92
Primorje.
(PofaieSena grofovina goviska in gradiščamka, niejna  grofovina istrdnska 8 Tržaikim mestoM in njegovim ohmčstj&n.)
Vzemite jemljerid avstrijsko - ogrske nionarhije v roke, in nažli bodete proti južnozahodnej strani avstrijsko Primorje, ki obsega Tržaško m e s t o z okolico, mojno grofoviao istranskoin pokneženo grofovino g o r i š k o ingradiSčansko. To deželo oklepajo: na severn Koroško, na vzhodu Kranjsko, Hrvatsko in reSki (kvamarski) zaliv, na zahodu jadransko morje in BeneSansko. Vse Priinorje inia 7988 D Kin. zemeljskega površja, na katerem živč 3/5 milijona Ijudi. Prebivalei so malo m vsi katoličani in po jeziku do malega skoraj sami Slovani. Nekaj Lahov in Nemcev živi le po vežjih mestih. Vsa primorska dezela, razYen dolčnjega Posočja in nekftterih globokejših dolin, je hribovita dežela. Na severnih stranžb jo pokrivajo apneniške Alpe, drugod pa goli Kras. Podnebje v Primorji je zeM različno; po alpskem predelu in kraškej planoti je podnebje precej ostro, po leti navadno zeI6 snho in vroiSo, a po zimi, zlasti na Krasu, zeW mrzlo, posebno kadar brije huda burja. Ob dolenjej SoSi, ob morskem obrežji in po kvarnerskib otocih je pa bolj mebko podnebje. Poletje je aeprimevno dolgo in vroče, a zima kratka in mehka. Naj?e5ja reka v Primorji je Sofia. Pomneti so Se: Idrijca in Ipaya. Toda se s Primorja vsa izteka v jadransko morje. Poljedelstvo je v Primorji ze!6 nengodno, a to zategadel, ker se le okoJi Goriee ia GradSke uahaja rodovita zemlja. Na Krasu je zel6 kamenft in plitev svet, kateremu navadno tndi m66e primanjkuje. Sadjereji ,je južao podnebja sieer ugodno a žalibog se nikjer ž njo posebno ne pečajo, razYen nekoliko po GoriSkem. Vina se pridela 7 sreSnih letih po ravnem ia po brdih obilo. V Iatri, na obronkib morskega brega, ia po kvarnerskih otooib rast<5 smokve, mandeljni, oljka, turSica in riž. Oljka daje dobrega olja mnogo Cez domačo potrebo. Travnikov je malo, a toliko veS paSnikov, ki so pa le drobnici ugodui. Gozdov primanjktije, in Se s temi, kar jih je, prebivalci preveS nemamo ravnajo. Posebno lepa sta oesarska gozda, trnoTsko hojevje nad Gorico in motovunsko hrastje t Istri. — Živinoreja je slaba; konjev malo, a toliko vec je mul in oslov, ovac ir koz. Sviloreja ae zmirom bolj in lepše razvija. Vsi pomoiski kraji se pečajo z ribKtTOm; rib toliko nalovč, da jih razpošiljajo daleS y notranje dežele. — Pritnorje ima to posebno lastuost, da se v njem ne nahajajo nobene kovine, a toliko več ima lepega zidarskega kamenja, katero se že od nekdaj po§ilja preko morja v tuje dežele. — Kupčija je v Gorici in v primorskib inestih jako živahna, posebno pa v Tratu, ki je v resnici največje kup«ijsko mesto našega cesarsfca. Ta velika knpSija obsega prirodnine in obrtnijske izdelke.
Glavno mesto vsega Primorja je Trst, ki štejeokoli90.000prebivalcev. Tu imata deželni poglavar in škof svoj sedež. Na GoriSkein je Gorica prelepo mesto s 16.000 prebiralci. To mesto ima prekrasno okolico z obilimi nogradi in živahno kupčijo. — VGradišei je ječa za hudodeluike. — Oglej (Aquileja) je zdaj majhen kraj, a v starem Sasu je bilo to sloveSe mesto. — V Istii je Pazin glavuo mesto s 3600 prebivalci. — Dalje bo piimneti še naslednji kraji: Kopor s 9000 prebivalci ima vižjo italijansko gimnazijo; — Motov ua z lepim brastovim gozdom, ki daje dosti lepega lesaia avskijsko
-m                      -   --
vojno brodovje; — Rovinj s 12.000 prebivalci; Porčč s škofovim sedežem; Pulj (Pola) z največjo luko za avstrijsko vojno brodovje. — KTstri se Stejejo otoki Krk s škofovim sedežein; Ores in Lošinj. V Primorje je napeljen^ južna železnica (Ljubljana — Trst — Gorica na LaSko; Št. Peter — Reška železnica). Iz Ljubljano drži tudi cesta, preko Bistrice v Istro in na Reko, pa tudi preko Vipaye na Gorico.                                                 /. T,