslednji dan smo se odpravili v Maribor, kjer smo si ogledali Vojaški muzej Slovenske vojske. Kustos nam je razkazal muzejsko vsebino in razlagal priprave na vojno leta 1990 in dogodke v vojni leta 1991. Sledila sta majhna pogostitev v muzeju in odhod domov. Na Ptuju smo se ustavili na kosilu. Zadnji dan raziskovalnega tabora smo odšli do železniške postaje v Ormožu in do mostu, kjer so na žalost takratni prebivalci Ormoža doživeli vojno, ki jih je zaznamovala vse do danes. Videli smo tudi nekaj posnetkov in fotografij prizorov na Ormoški železnici. Izvedele smo tudi podrobne informacije o tamkajšnjem dogajanju pred šestindvajsetimi leti. Na raziskovalnem taboru smo res izvedele veliko o vojni za Slovenijo in spoznale veliko ljudi z različnimi izkušnjami iz te vojne, ki so za nas res strašljive. Ne moremo si zamisliti, koliko strahu in trepetanja pred sovražniki in seveda smrtjo, so doživeli vojaki, drugi delavci in sodelujoči v vojni ter civilisti. ; VOLhjruSL UL uiLhij^^ V torek, 24. januarja 2017, smo se dijaki 1. in 2. letnikov udeležili predavanja Varno v virtualno dr. Renata Lukača, kije potekalo v jedilnici šole. Predavanje je dr. Renato Lukač začel s pojasnilom, da nas s tem predavanjem nikakor noče odvrniti od uporabe interneta, ampak da nas želi samo opozoriti na pasti, ki nas tam čakajo. Predaval je o najrazličnejših pasteh, ki so prisotne na internetu, o lažnih spletnih trgovinah, o kraji identitete in o lažnih verižnih sporočilih, ki jih velikokrat dobimo po e-pošti in lahko zaradi njih ostanemo brez denarja. Pogovarjali smo se tudi o zasvojenosti z internetom in drugimi elektronskimi pripomočki, kar je velik problem današnje družbe. Na predavanju smo obnovili svoje znanje o varni rabi interneta, bili na nekatere stvari opozorjeni in se naučili tudi kaj novega. Pasti ne internetu je ogromno in prav je, da mladim nekdo pokaže, da je internet res zelo koristna in uporabna stvar, a da se na njem skriva veliko nevarnega, na kar moramo biti pozorni. Predavanje je bilo zelo koristno in poučno, znanje, ki smo ga pridobili pa nam bo zagotovo prišlo prav. ' Ann 7 " Srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike Tekmovanje iz logike že vrsto let organizira Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in se zaključi z državnim tekmovanjem v Ljubljani, na Fakulteti za elektrotehniko UL. Šolskega izbirnega tekmovanja seje v Gimnaziji Ormož udeležilo 21 dijakov, 8 dijakov je prejelo bronasto priznanje (Lara Tušek, Katja Indžič, Ana Klinc, Gašper Hebar, Nastja Feguš, Maja Filipič, David Lukner in Nuša Ivanuša). Lara Tušek (1. a), Ana Klinc (2. a), Gašper Hebar (2. a), Nastja Feguš (3. a) in David Lukner (4. a) so se udeležili državega tekmovanja, ki je bilo v soboto, 12. novembra 2016. Sodelovalo je 561 dijakov iz 75 gimnazij. Naši dijaki so se zopet odlično odrezali - Nastja Feguš je osvojila srebrno priznanje. Številna udeležba na šolskem tekmovanju in odlični rezultati naših dijakov na državnem tekmovanju kažejo, da logika in reševanje tovrstnih nalog postaja vse bolj popularna med mladimi. Iskrene čestitke! ^entor: Radovan Milovanovič Tri zlata priznanja na državnem tekmovanju vznanju o sladkorni bolezni Šolsko in državno tekmovanje vznanju o sladkorni bolezni razpisuje Zveza društev diabetikov