Leto XLII. - Štev. 15 (2092) Četrtek, 12. aprila 1990 Posamezna številka 1000 lir
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949
TAXE PERQUE TASSA RISCOSSA
GORIZIA
ITALY
SETTIMANALE - REDAZIONE E AMM1NISTRAZIONE: RIVA PIAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 • 533177 - DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO - REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. 5 DEL 28 - 01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO ll/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Riva Piazzutta, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481 - 533177 ■ Telefax 533177 Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646
EkoMi človeške dražbe in ustili Kristus
Kristus
je
vstal!
V resnici je
vstal!
Voščila naših škofov
Goriški nadškof:
Velika noč 1990 nas sooča z dvema dogodkoma, ki nosita v sebi kal vstajenja.
Na političnem, kulturnem in človečanskem področju gre za ljudstva, ki hočejo živeti v polnosti svobode, odgovornosti in ob-čestvenosti. Podrli so zidove, odstranili žične pregrade, da bi se čutili svobodne in brate.
Tem ljudstvom, tem bratom naša velikonočna voščila.
Drugi dogodek, bolj omejenega značaja, a važen za nas, je srečanje škofov in vernikov Treh Be-nečij, da bomo skupno obhajali čudovito Veliko noč vstajenja in prenove.
Goriška Cerkev, čuvarica Ogleja, je srečna, da ta Cerkev-mati, ki je ponesla evangelij med beneško ljudstvo, med Istrane, Slovence, Nemce, bo za nekaj dni duhovno središče Treh Benečij, da jih usmeri v novo evangeliza-cijo Evrope.
Vsem škofom, duhovnikom, redovnikom in laikom voščim veselo in sveto Veliko noč v vstalem Gospodu.
P. A. V. BOMMARCO, nadškof
Tržaški škof:
Voščilo prihaja iz skrivnosti, ki jo obhajamo. Revni in trpeči, vsi, ki so lačni in žejni pravice, narodi, ki so se rešili jarma sužno-sti in so na poti v svobodo, vsi, ki delajo za mir, posebno še prebivalci našega mesta in naše škofije, vsi naj postanejo deležni pravega velikonočnega daru, ki je vstali Kristus, sreča in upanje naše.
LOVRENC BELLOMI, škof
Slovenski škofje:
Razveselili so se učenci, ko so na Veliko noč zagledali svojega Gospoda.
Tako tudi slovenski škofje želimo svojim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem lai-škim sodelavcem in vsemu ljudstvu, posebej še bolnim in trpečim, da bi doživeli velikonočno veselje Jezusovih učencev.
Vse prisrčno pozdravljamo z Jezusovim velikonočnim pozdravom: »Mir vam bodi«!
III1II1IIIIMIIII 1IIIIIII1I11IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII1IIII1IIIIIIIIIII1IIIIIIIIIII1MIIIIIIII
VOŠČILOM ŠKOFOV SE PRIDRUŽUJE TUDI NAŠ LIST.
EKOLOŠKA VEST
Ekologija je beseda, ki se v sedanjih časih prav pogosto sliši. Pomeni pa zastrupljenje, okuže-nje narave. Gre za problem, ki zaskrbljuje politike, gospodarstvenike, sociologe in tudi verske skupnosti. V Bazlu (Švica) so lani o tem razpravljale krščanske Cerkve. Letos so v Seulu na Koreji o tem debatirale ne samo krščanske Cerkve, temveč tudi zastopniki drugih religij. Gre torej za moralen problem.
Zaradi tega tudi katoliška Cerkev posveča temu problemu veliko pozornost. Tako je sv. oče v svoji poslanici za letošnji Dan miru spregovoril ravno o ekologiji. Med drugim tudi to: »Spričo vedno večjega onesnaženja okolja se človeštvo vedno bolj zaveda, da ne more še naprej uporabljati zakladov zemlje, kakor jih je v preteklosti (tj. brez odgovornosti v iskanju zgolj večjega dobička). Javno mnenje in odgovorni politiki so zaskrbljeni... Tako se oblikuje ekološka zavest, ki je ne smemo zamoriti, pač pa vzpodbujati, da se razvija in dozoreva...«
V	tem oziru so se v zadnjih časih pojavile posebne stranke »zelenih«, ki si stavijo za cilj prav boj za čisto okolje.
EKOLOGIJA IN IZVIR ŽIVLJENJA
Vse to je lepo in prav. Toda imamo še drugo ekologijo, ki je bolj nevarna: to je ekologija človeške družbe. Zastrupljenje človeškega življenja in človeške družbe. Gre za prestopke zoper 5. in
6.	božjo zapoved, ki ščitita človekovo življenje.
Življenje je za človeka najvažnejša tuzemska dobrina. Človek vse žrtvuje, da si ohrani življenje. To vemo vsi. In vendar se ekologija družbe začenja prav pri življenju, pri spočetju novega človeškega bitja. Najprej gre za to, kako gledamo in vrednotimo komaj spočeto bitje. Je to človek ali ne, je oseba ali le neka nedoločena stvarca?
Pretekle dni so v Italiji o tem razpravljali na kongresu o bio-etiki v Rimu. Od strani laicistov je bilo slišati neverjetne trditve, tudi to, da prva dva tedna po spočetju embrion (oplojeno jajčece) ni še človek. Ker ni človek, smemo početi z njim karkoli.
Te trditve laicistov me spominjajo na teorijo starih grških filozofov. Ti so razlagali, da je človek najprej rastlina, potem žival, nato šele umno bitje. Tako človek prehodi vse tri faze življenja na zemlji. Ti moderni laicisti niso nič moderni, ker so podobne stvari učili že stari grški misleci.
Ekologija s človekom se nadaljuje. Do 12. tedna po spočetju zakon dovoljuje abortus. Ne samo da ga dovoljuje. Ženski, ki se tega posluži, mi vsi davkoplačevalci plačujemo bolniške stroške, a nas nič ne vprašajo, ali soglašamo, da se v takšne namene troši naš denar.
To laicistično gledanje na človeka je zajelo že ves razviti svet brez izjeme. Zadnja je padla Belgija. Tam je te dni parlament odobril zakon o abortusu. Ker kralj zakona, kot prepričan kristjan ni hotel podpisati, je za dva dni abdiciral, se odpovedal prestolu. Tako je parlament lahko »legalno« sprejel zadevni zakon.
Vendar se oglaša, ne vest, ki je laicisti v tem oziru nimajo, tem-
več zaskrbljenost zaradi posledic.
V	naši deželi Furlaniji-Julijski krajini so že izračunali, da nas bo ob koncu stoletja 80.000 manj kot danes. Tudi v Sloveniji so začeli zvoniti alarmni zvonec, kaj bo s slovenskim narodom, če bo še naprej toliko abortusov in tako malo živo rojenih otrok. A si ne delajo skrbi zaradi umorov nedolžnih otrok, temveč zaradi dejstva, da se bo čez čas družba postarala, ne bo mladih delavcev, znanstvenikov, vojakov. Zato se bodo pač priseljevali ljudje iz Tretjega sveta, ki jih ta moderna kuga ni še okužila.
Dodajmo še manipuliranje s človeškimi zarodki, kot bi šlo za križanje vrtnic ali drugih rožic. In ekologija z začetki človekovega življenja je popolna.
Pa ni še dovolj. Človek se boji trpljenja. Ko ne more več uživati zaradi bolezni ali starosti, naj lepo in brez bolečin umrje. Ponekod so »prijetno smrt« že uzakonili.
EKOLOGIJA DRUŽINE
Pa pojdimo naprej. Oglejmo si družino. Ta zibelka človeške družbe doživlja nič manj hudo ekologijo. Včasih so novoporočen-cem stavili slavoloke z napisom: Zvestoba do groba. Danes tega ne vidiš in ne slišiš več. Uveljavila se je poroka cigana v Jurčičevih Rokovnjačih: »In nomine patre, poročim te na kvatre; ko drugo dobiš, pa to zapustiš.« Celo ta majhna vez formalnega poročnega obreda pred županom postaja odveč. Skupnega življenja ne samo brez cerkvene, temveč tudi brez civilne poroke je zmeraj več.
Denar je -
V	Trstu se že leta opravljajo pogrebi v nemogočih razmerah. Skoraj vsi so iz kapele stare bolnišnice. Za izpostavitev rajnega v mrliški sobi je največ dve uri časa, da se njegovi dragi, prijatelji in znanci od njega poslovijo. Pogrebi so kot
Piet& iz ptujskega muzeja
KO V LINAH POTRKAVA
V	velikonočni sveti mrak procesija pojoč se vije. Vstajenjske blage melodije se zgubljajo v pomladni zrak.
In množica, pobožno zbrana, pozdravlja Kristusa zvesto: v svetlobi sveč je eno z njo.
Od zdavnaj mu je srčno vdana.
Veselo v linah potrkava, zdaj tu zdaj tam zasije kres.
Iz vsega diha božja slava.
Od mrtvih vstal je Kristus knez — ljubezen sama, mir in sprava.
Z Njim svetla pot je do nebes.
Ljubka Šorli
Zakonsko zvestobo celo zasmehujejo. »Kakšen tepec si, da si zvest svoji ženi. Kako si nora, da si zvesta možu!« To je danes parola med ljudmi.
Posledice te ekologije niso še zelo vidne, vendar so že opazne in začenjajo zaskrbljati. Ta skrb ni zajela samo Cerkve, marveč že tudi politike in sociologe, gospodarstvenike. Alarmni zvonci so tudi nove bolezni kot so aids, uživanje mamil, alkoholizem, otroci brez enega eli drugega starša, razbite družine, mladi, ki se zmeraj teže odločajo za poroko in še in še. Hude posledice te družbene ekologije postajajo vedno bolj vidne. Ali je kje rešitev. Pri ljudeh gotovo ne!
