Leto 1870.	5
f
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Ros III. — Izdan in razposlan dne 8. februarja 1870.
S.
Dopustno pismo od 9. decembra 1869,
xa delo in rabo lokomotivne železnice od Ebensee na Išl v Steg na Hallstadtskem jezeru, s konjsko železnico od Išelskega kolodvora do državne solovarnice.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti ko F j V cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd., itd., itd.
Ker so vitez Jožef Br en n er-Fe I s a c h, grof Julij Falkenhayn in Ferdinand pl. Lidl zaprosili, da bi se jim podelilo dopuščenje (koncesija), delati in uživati lokomotivno železnico od Ebensee na Is el v Steg na Hallstadtskem jezeru, s konjsko železnico od lšel-skega kolodvora do državne solovarnice, našli smo za dobro , z ozirom na občno koristnost tega podvzetja (započetja), imenovanim prosilcem na podlogi postave od 20. maja 1869 (Drž. zak, št. 82 ex 1869) o prostosti od davkov za nove železnice to dopuščenje podeliti tako le:
Cie n 1. Podeljujemo koncesionarjem pravico, narediti in uživati lokomotivno železnico od Ebensee na Išel v Steg na Hallstadtskem jezeru, s konjsko železnico od Išelskega kolodvora do državne solovarnice.
Člen 2. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se naredi po načrtu na drobno ustanovljenem, ki ga je ministerstvo za trgovino potrdilo.
Zlasti se je pri delanju železnice ravnati po zahtevah ministerstva za trgovino in po obstoječih občnih stavbenih in policijskih predpisih.
(Sloreaiseli).	3
Prenaredbe v načrtih so pridržane odobren ju državne uprave, če bi se po tem, kar tehnični pregled in politični po §. 6 postave za dopuščanje železnic *) zapovedani obhod ceste pokaže, vidile potrebne za javno občenje in za varnejši obstanek ceste, kakor tudi za izpolnitev postavnih določeb.
Ce bi se pri izpeljevanju dela iz ozirov na stavbeno ekonomijo ali na službo pokazalo, da se mora ali da je koristno odstopiti od železničnega črteža ali od načrtov na drobno ustanovljenih, — s čimer se pa v §. 1 določena mer železnice ne sme predrugačiti, niti se sploh smejo razmerja glede na lego in mer obrniti na slabše, — mora se za tako predru-gačbo tudi izprositi potrjenje od državne uprave.
Spodnje delo te železnice sme se narediti samo za eno kolejo.
Državna uprava ima pravico takrat zahtevati ondi, kjer se ji bo zdelo potrebno, da se napravi spodnje delo za drugo kolejo in ta koleja naredi, kadar bo letni sirovi dohodek skozi dve leti zaporedoma 140.000 gld. v srebru na miljo presegal.
Koncesionarji se zavezujejo zarad porabe kolodvorov že obstoječih ali dopuščenih železnic na stikališčih njihne ceste, kakor tudi o uredbi službe pri prehodu z ene na druge železnice skleniti dogovor z dotičnimi upravami. Troške za potrebna razširjavna dela na tujih kolodvorih bodo nosili koncesionarji.
Državni upravi je pridržana pravica, če bi se dorazumenje ne doseglo, postaviti pogoje za vzajemno porabo voz domačih sosednih železnic in za dopeljavo rudniških in drugih železnic po lastni potrebi v to železnico.
Člen 3. Koncesionarji se zavezujejo, da bodo delo koncesionirane železnice v treh mesecih od dne podeljenega dopuščenja začeli in kos od Ebensee v Išel v dveh letih počemši od istega dne, kos dalje od Išla v Steg pa v treh letih potem dodelali in dodelano železnico občni službi izročili.
Člen 4. Koncesionarjem se za izpeljavo koncesionirane železnice dodeljuje pravica razlastitve po določbi dotičnih postav.
Ista pravica sme se dodeliti koncesionarjem zastran železnocestnih kril do posameznih obrtnišč, o kterili bi državna uprava spoznala, da so koristna za javni interes.
Člen 8. Koncesionarji se imajo pri delanju koncesionirane ceste in pri rabi iste držati tega, kar ustanovljuje pričujoče dopustno pismo, kakor tudi tega, kar velevajo na to stran dane postave in ukazi [zlasti postava za dopuščanje železnic od 14. septembra 1854, Drž. zak. št. 238, in reda za vožnjo po železnicah od 16. novembra 1851 **)], in tako tudi postav in ukazov, ki bi se v prihodnje utegnili izdati.
