-•»'"«."Ks: .. „ ..
39. Številka.
ycg»i»egga> itevilfea stane
Maribor, dim 26. seiriembra 15)18.
ü
52. leinffi
List ljudstvu ¥ pouk in zabavo.


vsiV Četrtek fe «Iks * peSteta» wed fei * Matriboni « pokanjem na dom t» celo leto 6 E, p** « K ta m Četrt JeU 2 K. — Mwotatsa m Kaef&o II, a fe®	MMs 8 £
iyor kod? sam po «l«sf», »a teto «wwo 1 K. — Naročnin» m pošilja no» Upravfciltvo ,,Stove Aeira Oacpodatia* v Marfbore. — IM te dopcEfti «SpovesiL — issjt
tfcttHv«* dobivajo Mit brst poetbui: oaRS&tlae. — Paismeaol listi stanejo 16 vin. — UrcdoEtvo; KoroSs» teste itev. &. — Hakopltl «e ae vra&ajo. — t^anBtn' Kan«« ci-ate r.«t. 5, apntyMH
naročnino, tosetait ia reklamacije
St tacate »s r''ft€Hjt <kS eaostopive fvuivnsr. m enkrat 48 vin., «JI kar Je isto, 1 kvaOrstsl centnaeter prostort stane 36 vža. Za veSmrtas «gtuo pstoaisa papMi. ¥ «tMafltt	seRRsaBP
»t-jue.	10 vift. — laserati se »prejemaj dc tori* opoteSae. — Wex«prii idfocutcQc
Me i etilen je za našo kocLoomost.
in
Jugoslarvija je začela skrbeti tudi Nemce Madžare. Oboji" so se začeli zadnje dni z veliko vnetno brigati za vprašanje, kaj bo z Jugoslovani. Nemški listi so polni člankov, brzojavk in časnikarskih domnevanj o rešitvi jugoslovanskega vprašanja. — Nemce posnemajo Madžari. Znani železni mož Tisr roma sedaj po naših južnih krajih in „študira", kaj bo z Jugoslovani. Oboji, Nemci m .Madžari, so si e -dini v tem, da je treba nekaj storiti za rešitev jugo -slovanskega vprafianja, A kako? Da bi združili vse Jugoslovane v samostojno državo, kakor zahteva naša deklaracija, to jim še na misel ne pride. Skovali so drug načrt. K Hrvatski hočejo prikloniti Dalmacijo, Bosno in Hercegovino in tako ustanoviti tako -zvano „Valiko Hrvatsko." Kaj bi storili z našimi slo-F6ns&u»i pokrajinami, ne povejo. Madžarski listi vedo poročati, da bo na čelu nove Velike Hrvatske stopil nek avstrijski nadvojvoda.
Kdo so možje, ki rešujejo sedaj Jugoslovane?? Madžara grof Tisa in ministrski predsednik Weker-le ter avstro-ogrski skupni finančni minister baron Spicmiler. Wekerle in Spicmiler sta bila pri cesar -jn, s katerim sta se posvetovala o rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Spicmiler se je podal za 4 tedne v Sarajevo, kjer se mudi tudi Tisa. Avstrijski nemški državniki prodajajo sedaj Dalmacijo. Bosno, Herce -govino s Hrvatsko in Slavonijo vred Madžarom, samo da bi preprečili ustanovitev velike Jugoslavije , kakor jo zahteva troimeni jugoslovanski narod. Nas imenujejo izdajalce, ker se hočemo osvoboditi suženjstva in tujega gospodstva. Sami pa prodajajo avst -rijsko last oholim Madžarom, Kje so torej izdajalci?
Tisa je v Sarajevu sisbo naletel Celo nasprotnika velike Jugoslavije dr. Pi'ar in dr. Vanoas sta se izjavila proti zedinjenju Bosne z Ogrsko. To bi pomenilo pogin Hrvatov. Muslimana, dr. Spaho iD dr. Hrasnica pa sta slovesno povdarjala edinost tro-unenega jugoslovanskega naroda in sta zahtevala r imenu Bosancev ustanovitev samostojne jugoslovan -ske države, Povdarjala sta, da vedno bolj ginevajo nasprotstva med Srbi in muslimani. Soboto popoldne je posebno odposlanstvo bosanskih Hrvatov odločno ugovarjalo Tisi, ker je zavračal hrvatske zahteve. V Dubrovniku se je grof Tisa pogovarjal s škofom, po-aianeera Cingrijo in z drugimi dubrovniškimi veljaki. A odpeljal se je praznih rok na Dunaj«, kjer je poročal cesarju o svojih mešetarskih neuspehih. K Slovencem niti ni upal priti, ker je že naprej vedel, da bi se Slovenci sploh ne marali pogajati ž njim . Madžari in tudi Nemci nimajo prav nobene besed«
govoriti pri ustanovitvi fugoslavije! To bomo opravili tudi brez njih! ! Gospoda kupčuje in prodaja, meäetari in gliha za Ju-\ goslovane, kakor za mrtvo blago. Naroda nikdo n®
vpraša, Ce bi se hotel upreti modrosti državpikor, mu pripravljata Dunaj in Budimpešta nova pregan-i cl Ii\ U/ lil IIaS hočeta s silo napraviti srečne. Toda ti načrti se ne bodo obnesli.' Ves naš narod, odklanja Spicmilerje. Tise. Wekerle in Hussareke kot svoje rešitelje in ni je jugoslovanske pokrajine, ki bi tem čudnim državnikom že danes ne klicala svojega o -gorče:;ega: Tako ne gre!
Položa: je danes sledeč: Ogromna večina pre-bivalstva v Bosni in Hercegovini z vsemi svojimi poltenimi voditelji odklanja vsako delno rešitev in zahteva združenje s Hrvati in Slovenci; vsa Slovenija stoji kakor en mož za programom, ki je označen v naši majaiäki deklaraciji, Dalmacija, ki jo hočejo izvabiti z obljubo, da bo sedaj uresničena njena stara zahteva. ;o "ujedinjenju s Hrvatsko, pravi soglasno, da-je vojna vrgla staro državnopravne programe in da je na njihovo mesto postavila le ©n velik program ujedinjenja celokupnega naroda in njega svobode, A tudi v Banovini ni narodnega človeka, ki bi smatral dunajske in budimpeštanske načrte vredne, da bi se govorilo o njih.
Naši državniki so kar zmeiani. Znano jim je , da ves jugoslovanski rod zahteva zedinjenje vseh Jugoslovanov v veliko samostojno državo, v kateri ne bi imeli Madžari in Nemci ničesar govoriti. Mi smo edini, a naši nasprotniki se kavsajo in ravsajo. Na drugi strani pa bega Nemce in Madžare tudi zahteva ameriškega predsednika Wilson a in njegovih zaveznikov, da se mora dati narodom svoboda in pa pravica samoodločevanja,
Eno je gotovo: Bliža se nam svobode dan. A ne take svobode; kakor si jo mislijo Nemci in Madžari, temveč dan, ko bo Jugoslovan sam svoj gospodar na svoj jugoslovanski zemlji. Naj. nas skušajo sedaj ločiti Slovence od Hrvatov in Hrvate od Srbov, gotovo je kot beli dan, da je ves sovražni on or proti združenju Jugoslovanov zaman in da se bi,¿a z velikimi koraki ona srečna ura, ko bomo Jugoslovani dobili svojo popolno Jugoslavijo.
V tem upanju pojdimo krepko na delo.
N»š& mirov»a p»mudba
Mirovna ponudba, katero je poslal naš zunanji minister grof Burian po naročilu cesarja Karla I . vsem vojskujočim se m nepristranskim državam tei tudi sv. Očetu, je zadela pri naših sovražnikih aa trluha ufiesa.
f Prišlo jo tako, kakor se Je prišakovalo in £a>
kor je tudi moralo priti,
avstrijska vlada si je aa svoj mirovni fo -rak izbrala skrajno neugoden in nesrečen trenutek-ko se namreč Nemčiji, ki je od Amerike, Anglije, 1-talije in Francije najbolj osovražena država, godi zelo slabo in jo je začela zapuščalti vojna sreča»
V	svetovni zgodovini pač ni slučaja, ko bi ke-daj bila kaka mirovna j onudba odklonjena s tako naglico, tako sramotilno-osorno in z izrazi veselja , kaicor je bila odklonjena in zavrnjena mirovna jjo -r:udba avstrijske vlade, kajti v sovražnem taboru so zavriskali veselja, češ, Nemčija je po avstrijski vladi že začela ponujati mir, ker je spoznala, da jo je že začela zapušiafi vojna s«aia»
Kot prvi je odklonil mirovno poaudbo avstrijske vlade predsednik Združenih držav Severne Ame-;iKe, Wilson, ki je izvajal sledeče: „Amerika ima le same en odgovor na mirovno ponudbo avstrijske vl®/-da. Ona je že opetovano in popolnoma odkrito naznanila mirovne pogoje, na podlagi kater h bi razpravljala o miru, torej ne bo stavila nikakega predloga ¿•de te zadeve, o kateri je že jasno označila svoje stališče."
Kakor znano, je že svoj čas naznanila Amerika 14 točk, pod katerimi bi privolila v mirovna pogajanja. Najvažnejše točke so: Mir mora biti sklenjen brez pridobitve ozemlja in brez vojnih odškodnin. Ustanoviti se mora svetovno mednarodno razsodišče, katero bi presojalo vsa sporna vprašanja med državami, tako, da bi v bodoče bila vsaka svetovna vojna iaključena in konečno zahteva Wilson samoodloi-bo narodov.
V	imenu Anglije je odgovoril angleški zunanji minister Balfour na mirovno ponudbo avstrijske vlade, da se mora Nemčija odreči obeh dežel Alzacije in Lorano, kateri je v vojni leta 1870-71 odvzela Franciji, odreči se mora vseh svojih prekmorskih naselbin, priznati mora, da je mir, ki je bil sklenjen v Brestu-Litovskem z Rusijo in mir, ki je bil sklenjen v Bukarešti z Rumunijo, ničeven in neveljaven, da mora Nemčija izprazniti Belgijo in vse tiste pokrajine in dežele, katere je zasedla v teku te svetovne vojne ter da mora povrniti vso povzročeno škodo. V ostalem se pa pridružuje Wilsonovim zahtevam. — Sklepčna zahteva Amerike in Anglije se pa glasi: Dokler ni Nemčija premagana, nobenega miru!