ZDRAVILO JE VSTALI KRISTUS
Toda Kristus je prišel, da odreši celega človeka, tako za tuzemsko srečo kot za večno. Te dni sem srečal moža, ki mi je rekel: »Gospod, kako sem srečen, da ste me poročili; 28 let bo tega, pa se nisem nikoli pokesal.«
Če je Kristus potrdil, »kar je Bog združil, tega naj človek ne loči«, ni tega rekel iz kakega kaprica, marveč ker ve, kako je Bog človeka ustvaril, da bo že tukaj dovolj srečen. Resničnost svojega nauka je potrdil tudi s svojim vstajenjem.
Zato, človek, spoštuj naravo, ki jo je Bog ustvaril, še bolj pa spoštuj sebe in sočloveka, ker si ustvarjen po božji podobi in ker je zate Kristus trpel, umrl in tretji dan od mrtvih vstal, da bi ti bil srečen že tukaj in še bolj v večnosti!
K. H.
denarja ni
na tekočem traku: vsak četrt ure eden. Vse ulice okrog so natrpane z avtomobili. Prizadeti ne vedo, kje bodo našli prostor za svoja vozila. Skoraj redno ni blizu stražnika, ki bi vsaj nekoliko urejal promet.
In vse kaže, da se bodo pogrebi v takih okoliščinah vršili še leta in leta. Zakaj? Ker občinska uprava nima denarja za ureditev potrebnih prostorov na pokopališču pri Sv. Ani.
Zakaj pa je bil takoj denar za novi stadion, v katerem bo menda prostora za 40.000 gledalcev. Kolikokrat bo novi stadion poln? Verjetno zelo redko. V sredo, 4. aprila se predsednik Triestine De Riu v tržaškem dnevniku pritožuje, da med Tržačani ni zanimanja za nogomet. Udeležba na tekmah je mlzerna. Navaja število prisotnosti na tekmah: povprečno 3.486. Najnižja udeležba Je znašala 1.693 gledalcev, najvišja pa 5.311.
Komu bo torej služil tako velik stadion? Trst je mesto starih ljudi, ki pač hodijo malo na nogometne tekme. Ce jih nogomet zanima, gledajo raje po televiziji prvoligaške tekme.
Če bi gradili manjši stadion, če je res potreben, bi gotovo ostalo dovolj denarja tudi za ureditev mestnih pogrebov v bolj človeških okoliščinah.
—ko
Papež bo šel na Malto
Vatikanski tiskovni urad je objavil novico, da bo papež od 25. do 27. maja obiskal otok Malto. Ta republika šteje 350,000 prebivalcev, ki so skoraj vsi katoličani (98 %). V bližnji preteklosti so bile na Malti občutne napetosti med socialistično vlado in Cerkvijo. Razmere so se spremenile, ko je leta 1987 socialistična stranka izgubila večino.
DUHOVNA MISEL ZA VELIKO NEDELJO
»Bratje in sestre,
če ste torej vstali s Kristusom,
iščite to, kar je zgoraj...«
(Kol 3, 1)
Predvsem veselo Veliko noč!
Dogodek, ki ga praznujemo te dni, pomeni rojstvo novega, odrešenega sveta. Bog je stopil med nas, da bi mi prišli k Njemu.
Vstajenje je srce naše vere: »Če pa Kristus ni vstal, je tudi vaše oznanilo prazno in tudi vaša vera prazna« (1 Kor 15, 14).
Kristjani smo poklicani, da damo Bogu odgovor vere in ljubezni. Nevernega Tomaža je Jezus prepričal, ko mu je pustil, da se ga dotakne. Mi te možnosti nimamo. Svojo vero moramo nasloniti na pričevanje apostolov, nekaterih žena in drugih ljudi.
Za nas, ljudi današnjega časa, veljajo Jezusove besede: »Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali« (Jn 20, 29). Bogu moramo verjeti, ker nas ima rad in je tega vreden. Samo on je človeštvu ponudil možnost, da se otrese smrti greha in zaživi novo življenje božje milosti.
Kristjani pokažemo svojo vero in ljubezen v pokorščini in izvrševanju božje volje — ljubiti in izvrševati moramo vse, kar nam je zapovedal, da najdemo tisto, »kar je zgoraj«, če v svojem vsakdanjem življenju živimo kot božji prijatelji, imamo mimo vest in z zaupanjem pričakujemo srečanja z Življenjem, ki ne mine.
Skupaj z Marijo, Jezusovo in našo materjo, z apostoli, ženami in drugimi učenci, se te dni veselimo velikonočnega dogodka: »Zares, Gospod je vstal od smrti! Aleluja!«
Še nekaj o Veliki noči Izjavo o Sloveniji
Slovenskih krščanskih demokratov
SKRIVNOST ODREŠENJA
Velika noč je v bistvu skrivnost našega odrešenja, s katero nas je Kristus osvobodil lažnive podobe Boga. Adam in Eva sta se namreč odtrgala od Njega, ki je življenje, ker sta mislila, da je hudoben. Ta je tudi edina skušnjava v današnjem svetu: mladika, kii se je ločila od trte hoče na sebi zgraditi svoje življenje. »Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni« (Jn 15, 4).
Človek se tega ne zaveda in beži od Boga, zapira ofii pred križam in odprtim grobom. Zvesti Bog pa nas išče, izgubljene ovce, nam sledi in nas sprašuje: »Kaj hočeš, da ti storim?« Slepec Bartimaj mu ponižno odgovori: »Moj Učitelj, da bi spregledal.« Mi pa mislimo, da bi sami lahko kaj videli, dejansko pa vidimo samo to, kar hočemo: svojo korist. Povsod iščemo ljubezni, samo tam ne, kjear bi jo morali: iz Kristusove rane pa teče božja odrešonjska kri — božja ljubezen, ki se, na križu pribita, za vse nas preliva.
Nikolaj Berdjajev pravi, da je križ dvojno razodetje: na eni strani se razodene BogiLjubezen človeku, na drugi strani pa se človek popolnoma razkrije pred Bogom. Kakšen je torej ta človek, ki je Ljubezen pribil na križ?
LOGIKA KORISTI
To je podoba vase zazrtega človeka, ki ne more dvigniti pogleda onstran periferije svojega jaz-a, ki strastno išče neko zunanjo gotovost, da bi z njo zapolnil ogromno brezno notranje nesigumosti, neodločnosti, nemira. Zato si zgradi svojo trdnjavo, v kateri živi udobno potrošniško življenje, plava v sicer plitvem morju materialnega izobilja, njegova vera se izraža v obleki, ki si jo nadene za nedeljsko mašo.
V	tem svojem privatnem kraljestvu si zagotovi bodočnost, čeprav ni nikdar zadovoljen. Vedno hoče več. Imeti postane kategorični imperativ njegove biti, svoje kraljestvo hoče razširiti nad vso »Betajnovo« in še čez. Zato dz svoje »kristalne palače« kantorsko dirigira, ukazuje, sodi, kritizira zunanji svet, ne da bi z njim stopil v dialog.
Zakaj to dela? Preprosto: vzporedno z imetjem sie veča tudi njegova negotovost, njegov strah, da bi vse izgubil. Prepričan je namreč, da mu njegov domači vrtiček že prinaša odrešenje. Zato pa iz svoje trdnjave »strelja« na vso zunanjo resničnost, ki ga ogroža, ker lahko dokončno zamaje njegov prestol. Na ljudi »strelja« prav zato, ker jih ima za svoje potencialne tekmece, ali pa celo za tiste, ki bi lahko razkrili njegovo lažno kraljestvo.
Kako pa »strelja«? Zgradi si neko miselno strukturo, s katero opraviči svojo laž in iz teh predsodkov naredi merilo svojega ocenjevanja in vrednotenja. Sam namreč ve, da sloni na zelo krhkih temeljih in se boji, da če bo popustil, bo moral pred vsemi priznati svojo laž in se radikalno spremeniti. Raje ostane torej pri svoji poziciji ter podcenjuje in zavrača vse, kar z njo ne soglaša. Vsa sredstva uporabi, da bi to zunanjo resničnost prikazal na čim bolj popačen način: ne vodi ga namreč noben objektiven kriterij opazovanja, ampak le njegova individualistična, koristoželjna logika.
Isti princip vodi tudi njegovo moralno-etično življenje. Tako vase zazrt človek skrbi izključno za svoje fizično, telesno ugodje; svoj notranji nemir hoče zapolniti z zunanjo potešenostjo. Misli si, da ga bo zadovoljevanje teh strasti na nek način osvobodilo, odrešilo.
Človeka danes najbolj razdvaja in zavaja prav ta telesna razsežnost. Ta je namreč sad individualističnega, konzumistič-nega življenja, ki je že okužil tudi naš slovenski svet. Dan za dnem lahko beremo v časopisih o moralnem propadanju mladine v naši matičnin domovini (alkoholizem, mamila, splavi, samomori), Sprašujemo se torej: ali bodo družbeno-poli-tična prenova, izhod iz komunističnega režima, demokracija, svobodne volitve lahko sami dokončno osvobodili in odrešili slovenski narod?
Dobro vemo namreč, da je celo veliki rimski imperij propadel prav zaradi nemoralnega življenja, ki se ga je rimski narod nalezel v stiku z novimi »kulturami« iin tako izgubil, kar je bilo pristno njegovega: svoje tradicionalne moralno-etične vrednote.
NAŠ PROSTOR
Kako pa naš zamejski prostor? Odkod črpamo mi moč, da lahko živimo temeljne vrednote, kot so oseba, družina, živ-
ljenje, vera, ljubezen, narodnost? Ali je njihov najgloblji temelj nekaj večnega in neskončnega (Jezus Kristus) ali pa morda nekaj minljivega, omejenega, končnega? Dobro vemo namreč, da bo ostalo samo to, kar je postavljeno na pravem trdnem temelju, vse ostalo bo s časom propadlo.