Člen 6. Koncesionarji imajo tedaj zlasti zastonj voziti pošto in poštne posta vij ence po predpisu	§.f* 68 omenjenega	reda za vožnjo po železnicah,	in poštna	uprava	ima oblast
za vozovlak	\ ki od končnih postaj vsak (lan odrine, določiti,	kdaj ima	oditi in	kako hitro
ima voziti med tema končnima postajama tj e in nazaj.
Kolikorkrat bi poštna služba zahtevala več kakor en voz z osem kolesi ali dva čvetero-kolesna vozâ, dobé koncesionarji za vsak voz, ki ga več dado za ta namen, odškodnino na miljo, ki se	ustanovi dogovorno	v pravšni ceni.
Če bi	poštna uprava našla	za dobro, na koncesionirani	železnici vpeljati ambulantno
pošto, kakoršna že obstoji na drugih avstrijskih železnicah, morajo koncesionarji namesti navadnih voz z osmimi ali štirimi kolesi brez vračila napraviti in vzdrževati za to potrebne osmo- ali čveterokolesne vozove za poštno ambulanco narejene po zahtevi poštne uprave.
•) Državnega zakonika od I. 1884, št. 238.
*•) Državnega zakonika od leta 1882, št, 1.
Za opravljanje	postne službe v postajah, kjer	se pisma prejemajo in kjer	se	izročajo,
mora se pripravna poštna pisarnica v železničnem poslopju zastonj prepustiti, in če bi na to stran bilo še večih potrebščin, naj se napravi poseben dogovor.
Dalje imajo koncesionarji dolžnost, poštne pošiljke — ki nimajo denarne vrednosti — in kterih ne spremlja noben poštni uradnik ali služabnik, brez posebnega poročila na dotične postaje odpravljati in ondi jih izročati.
Pisma, ki sijih glede na upravo železnice železnično ravnateljstvo (upravno svetoval-stvo) in pa organi njemu podložni ali ti organi med sabo pošiljajo, smejo se na dotičnih kosih ali daljavah te železnice odpravljati po železničnih postavljencih.
Clen 7. Koncesionarji imajo dolžnost, upravi državnega telegrafa napeljavo telegrafov poleg železnice na železničnih tleli brez posebnega povračila dopustiti. To da telegrafska uprava se mora	s koncesonarji domeniti zastran	mesta, kje ima napeljava iti.
Dalje morajo	koncesionarji brez posebnega	plačila prevzeti varovanje	telegrafske
napeljave po železničnem osebju.
Nasproti pa imajo koncesionarji tudi pravico žice (drat) za železnični telegraf pritrjevati na kole državnega telegrafa.
Železnični telegraf, če državna uprava zastran državnih poslanic (depeš) drugači ne zapove, in zastran privatnih ničesar ne dogovori, rabi se edino za naznanila, ki se tičejo vožnje po železnici, in torej je ta poraba pod vplivom in nadzorom državne upravfe.
Clen 8. Visokost voznine za ljudi in blago podvržena je sledečim utesnitvam :
Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to pri popotnih za osebo
v I. razredu.............................36 kr. avstr. velj.
»	H'	»	................27 „	„	„
»	îH	»	 18»	»	»
Ce bi se pokazalo, da je treba voznino za ljudi še bolj znižati, in če bi koncesionarji ne bili v stanu, primerno p olajšavo dovoliti popotnikom III. razreda, bodo dolžni, če jim ministerstvo za trgovino naroči, vpeljati IV. razred (vozove za stoječe), kterih trifa bo deset krajcarjev na miljo.
Maksimalna trifa zastran blaga pri navadni hitrosti na čolni cent in miljo : tri krajcarje avstr, veljave.
Izjemno imajo za železnico od Ebensee na Išel v Steg, po tem za vožnjo po krilu od Ebensee v Gmunden, če bi ga koncesionarji naredili, za sledeče reči pri polnih vozovih veljati tile postavki voznine :
A. za žito, sočivje in	mlevno robo,	železo, rudo	in	železne	plošče,	stiskano	šoto,	kamenje apnarsko in zidarsko	2.5 kr. avstr,	veljave ;
li. Zn sol, premog in	drva \l/t kr.	avstr, vfelj.
Za odpravnino se vzema od vsega blaga po 2	kr.	na	čolni	cent.	V	tem je	zapopadeno
plačilo za nakladanje in razkladanje in za občno zavarstvo. (Je bi dotičnik sam blago nakladal ali razkladal, bode se za odpravnino samo po l.„ kr. od colnega centa jemalo.
