25 let zavoda in 60 let tehnične ortopedije
Vrsta uspehov, zlasti na področju znanstvenega in raziskovalnega dela, kjer so z nekaterimi izvirnimi rešitvami dosegli svetovni sloves
Ob koncu aprlla je republiški Zavod za rehabllitacijo invali-dov slavil petindvajset let ob-stoja in dela, tehnična ortope-dija na Slovenskem pa že pol-nih šestdeset let.
Začetki sistematlčne rehabi-titacije invahdov segajo Že v leto 1947. ko sta biia v Ljubija-ni ustanovljena šola za fiziote-rapevte, v Kamniku pa dom za invalidno mladino. Po priza-devanjih akademika dr. Bo-gdana Breclja, je bil z odločbo izvržnega sveta Ijudske skup-Ščine LRS, 25. januarja 1954 ustanovljen zavod za rehabili-tacijo invalidov kol osrednja republiSka ustanova. Ze takrat si je zavod postavil Stiri temelj-ne naloge: izvajati terusmerja-
tt rehabilitacijo fizičnih invati-dov v republiki, izvajati medi-cinsko in profesionalno reha-bilitacijo. razvijati padagoško dejavnosti za kadre, ki se uk-varjajo z rehabilitacijo in napo-sled razvijati in poglabljati znanstveno raziskovalne de-javnosti na tem področju.
V svojem petindvajsetlelnem razvoju in delu je zavod dose-gel zavidljtve uspehe, dasirav-no njegovo delo ni bilo vselej poznano SirŠi javnosti. Na po-dročju znanstvenega in razi-skovalnega dela si je s svojimi Izvlrnimi elektrostimulacijski-mi rešitvami in aparati pridobil svetovni sloves. V lelu 1957 se je zgodila 5e druga važna stvar: lesneje so začeli sodelo-
vati z ortopedskim podjetjem Soča in v letu 1964 se je Soča priključila zavodu.
Razvoj družbe v smeri sa-moupravljanja ter vse večja obolelost in invalidnost zaradi poškodb funkcij lokomotorne-ga aparata so narekovali preo-blikovanje zavoda v delovno organizacijo s štirimi tozdi: in-štitut za rehabilitacijo in fizi-kalno medicino, bolnišnica. Soča-oriopedija. Soča-opre-ma in delovno skupnost skup-nih služb, v kateri združuje de-
10 skupaj 432 delavcev Glede na omenjene dejavno-
sti je naš zavod edtnstvena ustanova v državt pa tudi Evro-pi. saj se ne ukvarja zgolj s fizikalno rehabilitacijo, temveč dosti širže - invalide skuša usposobiti za samostojno živ-Ijenje tako v psihosocialnem, kot v delovnem smislu. Nika-kor pa ne gre prezreti pedago-škega in znanstvenega deia, ki so mu ves čas posvečaii naj-večjo pozornost, saj bre? obeh dejavnosti tudi kompleksna re-habilitacija, zlasti, pa njena modernizaclja in razvoj ne bi bila mogoča.
Ob dosedanjem uspešnem razvoju zavoda kaže povedati tudi nekaj besed o pripravah njihovega srednjeročnega pla-na do leta 1985. Tako so v smernicah zapisali. da bodo med prednostne naloge uvrsti-
11  združevanja dela in sredstev z drugtmi podobnimi detovni-mi organizacijami v republiki in se z njimj skušali samou-pravno organizirati v sestavlje-no   oraanizacijo   združenega dela. Se naprej bodo poglab-Ijali in razvijali doktrino na po-dročju   rehabilitacije, isdelali pristope za nekatere oblike in-validnosti in poškodb v Slove-niji ob tesnem sodelovgnju z ostalimi specializiranimi usta-novami. Posebno pozornost v naslednjih pelih letih bocjo po-svetili  proizvodnji protetičnih pripomočkov   in   naprav   na osnovi   najsodobnejših  znan-stvenih odkritij in to z domači-mi maleriati ter domačo tehno-logijo, kj je. vsaj na področju elektrostimulacije, že sedaj na svetovni  ravni. Pri lem bodo posebej   pazili,   da   bodo  ob koncu     ptanskega     obdobja izvozili   vsaj   tretjino   svojega specializiranega proizvodnega programa. Skrbeli bodo ža po-večanje strokovne in kvalifika-cijske  ravni  svojih  delavcev. vse do vrhunskih razvijalcev in konstruktorjev. Mimo tega se bodo   po   informacijski   piati uveljavili v Siršem jugofitovan-skem prostoru z ustanovitvijo jugoslovanskega indok centra za rehabilitacijo invalidov.
Ena od želja delavcev zavo-da je, da bi s& botj kot dosedaj odprli navzven proti javnosti , in da bi se občani, pa tudi družbenopolitični dejavniki. bolj seznanili z njihovim de-lom. prizadevanji in razvojnimi usmentvami.
TADEJ BRATOK