Umevno je, da je tudi Francija odločno odklonila avstrijsko mirovno ponudbo. Francoski ministra ski predsednik Clemenceau je imel v seji senata o svsirijski mirovni ponudbi govor, v katerem je med

T T »n^ "ic- ur
JLjJI O 1 J& JEL,
To jaški lomeč.
Salgijsla DSTeai.
JMsal Henrik Konsjans; preložil sa „Slov. Gospo-S^s6' Ala 3.
KDalje.)
Katrica sede za mizo ter na glas prične Črko-vati pismo: ker pisava ni bila posebno jasna, je morala razvozlavati besedo za besedo in marsikatero ponoviti, da je izbrala kaj razumljivega. Citala pa je to-le:
„Predragi starši!
Vzamem paro v svojo desno roko in vprašam, če ste zdravi in upam, da ste vi tudi. Mene hudo bole oči in ležim v bolnici. Močno me skrbi, dragi starši, in bojim se, ker je že toliko tovarišev oslepelo od te kuge."
Katrica ni mogla več govoriti; ihteč je glavico povesila na nesrečni papir, ženi in ded pa so pretočili bridke solze in naglas tožili o svoji nesreči.
„Moj Bog, moj Bog! Moj ubogi otrok!" je klicala mati, krileč z rokami in obupana tekajoč po sobi. „Slep, slep!"
Deklica zopet dvigne glavo in reče vsa solzna:
„Za božjo voljo, ne delajte tega še hujšega, sa> je že dosti hudo! — Pustite, naj nadaljujem, mogoče, da je boljše, nego si mislimo. — Bodite tiho in poslušajte:
„A povejte materi, naj ne bo v skrbeh, ker se bolezen že boljša in upam, da ozdravim, Če Bog
<ia. Najhujše od vsega j* pa stradanja; v bolnici haamo samo polovico prejšnjega. Kruh in meso, kater« dobimo za oeli dan, lahko naenkrat vtaknemo v usta, potem čašioo juhe brez soli in popra in to je vse. Pa človek živi od tega, ako je srce stdravo. Zato, dragi starši, ako morete, pošljite mi malo denarja. Slabo se nam godi tukaj, po cele dneve sedimo v temi in žalujemo, ker ne moremo pr«nesti svetlobe. Lepo pozdravljam deda in Katrico in njeno mater in Pavelčka, in vam vsem skupaj Želim ljubo zdravje in dolgo življenje.
Sodarjev Jaka iz Tistja je postal fcorporal, Podgane v vojašnici so napravile v mojo skrinjico veliko luknjo — na moj račun so mi dali novo skrinjico, ta stane 7 frankov in 70 centimov. Sicer pa nimam nobenih dolgov. Vsi moji predstojniki me i-mao radi in seržant (narednik), ki je doma ia Li -tiha, me ima tudi rad.
To pismo je pisal Patatov Karel, tudi on je v bolnici na očeh bolan. Njegovemu očetu pa nič ne smete povedati, ker je že skoro zdrav, Drugi pri -jatelji iz naše domače vasi so še zdravi. Zdaj vas pa, dragi starši, prav lepo pozdravljamo čez hribe in doline.
Vaš pokorni sin." Katrica e, prebravši pismo, predpasnik držala na, očeh in tiho žalovala; ded je bil izginil pod o-dejo; tudi ženi sta tiho plakali
Dolgo Časa je vladala mučna tišina, te tuintam pretrgana od vzdihov in ihtenja, dokler Katrica ni vstala, vzela s stene srp, šla proti vratom in rekla: „V žalosti bi bila kmalu pozabila našo ubogo Seko. Po deteljo grem na polje. Med tem se pomirite in premišljujte, kaj naj storimo."
Nikdo ji ni odgovoril. Deklica je vzela pred vrati voziček ter odSla ž njim. Za živo mejo skrita se j« osšavila in sedla na voziček. S tresočo roko je posegla v nedrije in vzela ven pismo. Ko ga je odprla, js prižela črkovati. Med tem so ji večkrat solze oro-sile oči in ni dosti manjkalo, da ni omedlela.
In čitala je to-le: „Tudi to pismo je pisal Karel, a jaz sem m« povedal od besedo do besede, kaj- naj zapiše."
Katrica 1
„Nisem se upal pisati materi, ker je vendar pregrozno. Katrica, jaz sem slep, slep za vse življenje. Moje oči so izgnojene. Da sem izgubil po -tjled, me še ne žalosti tako hudo; a da vas nikdar več na svetu ne bom mogel videti, ne matere, n« deda, nikogar od vseh, ki me imajo radi, — to bo mo:a smrt, to dobro čutim.
Katrica, odkar sem slej), te vedno vidim predi očmi in to je še edino, kar mi daje živeti; a na to-nočem več misliti, in ti tudi ne misli. Oh, draga mi prijateljica, zdaj le pojdi na žegnanje, kakor prej, ne opusti tega zarfidi mene, porabi svoja mlada leta. Ako bi ti morala trpeti zaradi mene, pojdem še r rej pod zemljo.
Katrica, to sem pisal tebi sami. da to prav polagoma poveš moji ubogi materi. Za božjo voljo, dta bi se ji le nič ne prigodilo slabega, Katrica.
Tvoj nesrečni Janez do smrti.* Komaj je bila deklica z največjo pazljivostjo prečitala zadnje besede, ji je smrtna bledoba pokrila bce, roki sta ji omahnili, oči zaprle in glava ji je j)OČasi klonila nazaj na voziček . . .
Nezavestna, je ležala tam v globoki omedlevioi
Dal e prihodnjič.
' Msmi S»
drugim izvajal: „Nismo Se popolnoma zmagali, Po Štirih letih neizmerne žalosti se je zasukala sreča in prisilila na umik Hindenburga in armado cesarja ¡Viljema. Prišel je v resnici dan, katerega so napo -ve do v ali naši predniki nad pol stoletja. Naši otroci sc n 1 poti, da končajo veliko dejanje, katerega so pričeli naši očetje. Naši vojaki se hočejo zmagovito vo:skovati naprej, dokler ne bo bila ura, v kateri bo sovražnik umeval, da med pravico in zločinom ni s-prave. Cul sem celo, da se mir z vojaško odločitvijo ne more doseči; tako Nemec ni govoril, ko je začel vojno in izpustil na nas svoje grozote, ker so njegovi voditelji takrat delili narode, kakor se razdeljuje živina. Vojaška odločitev, katero je razglasila Nemčija, nas sili, da nadaljujemo vojno. Ne iščemo mi -ru, ker hočemo, da se doseže pravični in trajni mir tistim, ki pridejo za nami, da bodo obvarovani strahot preteklosti. Sinovi domovine, odhajajte in osvo -bodite narode od zadnjih strahot, odhajajte in zma -gajte! Cela Francija, celo misleče človeštvo je sedaj z vami!"
Nič manj odločno, kakor imenovane države, je tudi Italija odklonila avstrijsko mirovno ponudbo. Se predno jo je italijanska vlada odklonila, je skoroda-ne vse italijansko časopisje burno zahtevalo, da Italija kar najodločneje zavrne avstrijsko mirovno po -nudbo, kar je tudi storila, V italijanskem odgovoru se glasi med drugim: „Avstrijski mirovni predlog meri na navidezna mirovna pogajanja brez dejanske vsebine in brez možnosti praktičnega izhoda. Zadnje izjave nemških in avstro-ogrskih držaivnikov, ki iz-kliučujejo vsak odstop ozemlja, in krivični pogodbi, sklenjeni v Brestu-Litovskem in v Bukareštu, ki naj ostaneta, onemogočujejo vsako uspešno otvoritev mirovnih pogajanj. Cetverosporazumove države so doslej jasno naznanile, da žele pravičnega miru in so istočasno tudi pojasnile najvažnejše temelje, na ka -to rili naj se zgradi mir. O teh točkah ni v avstrijski mirovni ponudbi niti ene besedice. Ravno to velja še f osebno za italijanske težnje in zahteve, ki so avstrijski vladi dobro znane in katerim so pritrdili zave-iki, Kratko povedano, se zahteva izpopolnitev narodne enotnosti, osvoboditev nenemških narodov, ki ■ ■ n je Avstro-Ogrska doseclaj le zatirala, in uveljav-
SDÖfENSKI SßSEöDXg,
äß. septembra 1018.
Hedže Turke resno porazil. Angleška poročUa pravijo, da bo t kratke» rSa Palestina t angleški oblasti,
Cül§ VttSti
Jugoslovansko vprašanje. Posiliec dr. Koro-: šec se je mudil te dni v' Zagrebu, kjer se je prepri-■ čal, da so se madžarske vabe popolnoma izjalovile.
Narodni Svet in njegovi odseki so dne 16. sep-; tembra zborovali v Ljubljani. Narodni /Svet je naprosil državnozborski Jugoslovanski klub, naj zahteva, da pride v državnem zboru kot prva točka na dnev-; ni red mirovno vprašanje.
Vlada proti Slovencem. Na ljubljanski realki , so nenadoma odstavili ravnatelja Cora, ki je bil v , verskem in narodnem oziru pravičen mož; namesto njega je imenovan zagrizen Nemec Swoboda£ — Na idrijski realki so odstavili ravnatelja dr, Lončarja, j ker je deželnemu šolskemu svetu dopisoval v slovenskem jeziku. — Notarsko mesto v Brežicah je dobil Nemec dr. Winkler.