Zastran voznine od drugih sttari, zastran ustanovljenja skladovine, razredbe blaga in drugih določeb glede na prevažanje blaga treba bo tako ravnati, da dotične cene in določbe >ie bodo smele nikakor biti veče in nadležnejše od onih, ki veljajo na državni železnici.
Uravnovanje voznin za ljudi in blago med tu postavljenimi mejami pri stoji koncesio-tiarjem.
Pri tem pa se nima nikomur osebno predstvo dajati.
Ce se torej kakemu odpravniku ali pošiljaču blaga pod gotovimi pogojami voznina 7-tiiža ali ktera druga ugodnost dodeli, mora sc ta znižba ali ugodnost dodeliti vsem odpravnikom ali pošiljačem, kteri so voljni izpolniti iste pogoje.
Vse posebne trike se morajo javno razglasiti.
Toda postavodavstvu je vsak čas pridržana uredba trike za vožnjo ljudi in blaga. Taki uravnavi se imajo koncesionarji podvreči.
Vsakakor ima državna uprava oblast, primerno znižati voznino s stranskimi pristojbam; vred, brž kakor čisti dohodek zadnjih dveh let preseže deset odstotkov napravnega kapitala
Člen 9. Dopušča se odmerjati in pobirati voznino za ljudi in blago v domačem srebrnem denarju, vendar tako, da se plačilo po kursni vrednosti preračunjeno mora v deželnem denarju jemati.
Trika se mora vsak mesec posebej na zaprosbo koncesionarjev, kakor tudi na zaukaz državne uprave, po srednjem kursu srebra v preteklem mesecu preobrniti (reducirati) na deželni denar, pri čemer se brez privolitve koncesionarjev ne sme iti čez 8 odstotkov izpod omenjene srednje cene.
Člen 10. Transporti vojakov se morajo po znižani trifi opravljati, in to po dogovoru na to stran, kakor tudi glede polahčic za potujoče vojake, med vojnim ministerstvom in ravnateljstvom cesarja Ferdinanda severne železnice dne 18. juni ja 1868*) sklenjenem, kterega določbe so celokupni del dopustnega pisma.
Če bi se pa kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino njih zastran prevažanja vojakov dogovorile določbe državi ugodnejše, naj imajo one veljavo zadobiti tudi za konce-sionirano železnico.
Te določbe naj se obračajo tudi na stražo finančno in varnostno, ki ste uravnani po vojaško. Koncesionarji se zavezujejo, da bodo dajali vojakom potujočim po koncesionirani železnici ugodnosti ali polahčice dodeljene od vseh uprav avstrijskih železnic.
Koncesionarji se zavezujejo, da pristopijo obstoječemu dogovoru avstrijskih železno-cestnih uprav zastran vzajemnega pripomaganja z vozili pri večih vojaških transportih kakor tudi glavnim vodilom o bojnih železnocestnih oddelkih, kakor so dogovorjena med državnim vojnim ministerstvom in obstoječimi železnocestnimi družbami.
Člen 11. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, ki po naročilu gosposke nad-gledujoče upravo železnic in vožnjo po njih, ali zarad varstva državnih interesov po koncesiji ali iz dohodarstvenili ozirov porabijo železnico in izkažejo naročilo te gosposke, morajo se s potno robo vred zastonj voziti.
Člen 12. Državna uprava ima pravico, kadar bi živež v avstrijskem cesarstvu bil nenavadno drag, ponižati za-nj voznino na polovico maksimalne cene.
Člen 13. Koncesionarjem se daje tudi pravica, napraviti družbo delničarsko in za nabor potrebnega denarja izdati delnice in predstvene obligacije glaseče na prinesca ali na stanovitna imena, ki se smejo na avstrijskih borsah prodajati in uradno n otirati.
S predstvenimi obligaciji nabavljeni denar ne sme presegati treh petin napravnega kapitala.
Če se predstvene obligacije izdado v tuji valuti, mora se znesek tudi v avstrijski valuti naznaniti.
Predstvene obligacije se morajo pred odplačati nego delnice.
Družba nastopi vse pravice in dolžnosti koncesionarjev ; družbena pravila potrebujejo potrjenja državne uprave.
Člen 14. Koncesionarji imajo oblast, agencije v domači in vnanjih deželah postavljati, kakor tudi napravljati vozila za ljudi in blago po vodi in pa suhem, držeč se obstoječih predpisov.