Slovenije. Šolsko tekmovanje je potekalo v Gimnaziji Ormož v petek, 14. oktobra 2016. Tekmovanja se je udeležilo 31 dijakov vseh letnikov, ki so si prizadevali na izbirnem tekmovanju pridobiti bronasto priznanje. Tega prejme tekmovalec, ki doseže najmanj 31 od možnih 40 točk. Trinajst dijakov je bilo pri tem uspešnih in osvojili so bronasto priznanje. Trije najbolje uvrščeni tekmovalci, ki so na šolskem tekmovanju dosegli vsaj 34 točk od možnih 40, se uvrstijo na državno tekmovanje. To je uspelo dijakinjam splošne gimnazije Nuši Žinko, 2. a, Ani Klinc, 2. a in Tini Rizman Herga, 3. a. 18. državno tekmovanje je bilo organizirano na štirih različnih lokacijah po Sloveniji. Naša šola seje udeležila tekmovanja v soboto, 19. novembra 2016, na dvojezični osnovni šoli v Lendavi. Na državnem tekmovanju je za srebrno priznanje bilo potrebno doseči 32 do vključno 36 možnih točk ali 37 in več možnih točk za zlato priznanje. Lanski odličen rezultat so ponovno dosegle vse tri dijakinje: Ana Klinc, Nuša Žinko in Tina Rizman Herga ter si ponovno prislužile ZLATO PRIZNANJE! Iskreno čestitamo dijakinjam, ki so svoje temeljno znanje pridno nadgradile in se v kategoriji tekmovanj srednjih šol zelo uspešno pomerile s svojimi srednješolskimi vrstniki. Mentorica: Vesna Pintarič Da bi izvedeli malo več o naših profesorjih, vam v vsaki številki ponudimo intervju z izbranim profesorjem. Tokrat smo na klepet povabili profesorico, ki je še nekateri dijaki morda ne poznate, saj na naši šoli matematiko poučuje le prve letnike, profesorica Sonja Bezjak. Hvala, da ste se odzvali vabilu na intervju. Vsakega profesorja najprej povprašamo o njegovem otroštvu in najstniških letih, zato dovolite, da tudi vas vprašam, kakšni ste bili kot otrok in kakšna so bila vaša najstniška leta, kako ste jih preživeli? Kot otrok sem bila zelo iznajdljiva in borbena, saj sem imela dva brata, s katerima sem delila svoje otroštvo. Najstniška leta pa sem preživljala z vrstniki, veliko smo se družili, pogovarjali iz oči v oči, za kar menim, da naši mladini danes manjka. V srednji šoli sem postala mamica, tako sem to obdobje malo skrajšala. Ste profesorica matematike. Ste že od nekdaj vedeli, kaj boste študirali? Zakaj ste izbrali ravno to področje? Matematiko sem imela od nekdaj zelo rada, bil je edini predmet, kjer sem vse takoj razumela. Spomnim se, da sem že v osnovni šoli pomagala sošolcem in to sem zelo rada počela. Za študij matematike pa sem se odločila komaj v 4. letniku. Na tej šoli ste komaj mesec in veliko dijakov vas še ne pozna. Kaj bi želeli povedati o sebi? Poučevanje matematike je moje poslanstvo. Zelo rada pred Verjetno ste pri urah že slišali veliko smešnih in zanimivih izjav dijakov. Ali vam je katera ostala v spominu? Ja, res je. V razredu človek doživi marsikaj. Spomnim se, da sem v prvem letniku gimnazije omenila kompleksna števila in naslednjo ure je dijak vtem razredu dvignil roko in me spraševal o imaginarni enoti. Bila sem v šoku. Čeprav vemo, da ste na gimnaziji komaj mesec, nam vseeno lahko zaupate, kakšen vtis ste si ustvarili v tem času? Kakšno se vam zdi vzdušje, dijaki, vaši sodelavci? Šola je zelo prijetna, prav tako sodelavci, počutim se domače in sprejeto. Dijaki so motivirani, vodljivi in sproščeni, Kako preživljate svoj prosti čas? Rada