Kako pa mi živimo svojo odrešenost? Ali smo dokončno odmrli egoizmu, individualizmu? Smo torej tako svobodni v Duhu, da moremo skupaj s Kristusom vstati in se napotiti k večnemu studencu Žive vode? Če se namreč ob njem napajamo, se naš življenjski tok ne bo ustavil ob prvi skalni oviri, niti ob drugih, ki se mu bodo postavile na pot, ampak se jim bo izognil in mimo šel mimo!
Veliko ljudi nam mladim očita (in za nas je zanimivo, kdo so ti: radi bi se namreč z njimi srečali in se iz oči v oči pogovorili), da nismo aktivni v župnijah, v društvih, da smo nekulturni, da ne poznamo svojih lastnih korenin, svoje zgodovine, da se samo duhovno poglabljamo in s tem zanemarjamo konkretne probleme ter da z odprtostjo do Italijanov zanikamo in zgubljamo svojo slovenskost. Tem ljudem lahko mirno odgovorimo z mnogimi dejstvi, ampak sedaj navedemo samo eno: lansko poletje smo v Sloveniji obiskali in se poglobljeno pogovorili s pomembnimi slovenskimi osebnostmi (nadškof dr. Šuštar, pesnik in politik Ciril Zlobec, krščanski demokrat in dejaven laik v slovenski Cerkvi Lojze 'Peterle, pisatelj in kulturni delavec Marjan Rožanc, slikar Lojze čemažar, doktor znanosti in arheolog prof. Gabrovec, dr. Ivan Štuhec odgovorni za študentsko pastoralo v mariborski škofiji, dr. Lojze Bratina, provin-cial slovenskih jezuitov), ki v tem trenutku krojijo bodočnost slovenskega naroda. Ko smo se z njimi pogovarjali, smo spoznali, da kultura sožitja, sprave, ne pomeni dela za smrt, ampak delo za življenje, ki vodi v polnost bivanja.
Poleg tega nam mnogi očitajo, da smo zaprti, ujeti v nek začaran krog, iz katerega sami ne moremo ven in kamor nikogar ne pustimo. To pa je ravno nasprotno od tega, kar mi resnično živimo na podlagi vrednote, ki smo jo spoznali kot temeljno: odnos v Jezusu Kristusu. Na njem gradimo svoje prijateljstvo in svojo osebno rast. Odprti smo do vsakogar, ki se nam približa in nas sprejme kot brate, ki smo med seboj različni, a kljub temu vsi sinovi istega Očeta (naše število je namreč od začetnega precej naraslo). Na tem gradimo torej mi svojo pomlad, v tem živimo svojo odrešenost, vedoč, da so zunanji očitki le »streli«, s katerimi se ljudje branijo.
Ko smo se poleg tega udeležili nekaj teoloških predavanj v Katoliškem domu, smo se spraševali, kako da je bilo prisotnih tako malo laikov med 25. in 40. letom. Kje so? Jih te stvari ne zanimajo? Ali se morda kultura rojeva in prenaša samo v športu, v pevskih Zborih, dramskih krožkih ali morda tudi kako drugače? Zavedamo se pomembnosti teh dejavnosti v našem zamejskem prostoru, v katere smo tudi sami vključeni, poudariti pa hočemo, da to še ni in ne more biti vse. Hvaležni smo zato tistim, ki so to spoznali in tudi javno izrazili.
VSTAJENJE
Bog nas je odrešil, da bi se vrnili k njemu, da bi se mu zaupali, kakor je on nam zaupal svojega lastnega Sina, da bi se mu dali, kakor se je on nam dal v svoji »blazni« ljubezni do človeka. Kristus ni rešil sebe, ker je hotel rešiti nas. In vstal je poveličan. Kdaj bomo tudi mi umrli sebi in odvrgli nepotrebno »orožje«, kdaj borno od svojega srca odvalili kamen, da bo iz groba, kamor smo ga mi sami postavili, vendar vstal Kristus, božji Sin v vsej svoji slavi, da se bo naše srce iz trohnečega groba egoizma in nadutosti spremenilo v svetišče, v skriti hram božje odrešenjske ljubezni, ki nas kliče v odnos, v življenje, v vstajenje!
»Čas je, da od spanja vstanemo« (Rim 13, 11) in da začnemo gledati nase, na druge in na svet z očmi vstalega Kristusa, ki naj nas bivanjsko utrdi, da ne bomo skrbeli več zase, da nas ne bo strah pokazati se pred komerkoli in povedati, kdo smo, kakšne so naše želje, naša hrepenenja.
Naj bo ta Velika noč za vse nas povratek k studencu žive vere. K njemu sc v vsej svoji bratski različnosti napotimo za vstalim Kristusom, da bi ob njem dobili moči in se po njegovem zgledu naučili sprejemati, odpuščati, ljubiti.
Skupina IZVIR
Po prvi svetovni vojni smo zamenjali Slovenci z naivno vero v moč IVilsonovih točk in kot sonosilci jugoslovanske ideje avstrijski državni okvir za jugoslovanskega. Ne v enem ne v drugem nismo bili kot narod v celem priznani in upoštevani.
Po drugi svetovni vojni je še enkrat v nedemokratičnih razmerah nastala druga Jugoslavija. Tudi ta ni rešila svojih nacionalnih vprašanj. Z nakopičenimi nasprotji in napredujočo iracionalnostjo ostaja edina resna nevarnost za miroljuben razvoj na Balkanu in v Evropi.
Pred našimi očmi se odvija tretja velika preobrazba Evrope v dvajsetem stoletju. Čas je, da si Slovenci suvereno, brez
S hitrimi koraki se bliža 28. april, ko se bodo odprla velika vrata kongresne palače v Grade-žu, da bi skoz nje vstopili udeleženci prvega medškofijskega zborovanja Treh Benečij. Pripravljalni odbor meni, da bo prisotnih na tem srečanju kar 525 delegatov in približno 250 gostov iz petnajstih škofij tega ozemlja in od drugod. Naša go riška škofija bo poslala na zborovanja 26 predstavnikov, med katerimi so trije Slovenci: dva duhovnika in ena laikinja.
ROMANJE REDOVNIKOV IN REDOVNIC
V pripravo na to zborovanje se v teh zadnjih dneh vrstijo romanja v oglejsko baziliko. Ta je s svojimi starodavnimi izkopaninami priča prve evangelizacije na naših tleh. Tu se zbirajo verniki tudi danes, da bi spoznali korenine svoje krščanske vere, da bi se vanjo poglobili in po njej tudi živeli.
V ta namen so se 24. marca zbrali v Ogleju redovniki in redovnice iz petnajstih škofij Treh Benečij. Med njimi je bilo opaziti prisotnost tudi slovenskih redovnic kakor Marijinih sester in drugih. Enodnevno skupno bivanje jih je povezalo v molitvi hvalnic, poslušanju božje besede, slovesni evharistični daritvi, ki ji je predsedoval škof iz Vicenze Pie-tro Nonis in v sklepnih svečanih večernicah. Gotovo ni zmanjkalo časa za nova spoznanja, obujanje starih prijateljstev in veselja ob pogledu na tako številno in pisano množico raznoraznih habitov in pokrival.
ŠKOFIJSKO ROMANJE
Goriški nadškof želi, da bi tudi pri nas molili za uspeh srečanja. Zato nas je povabil v soboto 31.3. na romanje v Oglej, kjer smo obujali spomine na prvo krščansko skupnost. Po poti, ki pelje mimo nekdanjega pristanišča v baziliko, nam je g. Duilio Corgna-li, urednik videmskega škofijskega glasila »La Vita Cattolica«, razlagal, kako so prišli prvi kristjani v Oglej, odkod so prišli in kje so se naselili. Govoril nam je o prvih škofih in diakonih, še posebej o naših škofijskih in go-riških mestnih zavetnikih.
Procesija, ki se je razvila za kri-
zavezanosti centrom moči izven Slovenije, sami volimo vero in postave, kot evropski narod po kulturi, zgodovini in geografiji. Izhajajoč iz Majniške deklaracije se zavzemamo za polno suverenost slovenske države, ki naj jo uzakoni nova slovenska ustava. Ta volja temelji na mednarodno priznanih pravicah narodov do samoodločbe in odcepitve. Jugoslavija je za nas možen državni okvir samo pod pogojem, če bi se z drugimi narodi v njej prostovoljno in enakopravno . dogovorili za novo, vsem ustrezno državno ureditev v obliki konfederacije.
Ljubljana, 21. 1. 1990
Predsednik SKD: Lojze Peterle
žem, je pod vodstvom g. nadškofa prispela v baziliko, kjer je bilo na programu spokorno bogoslužje in spoved. Kdor je želel, je mogel opraviti zakrament sprave. Romanje je zaključilo kratko zahvalno bogoslužje, med katerim so romarji zmolili molitev za uspeh zborovanja. Del te molitve je posredovala romarica v slovenskem jeziku. Tudi Slovenci smo bili zastopani na tem romanju, škoda le, da nas je bilo tako malo.
SREČANJE MLADINSKIH SODELAVCEV
Naslednji dan, v nedeljo 1, aprila, so se v kongresni hali v Gra-dežu srečali predstavniki vseh tistih, ki vodijo po župnijah otroške in mladinske veroučne skupine. Slovenske župnije tega žal ne poznajo, saj poleg verouka v šoli nimamo nikakršnih katehez v župnijah. Zato je našo dekanijo zastopala učiteljica, ki poučuje verouk na osnovni šoli.
Srečanje je bilo vsekakor zanimivo. Po sprejemu v kongresnih prostorih in pozdravih so se udeleženci porazdelili v skupine, kjer so se pogovarjali o perečih problemih, ki tarejo naše Cerkve: ka-teheze, mladinska pastorala, brezciljnost življenja mladih ipd. Približno ob 13. uri so se zopet zbrali in si izmenjali izkušnje, ki so jih bili deležni po skupinah.