Nemci in Madžari so si v laseh. Ker zdaj me-šetarita Tisa in Wekerle za usodo Dalmacije, katero hočeta priklopiti k "Ogrski, ne da bi poprej vprašala
je zapustila vsenemško strujo politična sreča, Vslea tega se pripravlja sedaj v Nemčiji velik preobrat . Dosedanjo vlado nameravajo spremeniti v vlado, v kateri bi sedeli državnozborski poslanci sedanjih večinskih strank: katoliškega središča (ceutrum), soe. demokratje, del narodnih liberalcev in naprednjakov. Sedaj se že vršijo pogajanja med strankami za sestavo vlade. Nova vlada bi uvedla enako vojilno pravico za razne deželne in druge zbore, deželam bi se dala širša samouprava, poslanci bi smeli postati ministri, kar do sedaj ni bilo. Cesarjeve in vojaške odredbe bi se morale predložiti v odohrenje državne -mu kancelarju. Dovoliti se mora zopet, svoboda zborovanj in svoboda za Časopise. Nova vlada bi bila ta-korekoi mirovna vlada»
•i Župnik Anton Vraz. Dne 23. t. m. je umrl v | visoki starosti 72. let mnogozaslužni župnik pri Sv, \ Antonu v Slov. gor., vlč. g. Anton Vraz, Rajni je bil • rojen leta 1846 pri Sv. Rupertu v Slov. gor. in v ) mašnika posvečen leta 1871. Kot kaplan je služboval \ pri Mariji Snežni, v Velki, v Svečini, v Kapeli v za mnenje Nemcev, za mnenje avstrijskega "državne- ; kamilici pri Mariboru, pri Sv. Marjeti ob Pesnici, ga zbora, oziroma za mnenje prizadetih narodov, se 1 kot provizor in kurat pri Sv. Križu nad Mariborom avstrijski Nemci kar penijo jeze ter zahtevajo od - J do leta 1887, ko je bil imenovan za župnika pri Sv. škodnino, oziroma protiuslugo od Madžarov, ne ve- jj Antonu v Slov. gor. Rajni je bil pri svojih župlja-do pa povedati, kakšna bi naj bila ta odškodnina ali J nih radi svojega priprostega, ljudomilega in vzorne-protiusluga, ali samo v obliki carinskih ugodnosti , ' ga značaja zelo priljubljen. Blagemu vzor-duhoviiiku ali v obliki, da se zadovoljijo nemške narodne tež - jj svetila večna luči
nje, ali oboje skupaj. Ako bi prišla Bosna, Heroego- j Himen. V sredo, dne 25. t. m„ se je v baziliki vina in Dalmacija pod Ogrsko, zahtevajo Nemci, da i Matere Milosti v Mariboru vršila poroka g. Mirko jim Madžari odstopijo štiri zahodna ogrska okrožja , $ Vauda, učitelja pri Sv. Marjeti ob Pesnici, z gdč.
Marico Kovačič. Bilo srečno!
Dijaška kuhinja v Mariboru. V ponedeljek, dne 23. septembra, zvečer se je vršil v mariborskem Na-icdnem domu občni zbor Dijaške kuhinje. Otvoril in vodil ga je predsednik ravnatelj Schreiner, Tajnik proiesor dr. Medved je podal poročilo o delovanju te~ prepotrebnega društva. Blagajnik proiesor Pire je
v katerih prebivajo Nemci. Nemški in madžarski me šetarji, bodite uverjeni, da bodo Slovenci, Hrvati in Srbi združeni v Jugoslaviji, ako mešetarite za nas , ali ne!
Poslanec Grafenauer zopet pred sodiščem. Dne 28. t. m. se vrši pred višjim deželnim sodiščem v
:______„	,	Gradcu v smislu znanega revizijskega zakona pono-
l.anje neobhodno ootrebnib pogojev za varnost I tali- \ vna razprava proti poslancu Grafenauer ju, ki je bil, j poročal o gmotnem stanju društva. Dohodkov je ime-:o. Predno avstrijsko-ogrska vlada ne pripozna tudi l kakor znano, leta 1915 od nekega vojnega sodišča ob- jj lo društvo v preteklem društvenem letu 17,715 K 70 teh posebnih ciljev,, kakor tudi ostalih splošnih in f sojen po § 65 a na večletno težko ječo.	\ vin. Samo darovi znašajo 11.737 K. Dijaška kuhinja
; osebnih smotrov, za katere se bojujejo vsi zavezm- l Poljaki za zvezo z Jugoslovani in Cehi. V Lvo- f je preskrbela dijakom skozi celo leto 4313 obedov , s:i skupno. Itali)a ne bo ustavila boja, ki privedi člo- j vu v Galiciji so zborovali poljski narodni demokrati f Premoženje društva znaša 24.267 K 48 v. Od lanske-v eštvu trajen mir. ki naj sloni na boljšem in varne- | pod vodstvom poslanca dr. Glombinskega. Sprejeli so f ga leta se je povečalo za 4258 K 57 v. Blagajnik o -iom temelju svobode in pravičnosti," Ali z drugimi \ resolucijo, v kateri zahtevajo združitev vseh poljskih | menja, da je Dijaška kuhinja dolžna izreči posebno besedami povedane: Italija zahteva Južno Tirolsko \ pokrajin v svobodno, popolnoma neodvisno državo z s Tridentom ter naše najvažnejše pomersko trgovsko j dohodom do morja; dalje pozivajo vse neodvisne polj-mesto, naš slovanski Trst,	; ske poslance, naj razširijo in poglobe zvezo z brats-
Pod danimi razmerami torej ni upanja na sko- l k™a narodoma jugoslovanskim in češkim; konečno
ugotavljajo, da poljski narod
rajšen mir. Naši vodilni državniki so prišli s svojo mirovno ponudbo v skrajno neugodnem treaotku in v (like prepozno. Ako bi bila Nemčija in Avstrija stavi); tozadevno mirovno ponudbo Še pred enim letom, in sicer takrat, ko je bila Rusija poražena in so bile (udi na zapadnem bojišču kar zaporedoma poražene cetverosporazumove armade, bi bilo več upanja na mir kot sedaj, toda Nemčija je zahtevala mir, kakor-£njega bi narekoval nemški meč, do katerega pa, sedeč po danih razmerah, ne mere priti.
Kaj bo sedaj? Velikanska borba na zahodu di-vjp dalje, Nemške armade se sicer borijo na življenje in smrt, vendar se morajo dan za dnevom umi -Vati pred ameriško-francosko-angleško premočjo. Sovražnik je pričel z ofenzivo tudi v Italiji, v Macedo-niji in v Palestini. Sovražne armade dobivajo vsak dan velika ojaienja iz vseh delev sveta, zlasti iz Amerike ter so do dobra preskrbljeno z živili in vsemi vojnimi potrebščinami, Pričakevati imsuae ierej
z ogorčenjem zavrača prizadevanje večine Poljskega kola za sestavo nemš-ko-poljske državnozborske večine proti slovanskim narodom.
Nasproistvo med Bavarci in Prusi se je zopet . precej 'Oživelo. Prusi širijo letak, v katerem zabav -; ijajo proti bavarskemu kralju in njegovi armadi.
Nemški državniki in generali o zunanjem in \ vojnem položaju. Glavni odsek nemškega drž. zbora > e bil nenadoma sklican za 24. sept. Povod za to so j bili neljubi dogodki na zapadnem bojišču. Državni ; kancelar grof Hertling je označil položaja Izvajal je \ med drugim: Nemško ljudstvo je postalo čez mero o-; zlovoljeno. Velika nemška ofenziva Nemcem ni pri -i nesla zaželjenega uspeha. Armadno vodstvo je mo -i ralo umakniti armado nazaj na stare postojanke. Poji ložaj je resen, a Hertling upa, da bo prerano veseli lie nad zmago, ki je zavladalo med sovražniki Nem-I či.;e, kmalu zopet ponehalo. Hertling izjavlja, da je jtr.vih boj^v na.življenje i» smrt'. Cetverosporaz«im » nemška vlada sedaj v glavnem pripravljena sprejeti 1 oče Nemčijo tako daleč ponižati< da bo sama prosi- j vVilsonove mirovne pogoje. — General Wrisberg
1« za mir.
Čeprav so se nemške armade umaklnile na ta-kozvano Hindenburgovo Črto, o kateri soglašajo so -vražna, kakor tudi nemška poročila, da je utrjena 1; s ko spretno in močno, kot cla bi bila ena sama trdit ava, se Še kljub temu nadaljuje veleofenziva ang-I^ško-ameriško-francoskih čet. Tudi na tej črti se morajo Nemci umikati pred sovražno premočjo, kajti dne 21. septembra se je sovražnim četam posrečilo udreti južno od mesta Cambrai v nemške črte, a ni se jim posrečilo predreti nemško fronte. Amerika po-Slje vsak teden 60.000 mož na francosko bojišče.
Na drugih bojiščih.
Na italijanskem bojišču so vsplamteli nO"vi boji italijanskih čet na gorski planoti med go -rama Canove in Monte di Val Bella, na gori Sisemol in Monte Tomba, kjer napadajo Italijani naše postojanke z veliko srditostjo. Vsi italijanski napadi so še bili do sedaj odbiti. — Namacedonskem bojišču hudi boji med rekama Črna in Vardar, kjer so se morale avstrisko-bolgarsKe čete umakniti na črto južno «od Prilepa in severno od jezera Dojran . — V Palestini so pričeli Angleži z novo velikopotezno ofenzivo med Jordanom in morjem. Tu se morajo Turki stalno umikati pred angleško pre -močjo, kajti Angležem so se še tudi pridružili poglavarji bojevitih arabskih plemen. Samo v enem dnevu so Angleži ujeli 3000 Turkov* Železnica, ki vodi vzhodno od Jordana v Arabijo,- se nahaja v oblasti a-rabskih ustafiev. Južno od Mrtvega morja, je kralj iz
pogoje. — uenerat wnsoerg je govoril o vojnem položaju. Nemci so pričakovali, da bo njihova velika letošnja ofenziva na obeh straneh Reimsa proti Parizu uspela. 'Upali smo, da bo Hin -denburg dosegel kak presenetljiv uspeh, ki bi bil me-rodajen. A nameravano presenečenje ni uspelo. Nato se je vojni položaj spremenil. Sovražnik prodira , a nemška armada se brani. Ob Marni je sovražnik takoj začetkoma svoje ofenzive dosegel znatne uspehe. Vrgel je nemško armado severno od črte Aisne-Vesle. Med Ancro in Avro so dosegli Angleži uspehe s svojimi mnogoštevilnimi tanki. Tudi na tem delu bojišča smo morali nazaj. Ko je nemška armada prišla do črte, kjer ni bilo trdnih postojank, smo se umaknili na celi črti zahodno od Verduna na našo staro črto, kjer upamo kljubovati sovražnemu navalu. Dne 12. septembra so se Amerikanci pri Sv. Mi-hielu (južnovzhodno od Verduna) vrgli z veliko silo na nemške pošto anke. Nemška armada se je morala umakniti tudi tukaj. General Wrisberg pa upa, da bodo Nemci kos ameriški sili. Mož pravi, da bo trdna nemška, volja privedla Nemčijo do častnega miru. — Kapitan Brueninghaus je poročal o položaju na morju in je zatrjeval, da dosezajo P-čolni, kljub vz-nemirjaiočim vestem, zaželjene uspehe in potopijo več ladij, kot jih morejo sovražniki siroti zgraditi . Število P-čolnov je sedaj večje kot kedaj poprej. — Državni tajnik Hintze je govoril o avstrijski mirovni ponudbi in je izjavil, da še sedaj ni prišel ugoden trenotek za mirovna pogajanja, vendar je baje Nemčim sedaj pripravl:ena skleniti mir. Ko je še podkancelar Pa).yer govoril o miru na vzhodu, je bila razprava prekinjena.