•) Normalni ukazi e. kr. armadnega ukaznika od I. 1868, 21, kos, it. 97.
Člen 15. Za železnico koncesionirano se dodeljujejo te-le polahčice :
A) Oprostitev od dohodnine in štempeljskih pristojbin za kupone, kakor tudi od vsakega davka, ki bi se morebiti s prihodnjimi postavami vpeljal, za pet in dvajset let.
B) Oprostitev od štempla in pristojbin za vse pogodbe, vloge in druga pisma za nabavo kapitala, in za delanje in opravo železnice do tistega casa , ko se izroči občni službi.
C) Oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij kakor tudi začasnic (interinalnih listov), in prenosnine, ki bi jo bilo plačati od kupljenega zemljišča.
Člen 16. Stavbeni račun se bo	sklenil po tem, ko	se ta železnica popolnoma dodela
in	v	občno porabo izroči,	po načrtih	od strani državne	uprave potrjenih vendar pod pri-
držkom kake poznejše dopolnitve.
Na stavbeni račun se pišejo :
a) Troški pripravljavnih del in sestave projekta ;
b) troški za dokončno naredbo in opravo železnice, interkalarne obresti stavbenega kapitala, kakor tudi drugi potroški, ki so bili potrebni za dodelanje in odprtje železnice;
c) troški za nabavo denarjev, oziroma srednji znesek kursne izgube pri izdatbi delnic in predstvenih obligacij za nabavo potrebne gotovine.
Člen 17. Državna	uprava ima	pravico, prepričati	se, da je železnica v vseh delih
namenu primerno in trdno	carejena in	za službo opravljena, ter zaukazati, da se napake na
to stran odvrnejo in oziroma odstranijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje. Komisar, ki ga postavi državna uprava, sme tudi, kolikorkrat za dobro najde, priti v seje upravnega odbora, kakor tudi k velikim zborom, ter državnemu interesu škodljive naredbe ustavljati.
Za le-to nadgledovanje železničnega podvzetja morajo koncesionarji z ozirom na opravila s tem združena v državno blagajnico plačevati po čez letno povračilo, kterega znesek določi državna uprava.
(’len 18. Doba, doklej bo koncesija trpela in po •§. 9, b) postave za dopuščanje železnic varovana, da se ne smejo napraviti nove železnice, ustanovljuje se na devetdeset let od tistega dne, kterega se začne vožnja po vsi koncesionirani liniji, in ko ta doba preteče, ugasne koncesija.
Koncesija ugasne tudi, če se rok v členu 3 ustanovljen za dokončanje dela in za odprtje čeleznice ne bi dostal, ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti ne v zmislu §.f‘ 11, b) postave o dopuščanju železnic, niti sosebno s kako politično ali fmancijalno krizo.
(’len 19. Državna uprava si pridržuje pravico, kadar preteče trideset let od dne, kterega se je izdala dopustnica, vsak čas odkupiti koncesionirano železnico.
Da se določi	odkupščina, bodo se letni čisti	dohodki, ki jih je podvzetje v zadnjih sedmih
letih	pred pravim	odkupom imelo, sešteli, od	tega čisti dohodki	dveh najslabših let odbili
in po tem poprečni čisti dohodki ostalih petih let izračunih.
Ta poprečni	ali srednji znesek se bo po	tem družbi kakor	letnina v pololetnih delih
plačeval dotle, dokler se ne izteče ustanovljeni	čas koncesije.
Člen 20. Kadar ugasne koncesija in tisti dan, ko ugasne, prihaja država brez vračila v neobteženo last in uživanje koncesionirano železnice, zlasti tal, zemeljnih in umetnih del, cele spodnje in vrhnje naprave in vse nepremične železnične pritikline, kakor so: kolodvori, nakladališča in razkiadališča, vsa za železnično rabo potrebna poslopja na odhodiščih in prihodiščih, stražnice in nadgledovalnice z vso opravo v stoječih mašinah in vseh nepremičninah.
Kar se tiče premakljivih reci, kakor so : lokomotivi, vozovi, premične mašine, orodje in druge naprave in robe, kolikor so potrebne ali dobre za nadaljno službo, naj prejde toliko teh reči in oziroma toliko vrednosti zastonj na državo, da se bo vjemalo s prvo želez-nično opravo, ki je zapopadena v napravnem kapitalu.