Popoldne je predsedoval njihovemu evharističnemu slavju go-riški nadškof, v homiliji pa jim je spregovoril videmski pomožni škof Pietro Brollo. Zborovanje mladih je zelo dobro pripravila in vodila mladinska pastoralna služba videmske nadškofije. Upamo, da bodo njihove izkušnje pomagale tudi našim cerkvenim skupnostim v štandreški in devinski dekaniji.
ŠKOFIJSKI DELEGATI
Kot smo že omenili, bo na zborovanju predstavljalo našo gori-ško škofijo 26 delegatov, med njimi msgr. Oskar Simčič, katehisti-nja Olga Tavčar in kaplan Karel Bolčina. Delegati so se v soboto,
7.	aprila srečali že drugič in pregledali dosedanje delo. Vsak je prebral v skrčeni obliki svoj referat, ki ga misli podati na zborovanju v skupini, kateri je dodeljen.
Nedeljske volitve v Sloveniji
V nedeljo, 8. aprila so imeli v Republiki Sloveniji volitve. Vtisi s teh volitev so naslednji:
Volitve so bile svobodne in nikjer ni bilo kakih vidnejših incidentov. Neki časopis je zapisal, da so ljudje hodili volit zbrani, kot bi šli v cerkev.
Udeležba je bila dobra: volilo je 76% upravičencev ali 1.133.000 volilcev.
Sistem volitev je bil zelo zapleten. Volili so: predsednika republike; predsedstvo, ki ima pet članov; potem volitve v zbor občin republiške skupščine ter končno v družbenopolitični zbor republiške skupščine. Pa še ene volitve: v zbor združenega dela republiške skupščine. V ta zbor so kmetje volili v nedeljo, delavci pa volijo v četrtek, 12. aprila. Vsak vo-lilec je torej dobil v roke 4 glasovnice, kmetje celo pet. Ni bilo torej lahko se znajti v volilni kabini.
Za boljše razumevanje povejmo, da je sedanji slovenski parlament sestavljen iz treh skupščin: zbor občin, družbenopolitični zbor in zbor združenega dela. V ta zadnji zbor volijo samo kmetje in tisti, ki so v kakem delovnem razmerju. Politično važni pa so: predsednik, predsedstvo in družbenopolitični zbor.
Izidi so nekoliko presenetili. Za predsednika je Milan Kučan, komunist, dobil največ glasov, 44%, kandidat DEMOS-a (združena opozicija) Jože Pučnik 26 %, naslednji kandidat Ivan Kramberger (neodvisen) 18,8 %, kandidat liberalne stranke Marko Demšar 10,5 %. Ker noben kandidat ni dobil absolutne večine, se bodo v nedeljo, 22. aprila vršile nove volitve za predsednika med Kučanom in Pučnikom. Predvidevajo, da bodo liberalci volili Kučana. V takem primeru bi moral zmagati Kučan. Vendar bomo videli.
V predsedstvo so bili izvoljeni: Ciril Zlobec in Matjaž Kmecl, levičarja, ter Ivan Oman in Dušan Plut od DEMOS-a.
Za družbenopolitični zbor je DEMOS zbral 53 % glasov, ostalo si delijo stranke levega bloka.
To so rezultati nedeljskih volitev. Komentarji so različni. »Delo« naslavlja uvodnik: Slovenci so za mlačne. Zahodni časopisi se čudijo, da Slovenci niso dali nezaupnice partiji, kot so to storili v drugih vzhodnih državah, saj je komunist Kučan dobil največ glasov, in tudi ZKS (partija) se je dobro odrezala.
V tem vidijo anomalijo z drugimi vzhodnimi državami. Razlago je že lani dal Drago Jančar: »Partija v Sloveniji ni isto kot Partija na Poljskem ali na češkem. Slovenska revolucija je poleg impulzov, ki jih je dobila od zunaj, rasla tudi iz domačih razmer in socialnega gneva, deloma tudi nacionalnega« (Mladika, 9-89).
Lahko bi dodali še nekaj. Kljub vsemu zlu, ki ga je Partija povzročila tudi Slovencem, vendar slovensko gospodarstvo ni tako na psu, kot je na Poljskem ali Madžarskem. Prav zato so za Partijo glasovali predvsem Primorci ter Ljubljančani, torej tisti, ki se jim gospodarsko razmeroma najbolje godi. Primorcem tudi zaradi italijanskih penzij. Poleg tega je Milan Kučan le nekak »heroj« zavoljo svojega upora srbski Partiji in Miloševiču.
Zasedanje evropskih manjšin v Bruslju
Prejšnji teden je bilo v Bruslju pomembno zasedanje predstavnikov evropskih narodnostnih manjšin iz držav Evropske gospodarske skupnosti. Na sedežu Evropskega parlamenta so se zbrali manjšinski predstavniki, povezani v Svobodno evropsko zvezo (Alliance Libre Europeen-ne). Od Irske in Škotske ter Walesa v Veliki Britaniji do Bretoncev, Alzačanov, Ok-citancev in Korzičanov v Franciji, pa spet Baskov, Andaluzijcev, Kataloncev v Španiji, vse tja do Sardincev, Slovencev, Furlanov, Valdostancev v Italiji — vse to se je zbralo, da skupno prerešeta položaj med posameznimi manjšinami v zvezi z uradno Evropo.
Na zasedanju so bili prisotni številni evropski poslanci, izvoljeni na raznih manjšinskih in avtonomističnih listah. Predsedoval je baskovski evropski poslanec Karol Goraikotaeia, ki je tudi predsednik ALE-ja.
SSk je na zasedanju v belgijski prestolnici zastopal deželni podtajnik Andrej Bratuž. V svojem posegli je med drugim orisal sedanji položaj slovenske manjšine v Italiji, še posebej v zadevi zakonske zaščite in poudaril nezadovoljivi vladni predlog .Nadalje je slovenski predstavnik podčrtal evropsko zavzetost stranke, ki aktivno sodeluje na evropskih volitvah.
Prijateljski stisk roke — Janez Pavel II. in Lojze Peterle
Medškofijsko zborovanje Treh Benečij
Oglej in oglejska bazilika
Oglejska bazilika
Sms h iselel Kristus rešule
Opazoval sem, kako se prebuja pomlad...
Kako se zjutraj prebuja mesto.
Vse, kar je živo, nekam hiti... vsem se mudi...
Beseda, dve... mimogrede na vogalu, na tržnici:
Kmetje vozijo gnoj, orjejo, sadijo, sejejo, zalivajo...
Opazoval sem mehanika:
Ležal je med kolesi, ves preznojen, toda srečen, ker je našel napako.
Lotil se je drugega, tretjega avta: vedno ključi, vijaki, rezervni deli, vedno nekaj novega...
Videl sem, kako negotovo je to delo.
Koliko upanja je v našem delu,
koliko zanesenosti, sposobnosti, talentov, darov...
Vsak dela, ker hoče uspeti, videti sadove svojega dela...
Vzgojitelji, učitelji, profesorji: hočejo znanje...
Zdravniki zdravje...
Podjetniki uspeh svojega podjetja...
Športniki najboljše rezultate...
Vsi ljudje nekam hitimo, neka.j hočemo...
Vsi vedno nekaj spreminjajo, izpopolnjujejo, na novo ustvarjajo, izboljšujejo...
Hočejo popolnejše življenje, boljše življenje...
KAJ PA JAZ?
Kaj pa jaz? Udeleženec vsega, kar je Kristus pripravil za tiste, ki vanj verujejo?
Kaj pa jaz, delam kakor drugi delajo?
Kako pa naj jaz vzgajam, napredujem, vzpodbujam, usmerjam in spreobračam?
Koliko in kako dolgo bo moral Bog še mene čakati, da pridem k pameti?
Kaj pravzaprav Bog sploh pričakuje od mene:
Ali se Bog sploh lahko zanese tudi name?
Odgovorov je pri teh vprašanjih gotovo več.
Toda med naj preprostejšimi so gotovo tudi naslednji:
Bog od mene pričakuje, da sem to, kar sem.
Da sem, kar sem:
nekdo dobra, ljubeča mati,
pokončen in neomajen oče, pošten delavec, uslužbenec, nekdo kot najpožrtvovalnejša babica ali dedek.
TO IN NIČ DRUGEGA!
To s Kristusovim naukom v srcu: Ljubiti bližnjega.
To danes in jutri.
To na veliki petek in na Veliko noč ob slovesni aleluji.
Večkrat tako v pogovoru slišim:
Oh, kaj vse bi bil, kaj vse bi storil... pa kaj ko je danes...
Kaj vse bi lahko bil, če bi bil...
Le malokdo se ob podobnih vzdihih tudi vpraša, za kaj vse bi bil prikrajšan, če ne bi bil to, kar je.
Če ne bi bil to, kar sem, ne bi vedel za ta naš jokajoči jezik, ne bi poznal teh lepih izkrvavljenih melodij in pesmi.
Prikrajšan bi bil za vse hribe in doline... za Triglav,
Pohorje, vse jablane in cviček. Za Savo, Sočo in Dravo...
Za nagelj na prsih... za Sveto in Ptujsko goro...
Če ne bi bil tu, kar sem, ne bi vedel za ciklame, rododendron, ne za kolovrat in lipo... Okraden bi bil za vse loge in trate, za vse fantovske krike in razposajene svate.
Ne bi vedel za »Poet tvoj nov Slovencem venec vije« pa »Rasti, rasti rožmarin« ali »Oj Doberdob...«
Zato pa moram biti to, kar sem.
Bog je tako hotel in tako želi.
Zato sem ponosen na to, kar sem, saj sem biser v narodu, ki nikoli ni klonil. Zelena mladika na Kristusu sem v narodu, ki je vedno dvigal glavo proti zvezdam.
Zelena mladika, ki hoče roditi sadove sem,
zakoreninjen v ilo in krš, v lapor in kamen, ki ga Bog ljubi po svoje. Sem delček naroda, ki je Bogu vedno pel po svoje, molil po svoje, ga ljubil po svoje...