Pred važnimi dogodki v Nemčiji. Javno mnen-ie v Nemčiji je sedal obrnjeno proti vsenemeem, ki hočejo brezobzirno nadaljevanje votfie. ?
To znači Hindenbur-gov oklio, v katerom ta vojskovodja roti Nemce, naj radi nesreč nemške armade ne postanejo malodušni in razjarjeni. Ker se Hindenburgova armada umika vedno bel j e francoskega ozemlja proti nemški meji,
, hvalo slovenskim denarnim zavodom, v prvi vrsti: i mariborski Posojilnici, častiti duhovščini, ppsebno i čč. gg. vojnim kuratom in g. kaplanu Krevhu na { Remšniku, gg. odvetnikoma dr. Lemežu in dr. Ku -J lovcu v Slov, Bistrici, g. prof. 'dr. Medvedu in mno-• gim drugim rodoljubom, ki so z darovi in nabiran -\ jem darov pripomogli, da je gmotno stanje Dijaške \ kuhinje tako ugodno. Tajnikovo in blagajnikovo Po-I ročilo se je vzelo z odobravanjem in zahvalo na zna-: nje. Novi "odbor je sledeči: Predsednik ravn. Schreiner; odborniki: dr. Medved, dr. Rosina, prof. Vreže, Pire in Voglar in dr. Pipuš. Občni zbor je izrekel zahvalo gospej Stelcerjevi, ki z vnemo vodi Dijaško kuhinjo in skrbi za okusen in zadosten obed revnim f našim dijakom. Dr. VerstovŠek priporoča od oru, da naj ugodi kolikür le mogoče vsem prošnjam, n naj tako pomore revnejšim dijakom do potrebne hrane, Dr. Rosina poroča o stanju Ferkove ustanove Predsednik zaključi zborovanie s prošnjo r.a vse oven-ce in Slovenke, da bi podpirali Dijaško kuhinjo z da» rili v denarju in živilih, S tem, da podpiram» uboge dijake, vršimo veliko narodno delo. Slovenec, ;oven-ka! Odpri srce, odpri roke za revne slovensk naše dijake! Darovi se pošiljajo na naslov: Dijaška ku -\ hinja, v roke g. prof. Pirca, Maribor. Wilden rainer-i ;eva ulica.
Narodni Magdan. Iz Dravinjske doline se nam ? piše: Občudujem Te, narod jugoslovanski! Kakor rdeča nit se vleče skozi Tvoje žitje in bitje trp mje. Ali Ti usoda res ni drugega naklonila, kakor samo mučeništvo? Zaničevan kakor eden najzadnjih > od pamtiveka, si bil v letu 1914 strt kakor Zveliča na Golgoti. Ječe so bile polne Tvojih hčera in sinov in tam doli v Dalmaciji in Ercegbosni so Ti zaši miki zakona pripravili povišanje na vislice, edino povišanje, katero si kedaj doživel. Zadet neposredr od vojne, ki je uničila tam ob Soči cvetoča dom v Tvojih otrok in jih razkadila po svetu brez streh n živeža, skrčila Tvoje število toliko in tolikokrat tam na vseh bojiščih, kjer je kri Tvojih najboljših sinov popila zemlja, nisi poginil, marveč si se pomladil ka-dor ptič feniks, po teh nesrečah. Danes Ti preti nova nevarnost. Svetovna vojska je posegla s svojo železno roko preko strelskih jarkov in žičnih ovir tja v domovja v zaledju in grozi uničiti Tvoj up — de-co. Glad se jim reži v obraz in jih ugonablja in jih slabi počasi, toda vstrajno. Po vsej jugoslovanski domovini odmeva jek gladne dece za kruh, aa si potolaži izstradani želodec. Ta jek ni našel odmeva pri onih, ki so poklicani Ti pomagati, kako neki, saj Te hočejo ugonobiti in saj si bil že od nekdaj njih pastorek. Našel na je ta jek odmev v Tebi samem, In našla so se blaga srca, ki so priskočila na pomoč tistim nedolžnim sirotam, ki so najmanj krivi vojne in ki še v teh nežnih letih ne bi smeli vedeti, kaj je — glad. Banovina (Hrvatska) je bila prva, ki je priskočila na pomoč in urezala bednim sirotam iz Dalmacije in Istre kos kruha. Sestavil se je odbor žen» — troimenega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki si je naložil nalogo, 'da nabira prispevke v denarju in drugih potrebščinah, posebno v živilih za te re -veže. Prihodnje dni bo stopil ta odbor po nabiratel-jih in nabirateljicah z nabiralno polo pred Tebe — slovensko ljudstvo. To naj bodo za vsakega dnevi daKomnja. Ne zatvori vrat pred nabiralci, ne pikal
26. aü¿4emb«a 1918.
BDDIIK8KI fijQSBjQQ^a.
mi'a a •>.
jih z zbadljivimi opazkami, ne odpravljaj jih z izgovori, nm a.k sezi globoko v žep, kolikor moreš daj in ne Štedi, pomisli, da boš otiral marsikatero solzo in rešil marsikatero tako potrebno življenje teh lačnih malčkov Jugoslaviji. Daj tako, da se bodo drugi vz-gledovali nad Teboj. S tem poktažeš', da si dober Jugoslovan, bolj kakor če se pridušaš pri čaši vinca , in trdiš, da si Jugoslovan. Ce pa nisi v stanu dati velikega daru, pokloni majhen dar, kajti tudi vdovin dar ,;a dobrodošel. Nobena hiša pa naj ne izostane pri lei» darovanju. Pomagajmo si sami, kajti v samopomoči je moč! — lz prijaznosti sprejema darove za glaflno jugoslovansko deco tudi prodajalna Cirilo-ve tiskarne v Mariboru
slovenske šole na meji. Glavarstva dajejo nemškim šoiarskim kuhinjam na meji podpore v ži -vffih. Tako nam je znano, da je 11. pr. mariborsko 0-kra^no glavarstvo letošnjo spomlad, ko je bila velika sila za semenski krompir, prisililo neko občino na. meji, da je morala odvzeti kmetom več slotov krom -pirja za iolarsko kuhinjo tamošnje popolnoma uepo -trebne šulierajnske šole. Slovenska šola pa ni dobila ničesar in več revnih kočarjev je bilo brez se -
ne more razumeti, kako tla se ravno po slovenskih krajih vrši tako huda rekvizicija živine, dočim imajo nemški ¡n nemškutarski kmet e ter Sudmarkini pri-
menskega krompirja. Dolžnost naših rodoljubov na | vandranei š'e polne hleve živine. Toda, mesto da 01 med je, da se letos pravočasno pobrigajo za šolarske kuhinje a a slovenskih šolah. Pozivamo gg. učitelje ,
katehete in načelnike krajnih šolskih svetov, da ta -	i šanjih, se je spustil na one, ki koljejo pod roko „na
bil spustii g. vetersnarni nadzornik Fišer v raz -motriva. 1 je o teh veh važnih in \ elezanimivih vpra -
koj vložijo prošnje pri prehranjevalnih uradih za živila. Ležimo ubogo slovensko deco pred gladom. Kaj malega bodo gotovo prispevali tudi kmetje. Takoj1 na delo!
Kake potrebna je slovenska šola v Mariboru
črno." Kekel e, da je klanje telet „na črno" vedno pogosie.i?. Prišlo da ¡8 že do razsipnega klanja telet. Dogaja se celo, da p> dpirajc župani to klanje telet.
n sam žu an na Spo.anjem Štajerskem je baje zaklal v zadajih tr.ua mesecih 24 telet. Tz Ptujskega
je pokazalo vpisovanje učencev začetkom novega šol- ] polja da gredo cela strodstva proti Slovenskim go -
rcam, t>er pokupil vsa teleta, ki se potem pojejo v
skega leta. Trumoma so prihajali starši na c. kr. u-čitelpišče, da bi vpisali svoje otroke v utrakvistično vadnioo učiteljišča. Ž al i bog da jih je moralo premnogo oditi brez uspeha, kajti prostori vadnice niso dopuščali, da bi bilo moglo ravnateljstvo sprejeti vge otroke Ubogi starši so jokaje prosili za vsprejem, a ni se iim moglo pri najboljši volji ustreči. Kaj bo s to zavrnjeno mladino? Ako ne bo našla mesta v kr -če vinski šoli, bo izročena nemškemu molohu v mest -nih šolah. In pri teh razmerah si upa minist. pred -sednik trditi napram nemškim časnikarjem, da uživajo v Avstriji vsi narodi enake pravice. Koliko let se že borimo za slovensko šolo v Studencih pri Mariboru? Na lastne stroške si jo hočemo postaviti in vzdrževati, a vse je zastonj, nič ne pomaga, vlada ščiti renegatsko sodrgo in ubogi Slovenci krvavijo dalje pri vsej — enakopravnosti. Pa, hvala Bogu —
ne bo več dolgo trajalo in odprla se bodo šolska vra- J: oddajo. V hlevu je 25 glav goveje živine- 17 v ta naši mladini v srečni Jugoslaviji.	j telic, 4 vprežni voli, 2 kravi in 2 teleta. A gospod
Vojaki, ki so na fronti, t. j. vsi tisti, ki imajo f bogataš ni maral oddati zahtevane živine. Kmetje , vojnopoštno številko, se odslej pod nobenim pogojem ; cd katerih se ie zahtevalo živino, so isto prignali na
i določeni dan, gosposkih telic pa ni bilo. 0'd nas za-5 I tevajo skoro zadnji rep živine, a gospoda je sme i-i meti :elne hleve. Ali je to pravica? —' Opomba ure-
mariborskih gostilnah kot „hrvatsko telečje meso. Tako je veterinami uadzornik Fišer bral na zborovanju takozvanih ¿hipIo' levite slovenskim kii.mio ■ Priporočamo g. veteri-varnemu nadzorniku, naj. če že ne more ali noče pomagati našemu kmetu, vsaj prizanaša s takimi ečitanji. Ali je morda smrten greh, če si kmetje zakoljemo za domače potrebe kako slabotno, doma zrejano živinče? aU vam ni zna .0 , g. Fišer, da od 1. septembra naprej ne nakazujete ve-. goveje živine in mesa kmetskim občinam? Kaira se dostaje nakupovanja telet „na črno", pa so ravno nemškuiarski varovanci tisti, ki jim nese ta ..k.šeit" mastne dobičke
Pritožba z Dravskega polja. Kmet iz okolice | F ram a nam riše: Živinski nakupovalec Blaži č je i nedavno tukaj nri Scherbaumu žalitev al 6 telic za
ne bodo več oprostili. Tako se glasi najnovejši odlok domobranskega ministrstva.