sem s svojo družino. Svoj mir najdem v naravi, vrtnarim, nabiram zelišča, hodim v hribe in rada tečem. Imate mogoče kakšen poseben moto, ki vas vodi in usmerja v življenju? Zlato pravilo. Vse kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim. Mat 7.12 In še za konec, kaj bi sporočili našim dijakom? Učite se za znanje, ki vam ga nihče ne more vzeti. Ko pridete v težave, vdihnite, zaprite oči in globoko v sebi poiščite rešitev, tam je. .......................... Klara B. in Taja H. nekateri z jasnimi cilji, spet drugi še malo zmedeni. Bravo naš bezo Sprejem Marka Bezjaka v OŠ in Gimnaziji Ormož Redkokdo te dni ne ve za spektakularno zmago slovenske rokometne reprezentance, ki je na svetovnem prvenstvu v Franciji dosegla vrhunski rezultat in si priigrala bronasto medaljo. V zadnji minuti so hrabro branili svojo „trdnjavo“ in ugnali naše sosede Hrvate z golom razlike. V Ormožu smo te dni tega uspeha še bolj veseli, saj eden izmed teh fantov, glavni organizator igre, Marko Bezjak prihaja iz našega konca, tesne vezi pa ima tudi z tukajšnjo OŠ in Gimnazijo Ormož. Pred leti je bil učenec in dijak obeh šol, zato je bil ob sprejemu v domači trdnjavi, ormoški telovadnici, še toliko bolj vesel, ko je spet videl stare obraze, ki so ponosno vzklikali: „Bravo Bezo!“ Seveda sprejem ne bi bil popoln brez gore avtogramov, glasbe in tradicionalne himne rokometašev kluba RK Ormož. Naš Bezo si vsekakor zasluži spoštovanje in dobrodošlico, ki mu jo je izrazil kolektiv šole, saj smo izjemno ponosni na nekdanjega dijaka. Za darilo ob uspehu smo mu izročili veliko žogo s podpisi dijakov ter kolektiva, ki naj ga spominja na šolske dni. Po množičnem sprejemu vtelovadnici je sledil še sprejem v Beli dvorani grajske pristave, kjer so bili navzoči tako podporniki, občani ter visoki gostje. Prireditev je v sproščenem vzdušju vodil Uroš Krstič, trener RK Ormož in Markov tesni prijatelj, Marka pa so nagovorili gospod župan Aloj Sok, kot predsednik kluba, in sponzorji vinska klet P&F Jeruzalem Ormož. Slednji so svojemu najslavnejšemu občanu predali ogromno penino. Vrhunec prireditve je bil, ko so Marku podelili plaketo častnega občana Ormoža, ki jo je sprejel z navdušenjem. Ob dogodku je zbranim namenil besede zahvale, spodbude in želje za vnaprej ter ponovno podoživel usodno, sedaj že legendarno, sobotno zmago. Ob koncu je na nekaj besed namenil tudi novinarjem. Ob vprašanju o naši gimnaziji se je spomnil tudi svojih šolskih dni. Mlade je vzpodbudil in jim svetoval, naj čim več časa preživijo zunaj, se redno gibljejo in zapustijo utesnjeni prostor med štirimi stenami pred računalnikom. Precej čustveno seje odzval na dejstvo, da veliko fantov v Ormožu danes trenira rokomet ravno zaradi njega. Mislim, daje počaščen in vesel, daje lahko vzor mladi generaciji in jih navdušuje za rokomet. Sam uspešno igra v nemškem Magdeburgu, pri katerem pogodbeno ostaja do leta 2019. Za bodočnost še nima večjih načrtov, čeprav bi si želel zaigrati tudi za kakšen še večji, boljši klub, kar mu bo zagotovo uspelo. Rokometna generacija v Ormožu ob takšnih uspehih tako zagotovo ne bo izumrla, saj imamo tudi v gimnaziji nekaj mladih talentov, o katerih bomo v prihodnosti zagotovo še slišali. Marku in slovenski ekipi želimo veliko uspehov, tako na poklicnem kot vvzasebnem