Tukaj je moje okolje, tukaj moram rasti. Iz te naše kulture in duhovnosti moram črpati življenjsko moč.
Iz teh zakramentov, iz tega oltarja, s temi ljudmi.
Kristus-Bog ne odrešuje brez mene,
brez mojega sodelovanja, brez mojih darov,
brez moje prizadevnosti, brez moje ljubezni...
Ko živimo samo zase, se uničujemo, ko živimo za druge, se uresničujemo...
V	tem je lepota, je smisel in osupljivost našega življenja.
Ne, in še enkrat ne, jaz nočem biti smokva brez sadu... služabnik, ki je talent zakopal, mladika, ki ne daje sadu...
PREROK JONA
Saj me ne čakaš več, ne čakaš več
tam sredi ceste, bele ceste na poti v Ninive.
Preveč prebil sem uric pri taverni, preveč izpraznil čaš sem pri bokalu, zdaj vse je preč. Saj me ne čakaš več, ne čakaš več.
Vendar,
moj krik Te morda le privabi, če v hrupu mesta sem pozabil, da svet je Tvoja resnica, moj privid: da zmerom čakaš, ker na križ pribit...
Jože Cukale - Indija
Od 28. aprila do 1. maja bo v Ogleju črn bližnjem Gradežu shod Cerkva iz Treh Benečij. Predstavniki vseh škofij iz Treh Benečij se bodo zbrali, da razmišljajo, molijo, sprejmejo potrebne sklepe za obnovo verskega življenja v naših škofijah. Zato si nekoliko oglejmo zgodovino Ogleja in njegove bazilike.
OGLEJ
Oglej (Aqui-leia od aquila - orel) je staro mesto. Ustanovili so ga Rimljani leta 181 pred Kr. 'kot vojaško kolonijo, iki naj brani dohod v Italijo. Nastanili so 3.000 voj akov-kolonov.
V	naslednjih desetletjih so pripeljali ■še nove vojake. Z -njimi so prišle družine, prišli so trgovci in Oglej se je širil; njegov strateški in trgovski pomen je ra-stel, saj je bil ne samo važno križišče cest, temveč tudi trgovsko pristanišče. Iz Ogleja so tekle ceste na zahod v severno Italijo, na sever proti iNoriiku (Koroška in Avstrija), na vzhod v Istro ter po Vipavski dolini proti Emoni (Ijub-ljani) in dalje v Panonijo. Po ustju Nadiže (Natissa) je bil Oglej povezan z morjem in zato tudi važno pristanišče ob severnem Jadranu. Kot vsa tedanja mesta je bil obzidan, in ker se je širil, so širili tudi njegovo obzidje. V tretjem stoletju po Kristusu so trdili, da je šesto mesto v rimskem imperiju po številu prebivalcev in po važnosti.
Vse to je bil Oglej, dokler ga niso Huni leta 451 zavzeli, izropali dn zažgali. Od takrat dalje je nezadržno propadal skozi ves srednji vek, da je postal le večja vas, kot je danes.
KRŠČANSTVO V OGLEJU
Kdaj je prišlo v Oglej krščanstvo, ni mogoče ugotoviti. Staro izročilo pravi, da sta ga prinesla sv. Mohor lin Eortunat iz Rima. Bolj verjetno je, da je došlo z Vzhoda, saj je imel Oglej krepke zveze z Vzhodom. Vsekakor je morala biti v Ogleju dokaj številna krščanska skupnost, ki je po letu 313 'krepko stopila v javnost pod škofom Teodorom.
Preganjanja kristjanov za časa rimskih cesarjev tudi Ogleju niso -prizanesla. Zato imamo vrsto oglejskih mučencev od sv. Mohorja in Fortunata dalje. Obširno in dokumentirano razpravlja o oglejskih mučencih Rajko Bratož v svoji študiji »Krščanstvo v Ogleju«, ki je izšla v zbirki Acta Ecclesiae Sloveniiae ileta 1986. Gre za sv. Mohorja in Fortunata, za mučen--ke Evfemijo, Dorotejo, Teklo in Erazmo. Pa mučence Hilarija in Tacijana, Feliksa in Fortunata in za družino Kancijev. Lepo je število teh prvih pričevalcev za Kristusa v oglejski Cerkvi, ki so s krvjo napojili zemljo Ogleja in sosednjih krajev, da je po milanskem ediktu Cerkev v naših krajih tako močno stopila na dan.
OGLEJSKA BAZILIKA
Cesar Konstantin je s svojim ediktom v Milanu leta 313 priznal versko svobodo kristjanom. Takrat so tudi kristjani v Ogleju svobodno zadihali. Njihov škof Teodor je takoj odkupil del skladišč Ob pristanišču in dal zgraditi prvo cerkev s potrebnimi liturgičnimi prostori. Gre za kraj sedanje bazilike, trga pred baziliko in za travnik na južni strani bazilike. Kmalu je ta Teodorova bazilika po-
stala pretesna in začeli so jo širiti in dozidavati nove prostore. Tako je bilo do leta 451, ko so Atila in njegovi Huni zavzeli Oglej.
Od takrat si Oglej ni več opomogel, začel je vedno bolj propadati, kot smo omenili. Skupaj z mestom je propadala tudi bazilika. V IX. stoletju jo je patriarh Maksencij nekoliko popravil. Temeljito pa jo je prenovil patriarh Popon. Prenovljeno baziliko je patriarh slovesno posvetil 13. julija 1031. Zaradi tega se cerkev imenuje Poponova bazilika, četudi je ni on zgradil, marveč le temeljito popravil in dal zgraditi visoki zvonik, ki je najvišji v naši deželi.
Tudi kasneje so morali baziliko še popravljati, zlasti po potresu leta 1348. Patriarh Markvard iz Landeka 'je moral dati obnoviti vse zidovje od stebrov navzgor do strehe in sicer v gotskem slogu, ki je takrat prevladoval v Evropi. Prej je bila bazilika zgrajena v romanskem slogu. Popon je baziliko posvetil Mariji vnebovzeti in sv. Mohorju in Fortunatu.
Ko so okoli leta 1910 opravljali razna dela v baziliki, so odkrili prvotni tlak iz časov škofa Teodora. Gre za največjo z mozaikom pokrito površino v zahodnem svetu <750 kv. m).
* * *
Shod Treh Benečij bo pomenil vrnitev h koreninam naše vere. K tem koreninam je poromal tudi A. M. Slomšek, ko je bil še spiritual v Celovcu. Morda mu je kasneje iprav ta obisk Ogleja navdahnil misel, da je družbo za izdajanje dobrih knjig za Slovence posvetil prav sv. Mohorju.
(r+r)
Obnovljene freske Sikstinske kapele
Po skoro desetih letih dela so prenovili freske na stropu Sikstinske kapele. Ogledal si jih je tudi sv. oče. Pravijo, da so sedaj freske kot nove. Zasvetile so se v barvah, kot so si jih zamislili Michelangelo in drugi umetniki. Stroške so plačali Japonoi.
Sedaj so začeli obnavljati še »Poslednjo sodbo« (Giudizio un-iversale), ki je v celoti Michelangelovo delo. Obnavljanje naj bi trajalo tri leta.
Pomoč vernikom v SZ
Mesečno glasilo ustanove »Pomoč Cerkvi v stiski« v marčni številki pove, kolikšno pomoč nudi vernikom v Sovjetski zvezi. Lani je ustanova prejela 90.000 pisem iz
Ukrajine s prošnjo za knjige verske vsebine. Odposlala pa je 70.000 zavojev s knjigami na 40.000 naslovov. Ustanova pošilja knjige v ukrajinskem, ruskem, beloruskem, litvanskem, letonskem, poljskem in nemškem jeziku. Za te -knjige je usta-
Razmišljanje o pokori
Imam prijateljico, ki od svoje poroke (tega je 10 let) ni bila več pri -spovedi (pa tudi takrat samo zato, ker je župnik tako »zahteval«) in -tudi sicer ni ravno pogosta obiskovalka cerkve. Ni časa, ne čuti potrebe, pač pa me večkrat začudeno sprašuje, kaj mene tolikokrat vodi k spovedi, kaj imam tam povedati, ko vendar hodim vsako nedeljo -k maši in se držim zapovedi. Kaj naj bi zame sploh bil greh? Ona da bo že z Bogom poravnala račune in se mu opravičila (upam, da bo takrat našla čas, ko ji ga pa vedno primanjkuje), za to pa ne potrebuje posrednika, ki je morda celo (večji grešnik kot ona sama. Ve povedati, da njihov domači župnik »živi« skupaj z gospodinjo, da imajo mnogi duhovniki celo otroke in se obnašajo kot ne bi bili duhovniki. Ona pa lahko moli doma in ne potrebuje hoditi za to v cerkev, kjer tako in tako nikogar ne pozna... Zakaj, po tem se ne vpraša.
Da ni ravno tako, ji je pred nedavnim, v skupini, povedal duhovnik, ki pripravlja njenega sina na prvo siv. obhajilo. Le-ta je namreč sklical skupaj starše, da bi se z njimi pogovoril o postnem času. Ker jo je bilo »strah«, me je prosila, naj grem z njo in ustregla sem -ji, saj je -tudi mene zanimalo, kakšna druščina bo to. Bilo pa je porazno. Prvič: bilo nas je samo osem (čez 30 otrok pa bo šlo k obhajilu); drugič: nisem 'bila na pravem mestu, saj ostali niti pojma niso imeli o osnovnih krščanskih načelih. Nazadnje se je razgovor odvijal v čisto drugo smer kot je bil prvotni namen — saj so morali razčistiti najprej preproste stvari.