Mož je sledil ženi v smrt. V Gradcu je dne 19. septembra t. 1. umrla Čevljarjeva žena Marija Bru -men, dan pozneje pa je umrl tudi njen mož Anton B rumen.
Nemci in pasja pečenka. Nemški listi poročajo,
dništva: Ce so Vaši podatki resnični in se dajo do | kazati, javite to kakemu poslancu, da se zadeva s-' pravi v pretres na višjem mestu.
Mletje brez kart. Ptujsko okrajno glavarstvo
da je cena pasjega mesa v Nemčiji poskočila že na 3 • naznanja občinskim predstojništvem: Po časniških marke 50 fenigov. Nekdaj je stal 1 kg pasjega mesa | poročilih so nekateri kmetovalci vozili v Rengov mlin
40 fenigov. Doslej so naši Hektorji, Sultani, Tirasi, Čuvaji, Pozorji, Cezarji itd. mislili, da so samo za zveste čuvaje in dobre prijatelje človeku, nikdar pa niso mislili, da se vzbudi v človeških želodcih tako poželienje >o njihovem mesu in da bo vredna pasja pečenka, to je mal košček pasjega mesa, 3 marke in 50 fenigov.
Srečni časi. Dež samih bankovcev se je vsul na avstrijsko fronto ob Piavi. Lahi so prav natanko ponaredili avstrijske dvekronske bankovce ter jih s-pustili za dva milijona lir med avstrijske vojake. Na ta način hočejo pomnožiti papirnati denar v Avstro-Ogrski in s tem umetno še bolj- zjnižati našo .denarno vrednost.
na Bregu zrnje brez mlinskih kart. ker se jim je ba-| je pravilo, da za ta mlin ni treba, kart. Kdor je bil na j ta, način vsled zadnje revizije oškodovan, naj se z -j glasi pri okrajnem glavarstvu v Ptuju. Vsakemu, ki } se zglasi, se s regleda kazen. — Čudno se nam zdi, f da se dela razlika med kmetskimi mlini in mlini me-[ ščanov, Dočim oblasti v kmetskih mlinih neusmiljeno | postopajo, se postopa z Rengovim mestnim mlinom žeji 1 c obzirno. Zakaj dvojna mera? Znani so nam slu -| čaji, da so odvzeli kmetu v mlinu vse žito in moko, : ker mlinar radi pomanjkanja vode ni mogel do dolo-; čenega rok*, zamleti pripeljano žilo. Tujci delajo v naših krajih brez glave in merijo pravico z — dvoj-i no mero.
Ga & m m d&*r m k & » m v i & «
Cena za sladkor se bo zvišala na 3 K 1 kg'. Sladkorni milijonarji pravijo, da ne morejo izhajati j z dosedanjo ceno. Iz računskega zaključka združe-
Ali sme kmet dati delavcu zrnje namesto plače ¡¡S S? tovarnar-ie1v Pa f7z™°o'oof± V v denarju? Iz marib, otraja prihajajo pritožbe od j ®ela ta družba vjprvi_pqloviei leta 1918 3,281.687 K
čirom" L'ITI Litri IT r> O rl i	^ , ^	. ^ ^ ^«	„ , _ « i-------'
Delničarji so dobili dividendo Cene za divje kostanje ter hrastov in bukov
strani kmetov radi postopanja okrajnega'glavarstva. TK<i" člstega doblčka Prej je okrajno glavarstvo.stalo na stališču, da rao- ]
rajo kmet e določeno množino žita oddati „prostovolj- 7o ~ .. . , - . . * . „ x -,-- - - - -. -----no", potem ne bo rekvizicij in, kmetje lahko z ostalo i 7± dl*!1 ,kostaa; se Pla8»J? JO» želod 70 m buka-množino pollubno razpolagajo. Sedaj, ko so kmetje ' v,ca 1 v j kf; Kostanj in želod sta zasežena in se žito že oddali, pa se je postavilo okrajno glavarstvo t smeta proda atl samo erarju* na nasprotno strogo stališče in hoče celo zabraniti, da ne bi kmetje niti mlatičem več dajali zrnja, ka -kor je bilo to do sedaj običajno že stoletja sem. Tudi s težaki baje ne smejo dobiti nič plačila v žitu. Kaj je j pravica? Odgovor: Kmetje si smejo po § 3 cesarske naredbe zraven semena itd. obdržati toliko žita, kolikor ga potrebujejo za prehrano cele svoje družine in delavcev za celo leto. Tudi je najvišje sodišče na Dunaju že lansko leto ponovno (n. pr. dne 9. novembra 1917, št, Kr III 80-17, in dne 13. novembra 1917, št. Kr III 176-17) razsodilo, da smejo poljedelci tudi takim poljskim delavcem, ki jim samo začasno pomagajo pri gospodarstvu, zlasti pri žetvi in pa
mlatičem plačati v zrnju, kjer je to običajno, seveda o priliki v našem uredništvu.
v tisti meri, kolikor smejo dotičniki porabiti zn sebe. \ Pobrež^e pri Mariboru. V noči 0d sobote na ne-Te razsodbe je najvišje sodišče uradno objavilo in \ dePo ie bila gostilničarju in posestniku g. Simoniču bi jih torej moralo okrajno glavarstvo v Mariboru i ukradena lepa svinja v vrednosti 5000 K, Zlikovci so poznati, da ne bi delalo kmetskemn prebivalstvu sit- ; žival omamili in kar tam pri hlevu usmrtili ter po-nosti in jim povzročalo celo potov na sodnijo! Naj '	"
raje zasleduje mariborske trgovce in obrtnike, pri katerih že kmet sploh ničesar več ne more dobiti, če ne prinese živil s seboj! Ali smejo tudi obrtniki zahtevati plačo v zrnju, še najvišje sodišče, kolikor je nam znano, ni razsodilo. Mislimo pa, da sme kmet 0-brtnikom, ki delajo za njegovo gospodarstvo, n. pr. kovaču, kolarju, sedlarju plačati v mali množini tudi v zrnju, ki mu je po oddaji ali rekviziciji ostalo ,
Maribor. Pred porotniki je bil dne 23. t. m. ob-sojei' na osem mesecev težke ječe Franc Rojko iz ptujskega okraja, ker je ustrelil iz hiše njegovega no cesti grefločega zeta Pihlerja radi — ..špule" su-h kanca.
Radvanje pri Mariboru. Vinotržec Roth ima 45 oralov posestva. V hlevu je imel v začetku meseca septembra t. 1. 2 konja, 16 krav. 4 vprežne vole in 2
teleta. Vprašam: Ali sme ta gos-od imeti toliko živi-j ne, dočim hočejo nam kmetom vzeti skoro že zadne ; kravo iz hleva? — Opomba uredništva: Zglasite se
in da radi tega ni kaznjiv. Opozarjamo naše poslance na to zadevo.
Oddaja živine v mariborskem okraj v in gospod Fišer. Kmet iz mariborske okolice nam piše: M ari -; orskv podružnica-štajerske Kmetijske družbe je i -mola minulo nedel.o izredni občni zbor, na katerem' naj bi bili protestirali proti rekvizicijam živine. Toda v resnici je iz tega zborovanja i ostal le protest i proti slovenskim kmetom. To je razvidno že iz tega. | ..e imel na tem „protestnem" zborovanju glavno j besedo zaani „ rijatelj" slovenskega kmeta, veteri-? narni nadzornik Fišer. On je začel svoje poročilo z | besedami „Lahko je reči, tako ne gre več dalje, ta-¡; ko se ne sme več odjemati živine. Toda r otreba je | tukaj in potrebi je treba zadostiti." Da, g. veterinur-| ni nadzorniki To e res, to vemo vsi kmetje; nikakor pa naš kmet ne more razumeti, kako prihaja on do tega, da se mu pobere zadnji rep iz hleva, dočim ima,;o nemški graščaki, mariborski meščani in drugi bogataši še polne nleve. Ravno tako tudi naš krnet {
tem nesli proč, čreva in želodec pa pustili v bližini j ležati. V noči od nedelje na ponedeljek pa so vlomili v svinjak vrtnarja g. Elsnika. Pa tukaj niso imeli v več take sreče in bili so prijeti. Bili so štirie dobro znani posestniški sinovi, med njimi tudi en vojaški dezerter, katerih imena pa Še za sedaj zamolčimo . Sploh je ponočna kraja poljskih pridelkov na nočnem reau. Zato bi bil skrajni čas, da bi se organizirala j občna nočna straža, a tudi vsak posestnik naj ima
; kolikor mogoče pazno uho, če ne mu odnesejo vse — ker časi so izredno hudi in se n« obeta nič kaj dou-| rega in vojna, gre dalje . . ,
lluše. Na Smolniku je dne 22. septembra t. 1. z'utr mimo v Gospodu zaspal veleposestnik gosp. Karel Harič, star 88 let. Pogreb se je vršil v U rek, i dne 24. septembra. Rajni je bil vzor katoli&itega Slo-
•	venca. V svojih mladih letih se je živahno udeleževal ' narodnih bojev v mai*lorski okolici. Bil je skoz in ; skoz značajen mož." Bodi vrlemu Slovencu pohorsKa i zeml ica lahka!