področju, iz njihove zmage pa se lahko naučimo, da ne smemo odnehati niti takrat, ko izglodajo stvari brezizhodne. Rešitev in zmaga sta možni le z ekipnim duhom in vztrajanjem, kar je moto tudi v naši gimnaziji. Morda kdo v prihodnosti k nam znova prinese lesk brona. : Jpnja Z.: X/ ROKOMET - VEG KOT LE IGRA Tokrat smo pod drobnogled vzeli dijakinjo 1. letnika, Mineo Koleno, ki se že dalj časa aktivno ukvarja z rokometom. Zakaj si začela trenirati rokomet? Kdo te je navdušil? Rokomet sem začela trenirati pred osmimi leti, ko sem obiskovala drugi razred osnovne šole. Že kot otrok sem se najraje igrala z žogo, s katero sem bila zelo spretna, zato lahko rečem, da sem se sama navdušila za ta šport. Kako dolgo že treniraš? Se v prihodnosti vidiš tudi na profesionalni ravni igranja rokometa? Treniram že osem let, kar se pa tiče profesionalnega igranja rokometa, lahko rečem, da so to sanje vsakega športnika in tudi jaz upam, da se mi bodo te sanje uresničile, če mi le višja sila tega ne bo preprečila. Kdo je tvoj vzornik in zakaj? Moja vzornica je Norveška igralka Nora M0rk, predvsem zaradi tega, ker ni visoka (168 cm), je pa zelo spretna in hitra ter dosega vrhunske rezultate pri svoji starosti. Imaš kake dosežke, na katere si še posebej ponosna? Rokomet je ekipni šport in dosežki so plod dela celotne ekipe, zato sem ponosna na vsako zmago, ki si jo po trdem delu zaslužimo. Imaš kake dosežke, na katere si še posebej ponosna? Rokomet je ekipni šport in dosežki so plod dela celotne ekipe, zato sem ponosna na vsako zmago, ki si jo po trdem delu zaslužimo. Ti zraven šole in treningov ostane še kaj prostega časa in kako ga izkoristiš? Imam zelo malo prostega časa, saj so dnevi med tednom rezervirani za treninge, vikendi pa za tekme. Kolikor mi ostane prostega časa, se posvetim prijateljicam pri klepetu in sestri, ker sva zelo malo skupaj. V katerem klubu in kateri ligi trenutno igraš? Igram v ženskem rokometnem klubu Aklimat na Ptuju v državni rokometni ligi Kadetinje in Mladinke (vzhod). Kaj ti pomeni rokomet? Rokomet je zame igra, pri kateri se sprostim, uživam, spletam prijateljske vezi, spoznavam nove obraze, skratka rokomet mi da vse tisto, kar bi želela delati tudi v svoji poklicni prihodnosti. Te zraven športa veseli še katero drugo področje? Šport je v veliki prednosti, ampak zaradi tega ne morem reči, da me ne zanimajo tudi druga področja. Zelo rada igram diatonično harmoniko. Meh vedno raztegnem, preden se odpravim na tekmo, saj me glasba pomirja in sprosti in ravno umirjenost in sproščenost sta tista dejavnika, ki me vodita k dobrim rezultatom na vsaki tekmi. Hvala za tvoj čas. Želimo ti veliko uspehov na tvoji športni poti. ............ :. '5» Taja K P06UMAIA ODLOČlteV Pozdravljena. To šolsko leto si prvič stopila skozi vrata naše šole, vem pa, da prihajaš iz Hrvaške. Kako to, da si se odločila vpisati v to šolo? Najprej sem se vpisala v šolo na Hrvaškem, ker pa mi šole tam niso bile všeč, mi je teta priporočila Gimnazijo Ormož. Tudi ona je obiskovala to šolo, vendar gimnazijski progam, sama pa obiskujem smer predšolska vzgoja. Po tem, ko sem bila na informativnem dnevu, sem se odločila, da se bom vpisala v to šolo, saj mi je bila ta smer zelo všeč in imam zelo rada otroke. Kaj pa starši, so se takoj strinjali z