Prejšnji teden je bila na ponovnem srečanju sama, saj mene ni več zanimalo. Tokrat je slišala, kaj sploh pomenijo veliki četrtek, petek in sobota. Všeč ji je bilo in še bo šla, saj ne more dopustiti, da bi sin več vedel kot ona, oz. ona ne bi znala odgovoriti na razna sinova vprašanja. že pred kratkim, ko mu je hotela pomagati pri veroučni uri, ji je odgovoril: Ti se ne spoznaš, mi bo že teta pomagala. Najbrž ji ni bilo vseeno.
Prav zanima pa me, kaj bo, ko bodo govorili o spokomosti, o spovedi. Saj je za vsakega mlačnega oz. neodločnega kristjana pot do priznanja krivde daljša in težja. Ne vemo pa ne dneva ne ure. Sicer pa ni najhujše pasti — hudo je obležati ali ne več vstati. To se mi zdi tako kot pri madežu na obleki: če ga iz--perem takoj, se nič ne pozna in ni problemov. Ce ga pustimo in morda dodamo še nove, je čiščenje -težavnejše in dolgotrajnejše. Ali morda celo nemogoče. Pri Bogu pa ni nič nemogočega, saj je rvsak, ki se je resnično kesal, dobil odpuščanje in je bil rešen more, ki ga je težila.
Za marsikoga izmed nas je morda že prišel čas, ko je bil poln odpora do vsega krščanskega, ko ni vedel ne naprej ne nazaj -in se mu je zdelo nesmiselno vse to pripovedovati neki tuji osebi-spoved-niku. Tisoč izgovorov iščemo, samo da še ne bi bilo potrebno očistiti vesti, ki kljuje in opominja, da kar boli. In nazadnje si dopovedujemo celo, da nas duhovnik ne bo razumel, nas bo okregal ali napodil, čeprav »sam ni nič boljši« od nas. Tako težka je včasih vrnitev k Bogu.
Res je: tudi duhovnik je samo človek, -tudi on je grešnik kot mi — podvržen izvirnemu grehu in dnevno izpostavljen boju za zmago dobrega nad hudim. Toda Kristus mu je dal čudovito moč odpuščanja grehov. Naj bo torej še tako »siten«, še tako »staromoden«, še tako »grešen«, njegove besede: Odpuščeni so ti tvoji grehi, pojdi in ne greši več, so kot balzam za ranjeno dušo, kot najlepše darilo za ipovratek v novo življenje. In tega se mi včasih, ko kar mimogrede opravimo »pranje«, premalo zavedamo. Zapravljamo življenje »v -tri dni«, nikjer ne najdemo zadovoljitve (ker jo pač iščemo v nepomembnih, minljivih stvareh) in samo tarnamo in čakamo, da se brez našega sodelovanja kaj spremeni.
Kaj ko -bi vsaj veliki teden ali po Veliki noči pomislili na -besede: Kaj človeku pomaga, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi! Potem nam bo tudi velikonočna skrivnost postala sprejemljiva. In sreča se bo vrnila v naše srce, ki tako hrepeni po dobrem.
Veselo Alelujo!	R.	B.
nova potrošila nad milijardo lir. Na novo odprtim semeniščem in bogoslovjem pošilja potrebne knjige, pisalne stroje, fotokopirne aparate. Za cerkve kupuje kelihe, mašno obleko. Duhovnikom (preskrbi avtomobile, da lažje vršijo dušno pastirstvo.
Naši misijonarji pišejo utrip cerkve
INDIJA
Misijonarka Terezija Medvešček:
Po msgr. Jezerniku sem prejela lepo vsoto. Bog in Marija bosta bogata plačnika. (S. Terezija Medvešček bo 5. avgusta slavila 60-letnico redovnih obljub; v misij onih je že 59 let. - Qp. ur.). Ce gledam v preteklost, se moram Bogu zahvaliti za pomoč pri vsakem delu in v težavah. Naiše misijonsko delo, hvala Bogu in Mariji, kar lepo napreduje, zlasti v raznih revnih novih postojankah. Uporabljam priložnost in voščim vsem veselo Veliko noč.
MADAGASKAR
Oglaša se misijonarka Terezija Pavlič: Sporočam, da sem te dni prejela pismo s poslanim čekom 430 ameriških dolarjev, ki prihaja od vas in vaših sodelavcev. Vam in vsem prisrčna hvala. Tako vse prav pride in o praivem času. (Terezija Pavlič deluje med gobavci. - Op. ur.). Mi kot vedno, zdravimo bolnike. Vrsta se sprejemanje in odhajanje. Napredek je v tem, da sami pridejo, sprejmejo določen čas za zdravljenje, nato se vračajo domov. Ne verjamejo pa, da so zdravd za celo življenje; še vedno se čutijo izločene od ostalih ljudi. Zelo radi ostanejo pri nas, ker so pač preskrbljeni z vsem: zdravili, stanovanjem, hrano, obleko. Delajo pa le eno uro na dan. Seveda si sami ikuhajo, perejo, pospravljajo sobe, pometajo dvorišče itd. Imajo pa tudi šolo vsako popoldne.
Veliko molimo za vse dobrotnike in njih potrebe. Veselo Alelujo vam želim!
Tudi misijonar Ivan Štanta sporoča:
Prav iz srca se vam zahvaljujem za lepo pomoč. Bog naj vam obilno povrne! Zaradi vaše darežljiivosti imam občutek, da pomagam tistim, ki v starosti in bolezni nimajo nikogar, iki bi se jih spomnil. Praiv je imel Kristus, ko je rekel: Revne boste imeli vedno med seboj. Kjerkoli človek dela ali se nahaja, povsod najde trpeče brate, v katerih se skriva Kristus.
Vse najboljše za velikonočne praznike!
JAPONSKA
Iz pisma Vladimira Kosa:
Včeraj mi je preč. g. Jezernik poslal vaš veliki, dragoceni misijonski dar. Po vas bi rad izrekel svojo hvaležnost vsem članicam Marijine kongregacije. Hvaležnost in občudovanje, da toliko dobrega zmorete s svojimi šibkimi močmi. Ali se v tem delovanju ne kaže posebno varstvo, poseben vpliv, posebna intimna ljubezen naše ljube nebeške Matere Marije? Drugače si tega ne morem razložiti.
Da se vsaj nekoliko oddolžim, bom za vas vse daroval sv. mašo 25. marca, ki se ga — menim — tudi v nebesih veselijo.
(Ta pisma so bila poslana Marijini drul-bi v Rojami.)
BOTSWAVA
S. Zora Škerlj se je oglasila iz Botswa-ne, iz najbolj zapuščene dežele v Afriki. Neki svoji dobrotnici piše:
Pred nekaj tedni sem prejela vaš zares velikodušen dar. Uporabila ga bom za sledeče: en del za naše programe z najrevnejšimi in to so Bušmani, drugi del za mladino v našiih katoliških skupinah. Sedaj, ko imamo socialnega delavca izključno za Bušmane, že bolj poznamo njih potrebe in jim moremo bolj učinkovito pomagati. Sedaj povezujemo družine v oddaljenih puščavskih predelih in njihove otroke, ki so končali vsaj osnovno ali srednjo šolo in pridejo v mesto, da nadaljujejo s šolo ali da najdejo delo. Prav prejšnji teden je prispelo v mesto osem
mladih deklet, da se vpišejo v vajeniško šolo. Prišle so v obrabljenih oblekah, z raztrgano odejo, brez ficka v žepu. To je samo eden od stotih primerov. Če so končale osnovno šolo tam sredi puščave z nekvalificiranimi učitelji, se morale učiti domači sestwanski jezik in še angleščino, je to zanje velik uspeh in zaslužijo vso pomoč.
Veseli boste, da je izmed skupin mladih katoliških fantov in deklet, ki jih podpiramo, sedaj sedem bogoslovcev. Eden teh bo letos posvečen v mašnika.
Prav danes (11. febr.) sem se vrnila z vikenda s starejšo mladino, ki se pripravlja, da bo vodila mlajše. Med njimi sta bila tudi dva bogoslovca, med dekleti pa dve novinki iz reda domačih sester. To je izredno lep sad za našo mlado Cerkev tu v Botswani, kjer imamo šele tri domače duhovnike.
Te dni imamo dež, kar je za nas res božji blagoslov. Za koruzo in oves je sicer pozen, a bo vsaj pomagal travi in drevju, kakor tudi zalogam vode za nas vse.
Srečanje krščanskih Cerkva Srednjega Vzhoda
Po 15 stoletjih ločitve je prišlo do srečanja krščanskih Cerkva Srednjega Vzhoda na Cipru od 23. do 28. januarja. Krščanske Cerkve Srednjega Vzhoda so bile med seboj že povezane, a brez katoličanov. Pogajanja so trajala 15 let in končno je tudi katoliška Cerkev stopila v Svet Cerkva Srednjega Vzhoda.
Vseh kristjanov na Srednjem Vzhodu je 15 milijonov. Polovica teh je koptov (Egipt). Katoličanov je nekaj nad dva milijona, a so razdeljeni na različne obrede. Vzhodne Cerkve imajo številno emigracijo v Evropi /in v obeh Amerikah, skoraj 10 milijonov.
Pri srečanju na Cipru je bil izvoljen za sopredsednika Sveta nadškof iz Libanona Khoury kot zastopnik katoliške Cerkve. Na Cipru je bilo prisotnih 10 patriarhov in 50 škofov, vseh delegatov pa je bilo 200.
Splošno .mnenje je, da je srečanje teh kristjanov velik dogodek in odpira pot 'koristnemu sodelovanju in zbližanju.
Misijonar Jože Cukale ter m. Terezija
Tri noči
So tri noči — čez zemljepis življenja.
Le kdo in kje nas bo tega uči?
Morda za to iz slovnice trpljenja nam sam Gospod izbira snov berila,
Gospod Ljubezni.
Odkar je Božji Sin rodil se Človek, božična noč se vrača z zvezdami, da s svežim sijem osvetli domove, da najdejo smehljaj in up v temini
in luč ljubezni.
Odkod ta luč, ki ne pozna zatona?