Sv. Trojica v Slov. gor. Pri Sv, Ani na Krem-jj bergu je umrla dne 8. t. m. po dolgotrajni bolezni s-I krbna mati gospa Uršula Magdič, poprej poscstnieu f pri Sv. Trohici v Slov. gor. Bila je vzorna, obče s-| poštovana gospodinja in velika dobrotnica ubogih, j Pogreba dne 11. t. m. se je udeležilo razven domačih j častitih gospodov še dva gospoda od Sv. Trojice v
•	Slov. gor. in obilo občinstva. Rajni svetila nebeška luč!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Podlegel ie svoji bolezni, ki si jo je nakopal na bojiščih Alenc Jožef iz Negovskega Vrha. Zapušča ubogo vdovo in osem malih nepreskrbljenih otrok; umrl je v Mariboru. — Žalostno vest je dobila spoštovana rodbina J, KM , župana v Trsteniku., Padel je 11a italijanskem bojišču sin Franc dne 28. junija. — Po smrti je bil odli -kovan s srebrno hrabrostno koiajno Veis Franc iz BenediČkega Vrha. Vsaj mala tolažba žalostnim slar-Sem, ljubim sestram in dobri stričevi hiši.
Sv. Benedikt v Slov. gor. S srebrno hrabrostno kola, no ,,e bil j o smrti odlikovan mladenič Veis Franc iz BenediČkega vrha. Tolaži naj to odlikova -njo pokojnega junaka njegove starše, sestre in dobrega strica!
Crešnjevec pri Slov. Bistrici. Naš kraj je zadela usoda, da prebiva v njem znani štajerčijanski vodja Kresnik Pa če tudi je Kresnik prva štajerči-ianska luč, ki jo častijo vsa spodnještajerska nemš-kutarska gnezda, vendar v Crešnjevcu nimajo nem-i-iir i nobene zasiombe Nasprotno, zadnje narodne slavnosti v Slov. Bistrici so narodno zavest Creš -njevšanov tako dvignile, da so oživeli celc ralno društvo, ki je pod vodstvom kaplana č. g. Klobase in železničarja g. Vinčarja ter ob krepkem sodelovanju domačega učitelj-stva, fantov in deklot priredilo mi -nulo nedelo krasno uspelo igro s petjem. Ker se igra vsled vmešavanja nemškutarjev ni mogla vršiti v šoli, so Creš. jevčani postavili v sadonosniku gostoljubnega posestnika Pučnika ličen oder, s katerega so krepko donelo mile slovenske pesmi med zelenjem in cvetlicami. Igralci se igrali Medvedovo igro „Prvi april" in so vsi svoje vloge jako dobro pogodili, Pa tudi pevski zbor ima v svoji sredi dobre pevce in moramo le želeti, da gredo Crešnjevčani po začrtani poti krepko naprej. Ljudstvo je obiskalo prireditev v častnem številu 111 je vsem točkam programa zadovoljno pritrjevalo. Veselico je obiskala v polnem številu tudi Čitalnica iz Slov, Bistrice, v katerem imenu je pozdravil mlado Bralno društvo g. dr, Rei.sman ter nato kratko opisal žalostno usodo in trpljenje begunskih otro«; in priporočal ljudstvu, da pridno da -ruje za našo gladno deco in tako pomaga rešiti najboljše sinove naši Jugoslaviji, ki nam bo kmaiu na-uočila, ako se je bomo skazali vsi vredni. Tudi do -iiodki prireditve, ki se bodo razdelili med slepe slo -venske vojake in Dijaško kuhinjo v Mari ru so bili za to prvo prireditev na Crešnjevcih ¿ako lepi. Vrlim Crešnjsvčanom pa kličemo: Čuvajte skrbno to našo važno postojanko med Pragarskim in lo žensko Bistrico!
Celjska okolica. O prehranjev alnih izn erah v Celju smo že morali mnogokrat poročati j v čudne stvari. V zadnjih mesecih je začelo poga jati ne-zadovohsivc s temi razmerami tudi v bližnji ir daljni celjski okolici. Na željo celjskega magistrati se je ustvaril že pred meseci za Celje in širšo okoli t ta-kozvani eno;ni gospodarski okoliš, ki obseg- občine ' elje in okolico, Skofiavas, Petrovče, Vojni! I. itd. Ljudstvo iz navedenih krajev si mora po nakaznice ¡r. živila po več ur daleč hoditi v Celje. Nei »krat se zgodi, da pridejo ljudje od Vojnika in dri ' oddal enih krajev po živila v Celje, a morajo odi praznih rok, kor se jim enostavno reče, da „dona ni — rječ." Koliko ¡e to nepotrebnih potov, koliko uide dragega časa ori sedanjem pomanjkanju dei skih moči! Naravnost neodpustljivo je, da okrajnr, «varstvo take razmere mirno gleda kljub vser c .bam iz krogov Kinetskega prebivalstva. Verjame da je marši kaka skrb odvaljena z ramen gospodo i o -kraj em glavarstvu, toda nam se zdi, da je okrajno glavarstvo ;.ač tudi za to tu, da varuje gospodarske Koristi prebivalstva, ne pa za to, da gospodje uradniki komodno žive.
Celje. Na Ljubljanski cesti, nasproti Narodn. domu, e otvcril špecerijsko trgovino g. J. Deeko, do-sle; trgovski sotrudnik pri g. Ravnikarju, vrl narodnjak.
Dobrna. Na večer, dne 4. avgusta nas je obiskala nesrečna toča. Klestila je precej hudo. A ker je zdaj že več časa leno vreme, bi kljub temu še bila trgatev srednja, če le ne bi smod in oicfium tako močno nastop ila, Sadja bo malo, pijača torej draga!
Iiasaze pri Petrovčah. Zalos,¡ a usoda, je zadela o^če spoštovano in ugledno rodbino Franca Ko-dela, jjo domaČe Brežan; njegov edini sin Fra.ic je r agloma umrl v ponedeljek v Ptuju v rezervni bol-ici. Podlegel je i olezni, ki si ji je nakopal v triletnem vojnem vofn .-lvu Rapn je bil tih, blag in priden mladenič, star 30 let. Bil je ponos svojega 70-letnega očeta, kateri se ie že veselil svojega sina kot bodočega gospod»rja na obširnem in "lepem posestvu. Žalujoči rodbini naše sožalje!
Artiče ri Brežicah Narodni Magda n je done-sel lepo svotico 305 K za naše jugoslovanske revne otroke. Ta znesek dela. čast naši mali občini.
HiíOui i¡L
S n 0 ? 1 N s K I O O SPOD 'A E.
Sadna drevesca. Deželni odbor sprejema naročila na sadna drevesca. Naročilo nora potrditi žnpan, da j« naročnik lastnik zemljišča.
T« i hI al Vrtu 5. petka drag on car t Maribor« . 6 in kr. poili drageneev St. 6 iada pet »as|ev««n: JPejai album pclka dr»gon«ev 9" velikopotezno spominske knjige t heeoite ija «liki r m»Sk«m ia slov.
jeziku. V te snoMinp*«	»rideio imena, slike,
in 3e.''aflia junakov ..ega polka. V njej bodo evekove-čeai tutii številni zgodovinski kraji, kjer se je polk slajropolno bojeval. Noben tevariš, noben član olaitelj ia neben prijatelj pelka naj ne «pusti si nabaviti te knjige, ki bi naj vselej hila kot spomin na veliki čas in bi naj pričala a velikih junaštvih njegovih dragih. Cisti dobiček vojnega albuma je uau enjen za podporo vdov in sirot in revnih invaliiiov moštva tega polka. Ljudska izdaja vojnega albuma stane v predplačilu 30 K, po povzetju 50 K, dična izdaja v predplačilu 40 K, po povzetju 60 K. Naročila in zneske z ozsačbo komadov, imena in naslova naročnika, zanesljivega domovinskega nasltva tistega, kateremu pi se naj knjiga poslala, sprejema uredništvo vojnega albuma dragonskega polka št. 5 v Mariboru, — Približni rok, ko bo izšel vojni album, bo naznanjen, ko bodo dovršena uredniška dela. Preplačila se z o-zirom na dobrodelni namen zelo hvaležno sprejemanje. V interesu popolnosti te spominske knjige se vabijo k sodelovanju vsi pripadniki in prijatelji polka In se prosijo, da vpošljejo za vojni album slike iz front, slike skupin, slike padlih, jiogrešanih, odlikovanih, v vojnem vietništvu se nahajajočih, nadalje rizbe, literarične doneske, dogodbice na fronti itd. Slike in slike s front se vrnejo lastniku ne^oškodo-anne.
Prodam kadi za zelje ia škafe is mocesDOvega ali Bmrekovega lesa, Icdelovalnica jer basov. Maribor, SoSjin trg, zraven mestne tehtnic«.	1241
1 Nsv «od — 820 — deloma sa ' živila se prod». Jeren, Gstrwerk ? stitie 23 A, Maribor. 1233
\ Proda te e-lc nova s-i)»n& bluza | malo b*!ega platna, 1 lepa rdeč» emaj! raus postelj s ograjo in pra vo mrežo h vrvi. Vpraša se: Ma-
zartoia nI. 22, pritličje, Marib©.. ) , ________1370
i Lepa črna suknja za itišk» se proda. Cena 780 K. Elizabetna i c. 16., Maribor.	127«
5 -
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Sv, Trojica v Slov. gor,: ,T»ke zahvale priobčujemo edino le kot plačane inserate. — 1 n v a-lid pri Sv. Barbari: Preobširno za nag list. Saj vidite, da izhajamo radi pomanjkanja papirja le samo na štirih straneh. — Sv. L e n a r t v SI. g.: Zadeva radi gnilega sena pri Korošievem mlinu je kakor nam poroča prehranjevalni urad glavarstva , »edaj ugodno rešena. — Ribnica: Preosebno! — S t. II j pri Velenju: Take reži vendar niso sa n«6 && — Isibif g: Zal prepozno za to številko,
UUsiicc dspravniitva.
f. ''i
Metlika: 2enltnih ponuib ne sprejemamo .