idejo, da bi se šolala v Sloveniji? Mama me je zelo spodbujala, najpomembneje ji je bilo, da bi jaz bila zadovoljna s to šolo in da bi imela čim lepšo prihodnost. Torej si v Sloveniji bila že kdaj prej? Ja, seveda sem bila tukaj že prej, saj imam teto, ki je Slovenka in živi tukaj. Kljub temu da si bila že nekoliko navajena na Slovenijo in Slovence, me vseeno zanima, kako si se počutila prvi šolski dan, je bil prisoten tudi strah? Joj, ja, zelo me je bilo strah, saj nisem nikogar poznala, razen dveh prijateljic, ki obiskujeta drugi letnik, tako da sem bila prvi šolski dan sama. Zelo me je bilo sram govoriti hrvaško, saj sem se bala, da se bo drugim zdelo to nenavadno in da se bo vsa pozornost takoj preusmerila k meni. Vseeno sem hitro našla prijatelje in potem je strah vedno bolj popuščal. Kako se navajaš na naše okolje in navade, se zelo razlikujejo od Hrvaških? Prvi mesec mi je bilo zelo težko, že samo zaradi tega, ker še ne obvladam slovenskega jezika. Vendar sem se hitro sprostila, saj so me sošolci zelo lepo sprejeli in sem se takoj počutila kot del razreda. V Sloveniji mi je veliko bolj všeč, predvsem pa mi je všeč, da v naši šoli profesorjem ni vseeno, kakšne ocene imamo in se zelo trudijo, da bi nam pomagali. Pa tudi veliko bolj sem se povezala z vsemi, saj je šola manjša, medtem ko pa je v hrvaških šolah tudi po 500-600 dijakov. Kako se privajaš na slovenski jezik? Ni se bilo težko navaditi, saj tudi moja teta govori slovensko, drugače pa sta si slovenski in hrvaški jezik zelo podobna. Morem pa reči, da razumem veliko več, kot znam povedati. Sošolci in profesorji me razumejo, tudi če povem kaj v svojem maternem jeziku. Si zadovoljna z našo šolo, profesorji in dijaki? Ja, zelo sem zadovoljna. Kot sem že povedala, so mi profesorji zelo všeč, nikoli ne delajo težav, če kaj povem po hrvaško tudi med spraševanjem. Zdi se mi, da so profesorji in dijaki tukaj veliko bolj povezani kot na hrvaških šolah. Z dijaki, predvsem pa sošolci, se zelo dobro razumem in če iskreno povem, se mi zdi, da so dijaki tukaj veliko bolj disciplinirani kot na Hrvaškem, oziroma mi smo nekoliko bolj »divji«. Za na konec me zanima, kaj bi priporočila tistim, ki bi se, enako kot ti, želeli šolati v drugi državi? Definitivno je zelo dobro, če poznaš jezik, zato bi vsem priporočala, da se naučijo vsaj osnovne stvari. Dobro bi bilo tudi, če bi se že prej prek socialnih omrežji lahko spoznali z drugimi, ki bodo obiskovali isto šolo, tako da imaš prvi dan vsaj nekaj znancev in nisi tako sam. Hvala, da si to izkušnjo delila z nama, upava, da boš še naprej tako zadovoljna s to šolo. Želiva ti veliko uspehov in dobrih ocen še naprej. ! Špela B. in Maja L. (jX) Mod športom In gLosbo Uspešen dijak 2. letnika splošne gimnazije, Primož Ozmec, je v prostem času dejaven tako na športnem kot na glasbenem področju. Končal je nižjo glasbeno šolo v programu diatonična harmonika, med mnogimi nagradami na športnem področju pa je pomembno izpostaviti 4. mesto v pokalu na 10 km v kategoriji do 18 let in pretečen polmaraton, torej 21 km. Zakaj ravno harmonika? Kako se počutiš, ko igraš in kakšen je tvoj odnos do glasbe? Že kot majhen sem imel smisel za glasbo, vedel sem, da bom nekoč igral nek inštrument. Odločal sem se med mnogo instrumenti. Harmoniko sem si