ŽELJE JE — ŽELJA Nl!
Zakaj pridelki v nekaterih dr-žavah ne segnijejo? Zakaj pa se pri nas to še dogaja? Ker zanje pridelovalci ne najdejo kupcev?! Kdo pa naj jamči, da bi jih proda-li? Organizacija, seveda. Katera? Njihova, zadružna. Kako je s po-godbami, ki naj bi jih sklepali v začetku vsakega leta, da bi za-druga vedela kaj bo kdo pridelal in koliko? Hkrati s sklepanjem pogodb načrtujemo tudi pridelo-vanje. Tudi na zmanjšanje ali po-večanje pridelka bi lahko in mo-rali računati. Ob ugodnih letinah je treba sklepati dodatne po-godbe za presežke. Če je pridel-kov povsod dovolj, velja poiskati
možnosti za izvoz ali znižati ceno na domačem trgu, da bi zvečali porabo. Tu in tam še tečejo raz-prave, podpisani so družbeni do-govori in samoupravni sporazumi — a delamo še veliko po starem! Kadar naši kmetovalci ne morejo prodati svojih pridelkov, kličejo na pomoč materialne rezerve. Toda ali so materialne rezerve lahko »dedek Mraz«, ki pride s polnim košem denarja in strpa v svojo malho vse presežke, ne da bi vprašal, komu so potrebni ali kaj naj z njitni počne?
Poglejmo resnici v oči ter preudarno in previdno ukrepaj-mo!                                  C.Z.