Inserent v Celju: Ena besedica med „Malimi naznanili" stane za enkrat 20 v. Ce je torej 20 besed, stane Inserat 1 krat 4 K, 2 krat 8 K, 3 krat 12 K. Inserat se mora plačati naprej. — Na razna vprašanja glede inseratbv: Pojasnila glede brezimnih inseratov daje upravništvo le tedaj, če se priloži znamko ali dopisnico za odgovor, Ako pride za en inserat več ponudb, jih pošljemo vse skupaj inserentu. Mnogokrat namreč po 30 do 40 o~ seb pismeno vpraš'a za kako posestvo ali službo. Na taka vprašanja in ponudbe ne moremo vsakemu po-Bebej odgovarjati, temveč jih pošljemo navadno kar naravnost osebi ali tvrdki, ki dotično inserira, —
Loterijske številke.
Trat, 18. septeatbra 1918 6s 24 53 »8 69 Dana j. 21. uepteiabra 1818 *9 40 5 38 9
£fea beseda stane 10 vinarjev.
XX *« '• XX
V okolici Maribora želim kupiti malo poaoatvo a nekaj oraiov njiv in travniko*. Ponndo» na Josip Šeiec, Maribor, Tegetthoffrtrafla 67.	1244
Strti ali med kakor tndi drage saplembi nepodvržeae deželne in goidne pridelke kapnje p? naj-▼iijih cenah. Auircj Snpfanz, Poličane.	1386
Slivovko, tropinovec, vinsko žg-aiije, vinski kemen, «trd.
čebetni votek, kopi vsako množino in plača najboljše. Jo«. Šeree, trjovec, Maribor, Tegetthofova c. 67. 1248
^T^odiu »e: X
Lo,i» aa pol krita kooija, dvov-preioa, «e proda. Malteserjeva nI 21, Maribor.	1288
Konj (Valah), črn 7 let star, se
»rod», Studenci pri Maribara, 8o!»xa nlica 19	1282
Prr a se pianiao-orhestrloo pripraven sa gostilno. Kriehuuorje-a »lica it. S6. Jisribor.	1271
2 gosli ua prodaj, Maribor, N.'gvstrawe 11,1. nadstronie
vrat.i 5.	125'.?
Prostovoljna sodnijska prodaja. Ba «ovratnic vinskih sodov z vsebino eiega do 70 veder in dri rj vinske posodo ia zapuščine gospe pL Bali« se vrii v pondeljrk, da» 80. sopt. letos dopoldue' ob S. ari v Virštanjn Kmpmino bo polotiti takoj in V« pije ni predmet odpeljati. — C. kr. notariiat v Kozjem.	1274
Tri ietrt orala mltdega gozda v z»lo lepem kraja bliin kolodvera, zelo pripraven sa stavbeni pro star, s« preda. Naelov „6600 K na uredaištvo pod št. 12ti9.„
Proda st volnena rnta za ogrniti, kTasne barve K 100—; Ženska dolga srajca iz šifona R 100'—. 3amo na pismene zgl&gitre «e more ozirati. „Mek>k>a", Gradee, Stejrerguse 60/11.	1267
Poior! Najboljša priliki Ia naložitev kapitala!
Hiša * Maribora. V sredini mesti, Viktringhofova alica 18 in 16. Veliko dvori&u 4 stanovanja, 6 trgovin i hiii. D^broidoča trgovina z dalmatinskim vinom, ki obstoji že od 1. 1906 «e proda z vsemi pritiklinami, (vino. steklenice, posoda, zauaiH i. t. d.) ra- [ di kolesni poscctnice. Pismene po- | Dudbe na: F. Cvitauič, Maribor. | Viktringhofova nI.	1228
Odda re ena moška eolska, zimska suknja in čevlji. Por-pr«ia se lahko od 11 — 12 are dopoldne Maribor, Wil-denrainerjeva nlioa 17, II. 'Ltr	124^
NajboljSe špecerijsko blago, najbolj» barve za obleko zav. 60 v, sak» in oljnate barve, firnei nadomestilo se dobisa od 1». sept. naprej pri tvrdki Ivan Dečko, Celje, nasproti Narod. doma. 1197
XX muJbtoe-i XX
Družina z eno moiko oseb«, ki bi opravljal meinarijo se sprejm»; dobi Btanovanje in nekaj njive, delo se pa posebej plača Naslov v npravi lista pod „Dražina štev. 1236."
Kiepki fant želi vstoniti r nk k poštenemu mojstru mehanikerja ali ključavničarju. Naslov: F. Ber-nsard, Sv. Lorrenc nad Marib» rom.	U8e
Kuharisa, ki je bila več let v žuj>-nišču, a je vsled smrti župnika odšla, i»li zapet enako Blužbo. Naslov v upravi pod -Euharioa št. 1288."
Sprejmejo se takoj 2 spretni dekli na n«ki gnščini pri Celja. Plaža po dogovora. Ponuib» na u pravo lista pod »Dekla št. 12««.*
Šafar i&ie službe, oženj» a, vo jaščine prost. Naslov T npravi pod s6afer št. 3277.''
Sprejme se hlape« tndi invalid ia deček a» pašo. Meljski Vrh št. 8» pri Maribora.	1282
Klepartka oiensa s» takoj sprejmeta. Preskrba v hiii. Uasar, Ma ribor, Šilerjeva nI 17. 1281
IMMWM"M"""""""........ ""MrainiaviccCTormi,
Vinifiar i 8—4 del. močmi za posestvo z malim vinogradom se takoj sprejme. Vprsša se v nsnjar ski tovarni, Antoa Badlov n«a-ietok, Maribor.	1287
Sprejme se krojaški učenec brez-platSilnn. Šišek Franc, Mellinger-ctrafie 1, Maribor.	1208
Pridnega hlapea in deklo, ki ee rajrame na gospodinjstvo, takoj sprejme za dobro plačo Fran» Fijavž, trgovec v Št. Jani a na Dravskem polja, p. Ptaj. 1186
Učenee, priden, poStemik staršev,
z dobro šokko iiobr*«i»o se sprejme v špecer jski trgovini pri tvrdki Ivan Dtčko, Celje, Ljubljan ska cesta i.	1188
Za.nesljivega viniiarja s 8 do 4 del modmi sprejme za dobro plačo. Vincen« Kfciar, trgovina s že-lanino. Tege?thofova nlia» 1, Ma ribor.	1178
XX Mmxma; XX
Barva In barvasa oblaka. Bobra izdelana barva ia barvana cblek»
Svarilo.
Fraae Ij»reniii, občina Gornji Daplek H, stari vcaktga, da ne posodi cjegovcmn Bi in Jožeta Lo-
reičii tecarjo ali di. vradnosti, ker jaz nistia oikak plačnik za njim.	1272
Čevlji vseh vrat se napravijo tistim, ki cakrbijo krompir. Čevljar v ScliBredfo." jsvi nI. 8, na dvorišča, Maribor.	1284 "
Obleke zi šolo. Obleke, STrkiki in siicske sukaje se dobijo za gospod», dečke ia otreke proti rahilniai listom (Bezeg^ckaln), ts-di plt-teao jopice za ženske pri tvrdki Ignacij Božič, krojač za gospode in dime. Maribor, Teget-h if ovo cssta S4 Ceniki se sa čas vojsk» ne pošiljajo.	1281
Kdor želi posestvo ali hlio kapici oziroma prodati, naj piše takoj z natančnim popisom pod i-menozs -Vojni čas št. 1288" na apravo 81. Gosp.
Za ono spomlaaansko prase zamenjam dobre kamenite irmlj«. Zvet-tendoiferstasfie 12, Pobiežje pri Maribora.	1206
Mag rob bi spomenik» priporoča kamnosek Koban Prano, Kača. 667
Barva za obleke
OMa in nadomesti Bamo tedaj, če se le z najftanovitnejšo pristno Ia najboljšo barvo pobarva. V«sk si sam brez ten-da in muke lahko pobarva v poljubni barvi obleko in kaj drugega, naj si bo ia kakimegakoli blaga. — Najmanjša pošiljatev je je 10 zavitkjv E 10'20 s pošfeai-no in uavodilom. Trgovoi 100 zavoj. K 40 —, pri 1000, K 86'-za IMi zavitkov. — Commission „Meklate", Grade«, 8teyrergasse 80/II.__80C
LEP SPOMINI
Beprsaa slika v naravni velikosti
se Vam pošlje, če mi poUjete fotografijo. Posnetek popolnoma poiekcn. Cena 22 K. Prosim naročila na M. Ernst, Gradee, Klostenrieag. 25, parterre.	864
Grofa Pahta poprej L6wen-talov mlin v Gornji Sv. Knngoti obvešča svoje odjemalce, da je v tem mlina od dne 30. septembra nadalje za nedoločeni čas astavljemo mletje zrnja. Feliks Skribe, oskrbnik.	1248
ter tndi blago se doki pri g. Fr. Hanžel v Brakovolk, Mala Nade
Ija pri Ljntoiatru.