izbral, ker je značilna za Slovenijo in predstavlja nek podpis Slovencev v svetu. V vsaki glasbi uživam, v njej se lahko popolnoma sprostim. Si se rodil v glasbeno družino? Moj dedek je poklicni glasbenik, ki igra kitaro in še veliko drugih inštrumentov. Do sedaj je igral že v mnogih ansamblih in glasbenih skupinah. Izmed ostalih družinskih članov je glasbenica sestra, ki je prav tako končala nižjo glasbeno šolo v programu klavir. Še obiskuješ glasbeno šolo ali se učiš sam? Nižjo glasbeno šolo sem končal pred tremi leti. Zdaj se učim igrati sam. Trenutno se dogovarjam z Martinom Juhartom, ki igra v skupini Poskočni muzikanti, kjer se bo moje šolanje, še bolj podrobno in izpopolnjeno, nadaljevalo. Kako dolgo že treniraš atletiko in kaj te je navdušilo? Tečem, od kar pomnim. Resno sem začel trenirati nekje pri 7-ih letih. Kot majhnega me je navdušil sedaj že tradicionalni Ormoški maraton, kjer sem zmeraj občudoval tekače, ki tečejo na dolge razdalje. Kako pogosto treniraš in kako poteka trening? Treniram najmanj 4-krat tedensko v vsakem vremenu. Treningi so sestavljeni iz več delov: če treniram zunaj, največ časa posvetim ogrevanju, ki je najpomembnejši del treninga, potem sledi glavni del treninga (sestavljajo ga večinoma dolgi teki od 5 pa tudi do 20 km), glavnem treningu sledijo še različna pospeševanja in šprinti, po tem pa seveda iztek in raztezanje. Zunanje treninge kombiniram tudi s fitnesom in v zimskem času s pripravami na sezono v telovadnici. V katerem klubu treniraš in v kateri kategoriji? Kakšno je vzdušje v njem? Ima klub kakšne posebne dosežke? Trenutno treniram v Atletskem klubu Ormož, tekmujem pa v tekih na razdalje 5, 10 in 21 kilometrov. V klubu se zelo dobro razumemo, med seboj se zelo podpiramo. Kot klub smo zelo mladi v primerjavi z drugimi atletskimi klubi, kljub temu pa se lahko pohvalimo z dobrimi rezultati na različnih državnih prvenstvih pa tudi v tujini. Vsako letu klub organizira tudi Ormoški mali maraton in Nočni ulični tek, ki sta zelo obiskana. Kako ti uspe razporediti čas med šolo, športom in glasbo? Ni malo naporno? Čas si je potrebno le pravilno razporediti, kljub temu pa je kar nekaj odrekanj. Po šoli in učenju ostane kar nekaj prostega časa, vendar je od posameznika odvisno, kam ga bo izkorstil. Jaz ga izkoristim za šport in glasbo. Kaj želiš doseči na glasbenem in kaj na športnem področju? Že dolgo si želim, da imel svoj band, s katerim bi igrali vse zvrsti glasbe. Počasi mi to tudi uspeva. Moj glavni cilj je, da bi čim prej pretekel maraton, torej razdaljo 42 kilometrov in osvojil stopničke v svoji kategoriji v pokalu. S čim se želiš v nadaljnjem življenju bolj ukvarjati? Že dolgo časa se ukvarjam z obema aktivnostma in sta postali del mojega življenja, zato se bi se težko obema odpovedal, trenutno pa na prvo mesto postavljam šolo. Primož, hvala, da si si vzel čas in nam povedal več o sebi. Želimo ti še veliko športnih in glasbenih Vsestranskost in marljivost V naši šoli imamo veliko talentiranih dijakov. Pisali smo že o glasbenikih, športnikih, plesalcih, jezikoslovcih ... Skratka gimnazija je celota številnih talentov. Tokrat se nam bo predstavila Nuša Ivanuša, dijakinja četrtega letnika, ki je uspešna ne več področjih. Kaj nam bo povedala o svojem življenju preberite v nadaljevanju. Lepo