Ki brez ovir na zvezdnatih poteh se vrača k nam, pa naj je zemska cona v vrtincih sil, v meglah, v vetrov smereh
brez lučk ljubezni.
Prelistajva vse vigredne spomine: na skali Križ stoji in dan je noč — Velika noč v osrčju zgodovine, in v Križ je vtisnjeno umirajoče
Srce ljubezni,
kako objema ranjena stoletja do zadnje božje-srčne kapljice.
In Križ žari od sile razodetja, ker tretji dan hudobno Smrt odžene
Gospod Ljubezen.
In tretja noč je zadnja — prav z naju. Ko zase prosim, tebi rad želim: morda ne bo tako lepo kot v raju, a naj z Boga smehljajem zadnji rima se
dih ljubezni.
in
Vladimir Kos
Dar italijanskim šolam
SMREeKK (Slav. mladinski rekreativni kulturni klub), ki druži mlade bivše dijake goriških višjih šol, je hotel prispevati za 18. DOSP vsem italijanskim šolam, ki so se ga udeležile, delo Pavla Stranja »Gli sloveni in Italia dalla A alla Ž«.
Omenjeno prijateljsko in kulturno srečanje med višjimi srednjimi šolami večkulturnega in večjezičnega slovenskega in italijanskega prostora imajo člani SMRe-KK(a) za posebno važno, ker prispeva k vedno širšemu medsebojnemu spoznavanju in odstranjevanju še obstoječih predsodkov.
Škof Yao iz Bouake med mladino v Nabrežini
Pomožni škof za nadškofijo Zadar
Za pomožnega škofa nadškofije Zadar je sv. oče imenoval dosedanjega rektorja Malega semenišča msgr. Ivana Prendja.
Za Veliko noč želijo use dobro
KOSIČ
TRGOVINI »KOSIČ BENEDIKT« OBUTVE Ulica Raštel, 7 - Telefon 535162 »KOSIČ K2«
Ulica Oberdan, 7 - Telefon 535520
VSE ZA ŠPORT
ŠPORT
Ulica Raštel, 21 Telefon 531884
VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV
VSE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO
AL Casalinghi
Ul. Raštel, 17 - Tel. 33465
ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA - PORCELAN - KRISTAL
ČER - I M P E X
Splošni import-export IGOR ČERNIČ
GORICA ■ ul. Vittorio Veneto, 54
Tel. 82159
GOSTILNA VID PRIMOŽIČ
(pri Pavlinu)
GORICA ■ Drevored XX. septembra, 138
Tel. 82117
GOSTILNA FRANC PODVERŠIČ
GORICA - ul. Brigata Pavia, 61 Tel. 530518
SLOV impex s.r.l.
GORICA - ul. Duca d’Aosta, 42
Tel. (0481) 532380
libreria cattolica katoliška knjigarna
Piazza della Vittoria - Travnik, 25 GORIZIA - GORICA (ITALY)
Tel. (0481) 531407
knjige (revije in specifične knjige po naročilu) šolske, pisarniške, tehniške in domače potrebščine
vse vrste papirja in lepenke nabožni predmeti in sveče sezonski artikli za okras in darilo plošče in muzikasete igrače
pisarniško pohištvo fotokopije
Vse najboljše za Veliko noč 1990 želijo:
TOMAUTO
TOMAŽIČ STANISLAV
Zastopstvo za Gorico in provinco
CONCESSIONARIA
AUSTIN ROVER
RANGE ROVER
34170 GORICA - Sedež: ul. Nizza, 15 - Tel. (0481) 533923
GORICA
ROMAN BAR
(Roman Cotič)
Travnik, vogal ul. Roma in Oberdan
ZNANA TRGOVINA Z MESNIMI SPECIALITETNIMI IZDELKI ALEŠ PINTAR
GORICA - ul. Boccaccio
Tel. 531570
TRGOVINA ČEVLJEV ANDREJ ČOTAR
GORICA - ul. Rasello, 72
Tel. 533667
URARNA IN ZLATARNA VIŽINTIN ANI IN MARJAN
GORICA
Ul. Monache, 9
IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA - ITD. RADISLAV L E O P O L I
GORICA - ul. Brigata Pavia, 46
Tel. 531941
"%rattona ^CfOstilha
1870
"2Devetak
d-	Agosimo	&	C	s.n c.
VRH SV. MIHAELA
Tel. 882005
si ir &
Vas Hotel
ITALMA, 63 PAL GO I
34170 GORIZIA - GORICA (ITALY) TELEF. (0481) 82166/ 7 / 8 - TELE
TISKARNA BUDIN
GORICA - Riva Piazzutta, 18
Tel. 531676
SUPERMARKET BERTOLINI W A L T E R MOSSA - ul. Isonzo, 19
Tel. 80394
Velika izbira mesa, mesnih izdelkov, perutnine ter divjačine in rib na drobno in na debelo.
Cene ugodne - Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Obiščite nas! Odšli boste zelo zadovoljni!
GOSTILNA »PRI MIROTU« (DA MIRO)
(Mara Mužina)
SOVODNJE OB SOČI
Tel. 882017
GOSTILNA
SOBAN
JAMLJE
Tel. 411644
MALALAN
DRAGULJARNA: Narodna 28 Tel. 211465 OPTIKA:	Proseška, 6	Tel. 213957
OPČINE
TRGOVINA JESTVIN
PRI DUŠANU
Sovodnje ob Soči
Tel. 882060
PRENOVA
Svet se že ndkaj časa giblje v znamenju besede, ki veliko obeta. Ta beseda se glasi »perestrojka«. V imenu perestroj-ke so se v zadnjih letih zgodile nepričakovane stvari. Padla so carstva, iki so se zdela nepremagljiva...
Lapo bi bilo, iko bi se perestrojka ‘tikala vedno in povsod samo drugih. Je pa že tako, da brez neprestanega prenavljanja, brez posluha za znamenja časa tudi še tako pravilna in prema pot počasi okosteni.
V tej zavesti 'in ob upoštevanju spodbud, ki prihajajo z najvišjih mest v Cerkvi, se je skupina slovenskih ikatoličanov v Trstu že pred nekaj leti lotila podviga, ki ga je imenovala »prenova«. Na njen klic se je odzvala kar široka skupina •ljudi različnih poklicev (laikov in duhovnikov), starosti in — do neke mere — tudi pogledov. Njen glas je le eden med mnogimi možnimi. Danes smo vajeni večglasnega petja in to velja tudi v našem primeru, saj so pobudniki »prenove« v glavnem aktivni (in opredeljeni) javni delavci. Opredeljevanje v svetnih stvarnostih pa, kot vemo, tudi med kristjani dopušča večglasnost, razen... A do kod seže ta razen?
»Prenova« je izšla iz ugotovitve, da pokoncilski »aggiornamento« pri nas ni še dobil jasne podobe in da je treba marsikaj razčistiti, ko se zdi, da naša skupnost nima jasnih ciljev sredi tolikih potreb, iki jih postavljata čas in naše stanje. V družbenem življenju smo pniča pojavom, ki nas kot kristjane nujno silijo k razmišljanju. Vsem je na očeh recimo upadanje obiska verskih obredov ali pa tudi čedalje večja brezbrižnost za nauk cerkvenega učiteljstva (celo med vernimi ljudmi). O tem se je razmišljalo, izhajajoč iz stvarnih krajevnih korenin, zgodovine, miselnosti, naše realne številčnosti, načina dela in z namenom, da se preveri, kaj je v naši preteklosti tista dragocenost, ki predstavlja resnično narodno in .krščansko tradicijo, kaj sodi med obrabljeno šaro in ikaj je tisti vodno enak in obenem vedno sveži »novimi« našega časa.
»Prenova« se je tako lotila razčiščenja pogledov na mesto slovenskih katoličanov v zamejstvu, na pluralizem v njihovi sredi, na sodelovanje z drugače mislečimi, na odnose 'vera-kultura in vero-politika, vse to na podlagi koncilskih teoloških temeljev in nauka sodobnega cerkvenega učiteljstva ter ob upoštevanju vsakodnevne problematike, zaradi ikatere trpimo in se trudimo, uspevamo ali nazadujemo. Kratkoročni cilj teh široko zasnovanih posvetov je bil, da bi sestavili seznam najbolj žgočih problemov, ki jih zdaj rešuje vsakdo, kot ve :in zna, pa bi bili nujni skupno razmišljanje, določitev najpomembnejših ciljev in povezano delo. Naslednji korak naj bi bil, da bi spoznanja tega skupnega razmišljanja ponudili v premislek in pretres širši slovenski krščanski skupnosti na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji, vse to seveda z namenom, da bi bilo naše delo v bodoče bolj povezano, bolj jasno in bolj kvalitetno.
Dosedanji razgovori, iki so bili izpeljani s pomočjo priznanih strokovnjakov, so zajeli naslednje vidike: prenova nekdaj in danes, osebna in skupnostna prenova, ločitev duhov nefcdaj in danes, sodelovanje z drugače mislečimi, avtonomija svetnih stvarnosti in sekularizacija, krščanstvo in politika, krščanstvo in kultura, sožitje v tržaški Cerkvi, oblike naše prisotnosti v mestu.
Iz dosedanjih srečanj so pobudniki sestavili povzetek, ki ga bodo razdelili med vse dosedanje udeležence »prenove«, na razpolago pa bo tudi vsem, 'ki bi se zanj zanimali (dobiti ga je mogoče vsak ponedeljek pred ali po večeru DSI v ul. Do-nizetti 3). Iz njego najprej prinašamo krajši »načelni« odlomek:
Prenova mora biti najprej osebna. Temelji naj na osebnem izkustvu. Sleherna prenova sloni na globoki veri, ta pa na božji besedi.
Prenova mora tudi temeljiti na sodobnem cerkvenem nauku. Pri zavzemanju stališč je namreč naša skupnost včasih preveč obrnjena v preteklost. Otresti se bo treba nerazlikovanja med idejo in člo-
vekom, zlorabe imena »katoliški« ter le-galizma, ki zanemarja osebno versko izkustvo.