_____ ia" I
Nova kad za zelje, £00 1 se rs aaenia za živila. Rotenbaohergasise
4, Maribor. Nora koloaija. 126»
Dobro peaij» dam tintama zastonj, ki mi proda vsak dan mleka. Kavarna „Sfclhahnhot", IV getthofova e. 80, Marihor. 1262
Beli čevlji, «uknjo za štrapacs za moiko obleko ia različne reči se tsmenjaje z» moko, mast in krompir. Maribor, Laterje?a ulica 6, pritličje, desno.	1201
2 dvojni omari staro - nemškega sloga, ureiino veliki, se namenjanja za živila. Roš Alojzij, Bc/tna pri Rašah.	1270
Dijak ali dijakinja nižjo ioie so sprejme na stanovanje in hrano, tickatidplatz 0, Maribor. 1276
Lepa moška zirnaka suknja se zamenja za živila. Novavas, Aug»s-
se 7, Maribor.	1278
Podpisaaa prosi in opoonlnja do-tiino osebo, ki ima pri meai v | popravila ž«pno aro s podobo sv. | Jurija na pokroia, da prid» takoj \ ponjo in prinesti Mora tula-uro, | katero ima zuaj, če ne bom ja izročila odntoika. — Ana Aker-■tal,, roj. Po<»c; craika aa Glav- . acm trgu v Ptuja.	1268
Lovska puška, 2 cevi. z nabojem od spreoa), dimast-e«vi z „Juhe ; hetje» se odda va živila. Ojra , Ivan, Tegetlk;,fova eesu 48—46, Maribor.	1260 ,
Posestniki I Vsakovrstna piščots. in odraslo perutnino, kunce in Bvinje ozdravite griže (tudi krvava) is vsaktere drsljavosti ter difterije «slo gotovo edine le s P A L M P To, mnogo presknšeno, z aajbolj-šani spričevali in leta 1910 z veliko srebrno svetinjo odliko v jdc sredstvo z navodilom dobite takoj zavarovano poštnine prosto, ie t n«?r»j pošljete 5 K, ali ve^iaat-toliko. — Kar snovi za PALMA dohiti ni, jas pa tega izde&a k malo i«am, svetujam, da narečiu takoj. — L E Weixl, Maribor Gosposka nliea 8S., (trgovina e papirjem.)	40f
Imam iz kamnoloma Donačke gore vsakovrstne «listke kamse aa prodaj. Tudi žnalje za domačo vabo. Jožef Planina. Bogateč, Št» ismko.	W7
vrsa ut, jota, odpadki »oveg* saAata, broiaiki cdrszki, raztrgan« oofavio«, raategano moške in žens-k« «feieke. »4«re posteljne odtje, kooe, kosti, kaa]ak« rope, svinjske Säsftao, knpaje po najvišjih eenah M. lttu*u«k t Oc. Coijo. Trgov«! ia »v»iai od hffie do hiše d«k%o h«Pe «ene.	Sil
8 viiarjav
(za tnod»pi»i«o) Vas stan» moj oe-nik,kater»g» Va% na zakiovo pošljem zastonj. Prva t »vama or
hran Esarai,
e. ia kr. dv»Mki áohavHrij v Horn (Brta) ft. 10M (Ö»&..) NOdjaate ali jeUone »üiMte K 28.—, S8.— 80.-, iz halo kovina («laifo-srokio), foMfci •H joklono SMuit. «m z dvojnim pokrov«» K 8&.-J. 40.—, SO.-, 66.-. Ballfit® IE 10.-, ia—, 20.—. "Mtóo jasMteo. PoiS^anj» po povzetja. Zamenjava ¿«velj»£a aU ianar aasaj.
(• Dak.)
Za oslabele vsled starosti, za slabosti v želodca in proti izgubi telesne moči je vinski konjak prava poživljaja. Pošilja 2 polli-terski steklenici franko z zabojč kom vred za 60 K, — Benedikt Htrtl, graščak na graičini Golič psi Konjicah, Štajersko. 989
Proti mišim In podganam izborno sredstvo prof. 8niftier in dr. T>a-ajBza, izvirne kulturne bacil „Terror mit Witterung " Zelo učinkujoče sredstvo sa pokončevanje. Cena natrošenja 1000 g. proti mi- ( š.m 14 E, ptoti podganam 17 K I 20 v. po povzetju od Dunaja. Do | bavitelja c. in kr. vojnega mini- | s ti s t va, c. kr. nižjeavstrijske na- \ meBtnije, diržolnili kulturnih sve- ^ tov itd. Ka^cateijstvo Terror za- | voda Dunaj I. Woidertorgasoe 17, I telefon 1654i-.	(Mcsae.) I
i
Kapljico za svinje.
Ceaa 1 steklenice 1-80 > K. O dobrem učinkovanju teh t kapljic imana mnogo priznal- i nih in pohvalnih pisem. Fr. j F r u 11, mestna lekarna „pri j c. kr. crlu", Maribor, Glav- ' ni trg 15, blizn rotovža. Zahvale
Nisem verjel, da bi te kapljice kaj pomegale. Sedaj so sem se prepričal, da res pomagajo, Vam izrekam lepo hvalo ter priporočam to zdravilo vsem syinjerejeem. Prosim, pošljite mi fcpet svinjskih kapljic za rdečico in sicer hitro kakor morete 6 steklenic. S pozdravom Ivan Škorj*nc Srednja vas, dne 6 avg. 1916. — Kebelj, 30. avg. 1918. Prosim pošljite 15 steklenio Vaših priznano dobrih kapljic za svinja, in ; sicer po poštnem povzetju, i ker so dobre, kar sem že sam i poskusil. Naslov: HenrikBre-gant, nadučitelj, Kebelj, p. | Oplotnica.	968 |
IUPUJEÄ-
los za jamo o* 12 «»
naprej nadalje mehak okrogel les, smreke 70 lj»-l laniko i. bife, čroslo jletoinje kostanjev lesi od 10 om hrastov les jnaprig.
prosim ponudbe s skrbnimi Cfeiiaiai. mnoün in navedbo reka z?, oddajo
YINE0 f ABIČ,
ialea, 7 Jate« Štajer. Kalantno poslovanje. Takojšne plačilo proti diplikatom,
(4 Motu.) j
Že 8edaj je potreba, da
Skrbite I
taki is 8 j ca j s
je najT&*aejše ! S keža-rani dobivate kaj a it, ki Ttebuje do
14 % KAUM.
Zato prosim cunj. odjemalce, ia mi takoj ps-iaje aareMla, da zamo-rsas v jseeai pravaAaano vstroöi. Pojasnila ia skxsy'ne ponndhe na rae-pola^o! TINKO TAISČ, raietfinc, Žaloc, Jntes-štajerska. (8 Mosee.)
•šega tiaičevala
2i. septembra 1018.
Vino Is) mM »»it, motno, pokra rjano, ¡savrtto kakor tadi ®ii pc plesaobi ss popravi. Prosi m vzorec ponlsti ii silo t: Peter Sker-
ber pri deisis?» c.db(»a. Goric*,,
Primorsko.	&g
iaičSi
1 «delovanje hs razpošiljatev preizkoi. radikalno ačlninr arrdsm, ra katero dokajaio vjr-i dan zahvalne piismi. podgs.Ee i. »iži K 5 — »a iiurke K 4'50; tinktmra r, stenice K 3 —; uničevalec mo ljev K 2 —; prašek proti mrčesom E 1 80 in K S —; Etm spadajoči »aapraiovaleo K 120 tasktura proti «iem pri ljudal K 1 SO; mazilo ia nSi pri živini K 2 —; prašek as. uši t obleki in parila K 2 —; tinktura za bolke pri paek K 160: Prašab proti kurjim uiam K 2*—; tinktur» proti mrčesa rtu e.\djr in Mlonjadi (uniiev. r»sttiaj E S"—. — Pošilja po p imetji! Z&-
vqd sa pokočavsnje mrčesa M. ilinkor, Zagrtb 35. Petrlnj. _ska ulica 3|M. 688
Kadiinjak
(neške za pranje), 5 f m, g« zamenja za mast. M«ljska o. 18/1.,
popoldne, Maribor.	1268
Pri c. h Kmetijski Hi
za Štajersko je oddati slaftta druge; a tajnika i* s:o»r s t. decam brca 1918 Za to musto sa zahteva zaanje nemškega m sloveu-sk»jra jeaita v govtrn in pisavi, kmetijska viaokofelska izobrazba, i*pit za nčnu ::s,>esofeljeuoat zt kmetijske i?le «airoaa ob einost, da doprlneio t» d<;kii3 v teko prvef» leta t«r v»j(»taa praksa t goijNidarskik obratih. Dragi tajnik ima isto plačo (vgterE dra-ginjike dokladt), kakor državni nradaiki VIII. činovna«a razreds ter dohira vThatKga za urod-sifitvo in prestavljanje „Gospodar-•kega eiasoika" letne nerade 2400 K. za slnlbana. potovanje veljajo sa ta činovni razred do-lošae potovaajsko pristojbin», Prošni» z eMbnimi listinani in potrjenimi prepisi spričeval je vlagati najdalje d» 1. novembra 1918. na «srešnji odbvr %. kr. Kmetij ska družbe za Štajersko, Bradee, Landhauasaas» 12. Na poseonc povabilo s* je osebno predstaviti.	1287
iaroslay Novotny, e. kr n&dvfisilai v MariDora na-xnaaja žalostnim srcem v svojem in v imenu hčerkise Vere vsom prijateljem ia zaaasem pretai «o vest, da mu je božja Previdnost poklicala k sebi preljubo soprogo, oiir. mater gospo
Sterto Ko?otoy r.HsMsTo,
katera je dn» 17 septembra 1818 po da i j Ji bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predraga pokojaioe se j« vršil d.-,» 1». t. m. v Staatza na Nižjem Avstrijskem. — V Mariboru, dne 21. sept 1918.	1286 ;
Bmk pMchHega obveMUa. ¿1
Ñamóte ii ratMrjajte
M. GtspcdAPja i
i;.....
UNIVERZALNI MLIN za REZ1NJE MESA
(aak, xa.rs.ro v mu)
K^onob«! Z'A umi»« i-au^ja
v>*k »nt mea», sočivj». flioU itil. Cena konadn K Mr—.
UniTBzaalni mlin n m«k
imbore» m 7,<roblj«B)* nuika, d'iii*. orahaT, >UUk*r]a itd.
,C«na komadu K 24 —. Mlin za drobljaaj« konti 3SV -K. Preüe xu krompir in nad^e, K SO.-. Poiil.it! »• a Dunaju, öe »« polije ine«ek naprej, ölav-■o lastopstv*
MAX. BÖIWEL, Wien, IV Margaroteii8tr.
27/Ab t. P. 12. i*
Ceniki zaitoaj. 12«*
MMMKR»'''
Cs8a]ateli in založnik: KatoliSko tiskovno druävn.
Odsovorai crsdnife, Frani» 7-ehot,
JTisk tiskarne sv. Cirila v Mar«S<«r&.