pozdravljena Nuša. Vemo, da spadaš med pridne dijake. V šoli imaš same dobre ocene. Kdaj najdeš čas za učenje? Se rada učiš ali je to le „nujno zlo“? Tako kot verjetno večina dijakov, tudi sama učenja ravno ne obožujem. Res je, da so mi nekateri predmeti bolj pri srcu in je mogoče včasih v učenju tudi kanček užitka, ampak večinoma je res nujno zlo. Letos si v četrtem letniku in čaka te zrelostni izpit. Si se že odločila, kje boš nadaljevala šolanje? To je verjetno letošnje šolsko leto najbolj pogosto zastavljeno vprašanje. Odgovora nanj še nimam. Preden se odločim, želim pretehtati vse možnosti, saj se odločamo za vse svoje življenje. Sedaj pa malo manj o šolskih obveznostih. Kaj počneš v prostem času? V prostem času se med tednom, tako kot verjetno večina mojih vrstnikov, zaposlim z računalnikom ali s televizijo. Včasih rada preberem tudi kakšno knjigo. Med vikendi, ko je malo več časa, rada obiščem kakšen konec naše zanimive države ali katero sosednjo državo. V zimskem času zelo rada smučam. Poleti je moja najljubša prostočasna aktivnost gorništvo. Kot si že omenila, rada hodiš v planine. Kdaj se je začela razvijati ta tvoja strast in kako pogosto obiskuješ gore? Lahko bi rekli, da so se že vse od mojega rojstva starši trudili, da bi mi približali gore. Sprva smo obiskovali nižje in lažje dostopne cilje, potem pa vse višje in nazadnje tudi najvišje točke Slovenije. V gore se odpravim vedno, ko je to možno, čeprav to včasih omejuje vreme in šolske obveznosti. Čas za pogostejše pobege v višji svet je vsekakor v času poletnih počitnic. Če bi imela možnost in neomejene finančne vire, kam bi odpotovala? Kateri je tvoj najljubši kraj? Ali si tam že morda bila? Neomejeni finančni viri za potovanja so verjetno sanje marsikoga. Seveda sem tudi sama že razmišljala o tem. Verjetno bi želela prepotovati kar ves svet. Zelo zanimivo bi bilo potovati na Antarktiko, prav tako bi rada doživeti vrvež azijskih mest. Vsekakor pa bi želela obiskati tudi najvišjo gorstvo sveta, Himalajo. Najljubšega kraja ravno nimam, ampak, vedno ko razmišljam o potovanjih in kje bi najrajši živela, pridem do istega zaključka, da je naša raznolika Slovenija verjetno eden najlepših delov sveta. V Sloveniji so mi seveda najljubše Alpe, ampak tudi naša bližnja okolica se mi zdi prekrasna. 42 Tvoja najljubša in najhujša izkušnja v življenju do sedaj? Morda kaka anekdota? Ena izmed težjih izkušenj je bil verjetno začetek šolanja v gimnaziji. Na začetku je bilo toliko novega in drugačnega. Meni najljubše izkušnje so, ko v gorah misliš, da ne zmoreš več, potem pa tisto zadovoljstvo, ko vseeno prideš na vrh. Za konec naj te vprašam, kaj si želiš v življenju? Imaš kakšen poseben cilj, ki bi ga želela uresničiti, morda kakšno misel, rek za ostale dijake? Svoje življenje si želim živeti čim bolj polno, rada bi obiskala še veliko različnih krajev in spoznala čim več novih ljudi. Neosvojenih je ostalo še veliko slovenskih vrhov, rada pa bi obiskala tudi gore izven meja naše države. Drugim bi želela reči le, naj življenje živijo čim bolj aktivno in naj ne dopustijo, da bodo pozneje kaj obžalovali. BBH8 Hvala za pogovor, želim ti še veliko uspeha na tvoji nadaljnji življenjski poti, uspešno opravljeno maturo in uresničitev vseh zadanih ciljev. Hvala. David L.