Po odkupu železnice in od dne tega odkupa prihaja država, plačevaje vsako leto izra-čunjen prihodek, brez drugega vračila v last in uživanje tu koncesionirane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, tako premičnimi kakor nepremičnimi.
Naj ugasne koncesija ali naj se železnica odkupi, ostaja koncesionarjem réservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podvzefja in kar ima denarjev tir jati, po tem last posebnih del in poslbpij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, kakor so : peči za coaks in apnenice, livnice, falirike1 za itiašine ali drugo orodje, shranišča, koaks, hranišča za premog in drugo robo, ktere so si pridobili ali sozidali po doVolb'i državne uprave z izl-ecnim pristavkom, da ne bodo železnična pritiklina.
Člen 21. Se se državni upravi pridržuje pravica, če bi se vkljub izrečenemu svarilu po večkrat prelomile ali zanemarile dolžnosti v dopustnici ali postavah naložene, poprijeti se naredeb postavam primernih in po okolnostih, še predno izteče čas koncesije, izreči, daje koncesija ugasnila.
Člen 22. Koncesionarji prevzemajo dolžnost, kadar bodo oddajali niže službe, posebno ozirati se na doslužbene podoficirje c. kr. armade.
Resno opominjajo vsakega , da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljevaje koncesionarjem pravico, zastran izkazne škode pred našimi sodišči zahtevati odškodbe, dajemo vsem gosposkam, kterih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to koncesijo in vsem tem, kar se ustanovljuje v njej.
V dokaz tega izdajemo to pismo, zapečateno z Našim večim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaju, devetega dne meseca decembra v letu po odrešenju sveta, tisoč osem sto šestdeset devetem, Našega eesarjevanja dva in dvajsetem.
Franc Jožef i.
TaaflTe 1. r.	Plener	l.	r.	Brestei	l.	r.
7
Razglas finančnega ininisterstva od 18. januarja 1870,
da se Pazinski urad za odmerjanje pristojbin opusti in opravila glede odmere pristojbin, kar jih1 je v Istri in na Kvarnarskih otocih, preneso na Tržaško glavno davkarijo.
V Pazinu za mejno grulijo Istersko in Kvarnerske otoke postavljena glavna davkarija, ki zdaj samo kakor urad pristojbine (davščine) odmerjajoči delo ima, bode konec januarja 1870 popolnoma opuščena in prestala.
Počemši od 1. februarja 1870 bo opravila, ki se tičejo odmere pristojbin* za Istro in Kvarnerske otoke za zdaj oskrbovala Tržaška glavna davkarija (urad za odmerjanje pristojbin).
Le-to se razglašuje z ozirom na razpisa finančnega ministerstva od 15. septembra 1864, Drž. z. št. 77 in od 10. septembra 1868, Drž, z. št. 129.
Brestel
r.
8.
Razglas finančnega ministerstva od 23. januarja 1870.
da sta se okoliša finančnih okrajnih ravnateljstev Inšpruškega in Briksenskega nekoliko
Glurnški sodni okraj se je v finančnem oziru iz Inšpruškega finančnega okraja odločil in zopet pridružil uradnemu okolišu Briksenskega finančnega okrajnega ravnateljstva.
To se daje na znanje z ozirom na razglas od 29. septembra 1854 (Državnega zakonika Štev. 257).
Brestel l. r.
».
Razglas finančnega ministerstva od 24. januarja 1870,
da se je Heinersdorfska mala colnija II. razreda na Češkem preuredila v malo colnijo I. razreda.
Heinersdorfska mala colnija II. razreda, v Libereškem uradnem okraju na Češkem, ki je imela začasno oblasti male colnije I. razreda, prenardila se je dokončno v malo colnijo 1. razreda.
Brestel 1. r.
fO.
Razglas finančnega ministerstva od 25. januarja 1870.
da se je s 1. dnem januarja 1870 Novo-Ickanska mala colnija I. razreda v Bukovini premestila v tamkejšnji kolodvor železnice Levovsko-Črnoviško-Jaške, in da je dobila oblast za okrajšani postopek.
Novo-Ickanska mala colnija I. razreda v Bukovini prestavila se je s 1. dnem januarja 1870 v ondešnji Sučavsko-lckanski kolodvor Levovsko - Črno viško - Jaške železnice, 'n je prejela oblast, poprijeti se okrajšanega colnega postopka ali ravnanja, kakor veleva za blago po železnicah vožeuo predpis od 18. septembra 1857 (Drž. zak. št. 175).
Brestel 1. r.