IZ ZH&NOSTI  IN  TEHNIKE
Kovosti v metclurgiji svinca
Nov proces izločanja stebrne pene
Metakurgija svlnca je ena naj-bolj zanimivih vej v metalurgi-ji Uakoirnonovanih barvastih ko-vin. Pri topijeaju svinčene rude «e raztoipi tudi nekaj odstotkov spremljajočiii elementov, kot je na pruner baker, antimon, ar-zen, fcositer, s.rebro, zdato, cink, nacelj, kobalt in bizmut. Tudi če n-e upoštevamo postranskih pre>du.ktov; ki jih dobirno v vi-soki peči in kj sicer pomenijo, če jih ne predelamo za prodajo, za topiinico sv:nca precejšnjo izgubo, pa že sarao rafiniranje svinca predslavlja zelo zanimi-vo podrotje, kjer naletimo na zelo raznovrstne probleme in raznovr&tne rešitve teh prohle-mov. Vse reakcije, na podlagi katenh se iziočajo škodljivi ele-menti, se dogajajo v raztoplje-nem stanju.
Tako je tudi l odsrebreva-njem svinca. Ta proces v nače-liu že zdavnaj poznajo. Prej so to delali aa predpostavki o razmerju v trojnem sistemu svinec ~ srebro — cink. S po-drobnim proučevanjem pa so ugotovMi, da te predpostavke niso popolnotna točne, zato se je na podlagi novih dejstev razvi] Bunker-Hilov proces iz-Jočanj? srebrne pene, ki ga to-pilnice svinca sedaj polagoma u va j a jo.
Meditem ko se v Harisovl sti-Skalnici cpravlja delo na tisti teinperaturi, na kateri se Izpira pena, pa se v Bunkei-HUovem procesu opravlja na višji tem-per-aturi. Pri ioločanju srebrne p&ne nastajajo ob povišani tem-peraturi na srebru vse boga;e.j-ši meiani kristjil;. m«dte-m ko se tekoči tzločeni svinec cedi. Prej je šlo izločanje svinčene pene v kotlih zeLo počasi, ker ni bilo možno v enem kotlu vzdrževa^ti dveh temeperatur, kar pa je v Bunker-Hilovem kotln omogoče-no zaradj njegove oblike. Ta kotel ima »bli,ko ra^-tegojenega valja. V njegovem gornjem de-lu se med procesom zbira srebma pena, v spodnjem pa iziločeni svi-nec. Sredi med oberrva deloma kotla je v az-bestnem prstanu vd&lana cev za blajenje.
Ta proces teče praktično ta-ko, da se bogata pena, ki se posnema s svinca, strjuje v ko-se, katerih premer ni večji od premera kotla za tzjočanje :a se v njera šaržira. Oba. kotla enakomerno ta močno segrevajo (v neki nemški topilniei kojrijo z brifeeti črnega premoga), do-kler se vsa vseblna ne raztopi. Tedaj Izvlečejo j&klene kljuke, pog-ase ogenj v spodnjl pefl, medtem ko v zgornji še naprej kurij«. Peaa se v suhi alJ testa-
sti obliiki zbira v zgorejem de. loi. Vsebina srebra v njej j« od-ttima iaJcljuino od teiaperaitu-re, zaio jo j« mogoče povečat tudi nad 20»/». Gornj-o tnejo p< zsadržuje dejstvo, da za&ue cini pri zeio visoki temperaturi ok-sidirati, zaradi česar ae lalrk-c v n.adailjnj em procesu predela-ve izguibi. Da bi to preprečili, pokrivago peno s premogoviii! prahom. Kdaj je konec procesa, se pozna po tem, da pena po-stane podotMia »uhemu črnemu pi^hu. To peno pusnamejo z votlim: zajeimalkami in iz nje v nadaljnjem procesu faloEajo srebro, medtem ko se svinec prečrpava do tlste stopnje pro-casa odsrebrevauja, ki ustreza njegovi srebrni vsebini- Vsebiina s.vi.nca je v ratsmerju do srebra toliko mainjša, čim nižja je bila njegova temperabura ab koncu procesa.
Proees lahko teče neppestano ali s preslediki. Pri procesu breiz presled'kov obstoji starejša ina-čica odvzemanja svinca s Lr-panjem sJkozi sifcmsko cev, kl je pritrjena ob strani. Tu pa se dogaja neprijetnost zaradi tega, ker se svinec v tej ozki cevi shladi in lahko tudi zmrz.ne, kar po-vzroči zastoj procesa. Pq novi mačici pa se cev za odirpava-nje spušča od zgoraj skozS peno. Pena cev stalno segreva, zato ni   nevaraosti,   da   bi   zmi-zniJa.
V omenjeni nemški to^ilaicl delajo s prekmitvami. Peno bogatijo z l"/o srebra na 10%. Kote! je vzidan v isiti višivni na odru, na kaikršni se odvija pro-ces »dsrebrevanja. Kotel kuri lsti kurja^ kot druge. B&gate pene nl mogoče dobiti, ker ni mogoče doseči dovolj visoke t&mperature. Ta težava nastopa zaitegadelj, ker še ni reženo vprašajij« ustrezmega materiala za kotel, ki bi omogočil bolj ekotiomlčno deio. Kotel meri v preraeru 1 meter, vlsok pa Je 3 metre- Gornji de] kotla je vi-sok 1 meter. Kmrjava s premo-gom tudi ni primerna, ker je težavno koritrolirati dosež&ne temperatuire. Kurjava s pliinom ima v tem procesu bistvene prednosti. Kotel lahko traja 60 do 80 žarž. Proces pa traja 10 do 14 utr. Med delom kotel spo-daj zaprejo s hav^bo in tafco se zmanjšuje možnost o-ksidacije, ki }e že itak maohna zaradi ma-le povr§ine*v razmerju s pro-stornino kotla. Kotei je -naprav-ljen iz jeklen« p^ločevioie in le-giran z kromom.              L. N.