Izraz »ločitev duhov« (v Mahničevem smislu) je danes sporen. To nikakor ne pomeni, da je vsako ločevanje danes zastarelo, nasprotno, ljudje se še vedno odločamo za Boga ali proti njemu. Zlasti na področju morale in vrednot kristjan ne more sklepati kompromisov s svojo vestjo. Pač pa postaja jasno, da je za kristjana izredno pomemben slog njegovega nastopanja.
Iskati je treba dialog z drugače mislečimi na skupni človeški podlagi ob ohra-njenju lastne identitete. Dialog je zelo zahtevna pot in terja globlje vzgojenega človeka, a je tudi pot, ki danes ne pozna alternative. Pravilno je treba razumeti pojem enotnosti, ki bi jo pravilneje imenovali »edinost«, da se ne sprevrže v posploševanje.
V vsakdanjem življenju je dialog težji kot na papirju. V tem oziru so pri nas povojne razmere katoličane večinoma potiskale v drugorazreden položaj. Skupne pobude običajno prihajajo od drugod, verni pa se jim večkrat le pasivno pridružimo.
Ni teoloških razlogov, da bi se morali odpovedovati lastnim »strukturam«, in še manj seveda graditvi občestva. Samo krščansko občestvo bo v sebi našlo moč, da ne podleže sekulariziranemu okolju. Po drugi strani niti ni ovir, da ne bi kristjani delovali v laičnih, nekonfesionalnih strukturah in jih od znotraj preobražali. Seveda so tudi v tem primeru določene meje. Kristjan, recimo, ne more biti član gibanja, ki deluje proti krščanskim vrednotam.
Sprejemamo pluralistično družbo, ne želimo monopolov ne privilegijev. Kljub temu pa ohranja veljavo staro krščansko socialno geslo: »Preobraziti družbo v smislu evangelija.« Seveda ob spoštovanju splošno sprejetih pravil igre in vesti vsakega posameznega človeka.
Izogniti se Je treba skušnjavi, da bi pozabljali na eshatološko naravnanost naše vere. Zanemarjanje eshatološke naravnanosti nujno vodo v klerikalizem.
In še iz seznama najbolj perečih vprašanj:
1) Splošno razširjen vtis je, da slovenski katoličani na Tržaškem nismo skupnost, nismo občestvo. Skupno načrtovanje, skupno delovanje je naša šibka točka.
2) Dan za dnem ugotavljamo, da naša krščanska vzgoja šepa. Šolski verouk ni dovolj. Današnji čas zahteva drugačnih prijemov.
6) Glede vloge in delovanja laikov še niso povsem razčiščeni pogledi na dve enako pomembni, a različni poti: prva je dalovanje v svetu, druga pa je organiziran apostolat.
7) Odprto je tudi vprašanje delovanja laikov v svetu. Samo z lastnimi strukturami, v nekatoliških strukturah, oboje skupaj?
8) Kultura in kvaliteta. Ni dovolj, da je kultura »katoliška«. Prav ker je katoliška, mora biti še bolj kvalitetna.
Po daljšem premoru bodo srečanja v okviru »prenove« zopet stekla. Zopet se bomo zbrali v soboto, 12. maja pri sve-toivanskih šolskih sestrah ob 16. uri, ko bomo najprej opravili (kratek pregled dosedanjega dela in ob upoštevanju sprememb, ki so med tem časom nastale pri nas in v svetu, zaorali naprej.
(Priredil: T. S.)
: :	f
l- 1 -Jr "
Po občnem
zboru ZSKP v Gorici Mčcnnie skifa Stanislava Utiša
o škili Rižaiaiu n dikmikih
Tajnica ZSKP prof. Franka Žgavec bere svoje poročilo
Vsakoletni občni zbor naše kulturne centrale je tudi letos opozoril na vrsto pomembnih dejavnikov v našem kulturno-prosvetnem življenju. Letošnji občni zbor je obenem še nekako pospravil s proslavami ob tridesetletnici Zveze slovanske katoliške prosvete (ZSKP), ki so se odvijale lansko leto, posebej še s slovesnimi prireditvami ob podeljevanju priznanj zaslužnim članom in prosvetnim delavcem, prav tako malo kasneje z izdajo bogatega jubilejnega zbornika, Eilejeve pesmarice in nato z uprizoritvijo operete »Planinska roža«, pa še z Rupnikovo razstavo v goriškem Avditoriju. Vse to in še kaj je prišlo do izraza v poročilih na občnem zboru, ki je bil v ponedeljek, 2. aprila letos v veliki dvorani Katoliškega doma v Gorici.
Občni zbor je odprl predsednik ZSKP dr. Damjan Paulin, ki je najprej pozdravil udeležence, predstavnike društev in goste. Nato je predsednik razvil vrsto bogatih misli in ugotovitev, pa tudi predlogov za bodoče delovanje Zveze. Spomnil je predvsem na lanske proslave Ob tridesetletnici, iki so nedvomno pustile v vseh zelo pozitiven in odmeven vtis. Še posebej, ker so medsebojno povezale društva, pevce, igralce in vse druge dejavnike kulturnega udejstvovanja.
Predsednik je nato omenil vrsto drugih tradicionalnih prireditev, ki jih Zveza prireja samostojno ali sikupno s tržaško Slovensko prosveto oz. koroško Krščansko kulturno zvezo. Sem sodijo predvsem Koroški dnevi pri nas ter Primorski dnevi na Koroškem, nato tradicionalna pevska revija Cecilijarika in še kaj drugega.
Posebej je dr. Paulin podčrtal letošnjo skupno Prešernovo proslavo, ki so jo priredile ZSKP, SP iz Trsta in ZSKD. Tudi to sodelovanje se je izkazalo za koristno, še posebej, ker je šlo za dan slovenske kulture. Predsednik je še omenil nedavno konferenco Zveze kulturnih organizacij Slovenije v Biljah, kjer je tudi prišla do izraza želja po medsebojnem sodelovanju. Dr. Paulin je v tem okviru tudi podčrtal, da je temeljna zahteva naše Zveze za sodelovanje z matičnimi kulturnimi zlasti osrednjimi organizmi prav enakovreden odnos do vseh kulturnih dejavnikov v zamejstvu.
Predsednik ZSKP je v nadaljevanju svojega govora poudaril še več temeljnih dejavnikov, ki so osnova našega kultunno-prosvetnega dela v zamejstvu. Tako je pozdravil poživitev prosvetnega dela v Pod-gori, dotaknil se je kulturne dejavnosti v samem mestu, zaustavil se je ob vprašanju naše mladine in organiziranja raznih skupin. To zlasti onih, ki imajo namen poglobitev duhovnosti med mladimi.
ZA PRAVIČEN ZAŠČITNI ZAKON
Posebno pozornost je dr. Paulin nato posvetil vprašanju naše zakonslke zaščite. To še posebej po predložitvi vladnega zakonskega osnutka (zakon Maccanico) v senatu. Že zadnji odbor Zveze je pred časom izrekel svoje mnenje o tem nepopolnem zakonskem osnutku. Predsednik je med drugim dejal:
»Tu se bom zaustavil pri nekaterih točkah, ki so posebno pomanjkljive to ki so za nas zelo važne. Najprej glede ozemlja, kjer naj bi veljali zakonski predpisi. Pri tem zahtevamo, da se razširi na Goriškem na vse kraje, kjer je prisotna slovenska narodnostna skupnost to kjer tudi delujejo kulturne ustanove. Najprej mesto Gorica in Podgora, nato še Krmin in Ronike. Ti kraji danes sploh niso omenjeni v zakonskem predlogu. Drugo področje je odnos države do kulturnih ustanov. Naša zahteva je, da se pri vladnem komisarju ustanovi poseben sklad, ki naj ga upravlja odbor, v katerem so enakovredno zastopane osrednje slovenske kulturne organizacije.«
V	nadaljevanju je dr. Paulin zahteval, da pride do izboljšanja zakonskega osnutka med razpravo v parlamentu.
Ob koncu je predsednik ZSKP pozdravil skorajšnje demokratične volitve v Sloveniji, kar kaže na viden napredek slovenske družbe ta na proces pluralističnega razvoja v matični domovini. Vse to tudi na potii v novo in združeno Evropo.
Nato je podala svoje poročilo tajnica ZSKP prof. Franka Žgavec. Orisala je vse glavne kulturne pobude Zveze v prejšnjem obdobju in podčrtala nekaj misili ob splošnih vprašanjih naše kulture. Poleg že iz predsednikovega poročila omenjenih glavnih dejavnosti (je še poudarila niz predavanj o Virgilu Ščeku, ku je bil letošnjo zimo in je s tem ZSKP nadaljevala lepo tradicijo predavanj o naši primorski polpreteklosti.
Prof. Žgavec je ob koncu še pripomnila, da javna občila marsikdaj skopo poročajo o vsem tem dedu. Tako je dejala med drugim: »Kljub uspehu dn štirim ponovitvam ni dobila opereta (Planinska roža) pomembnega poudarka v slovenskem dnevniku, kot ga ni dobila izdaja brošure dn pesmarice. Zgleda, da je kulturno življenje goriških Slovencev manj pomembno kot so martinovanja to večerje, katerim velikokrat naš slovenski dnevnik posveča dober del svojega prostora.«
POROČILA IN POZDRAVI VOLITVE NOVIH ORGANOV ZSKP
Blagajniško poročilo je prebrala Danijela Puja. Nato so poročali predstavniki posameznih v Zvezi včlanjenih društev. Tako so poročali: Franka Padovan (F. B. Sedej iz Števerjana), Kristina Kovic (Podgora), Danijel Čotar (Ljudski radio), Ljubka Šorli (SKPD M. Filaj - Gorica); Branko Blažič (zbor. M. Filej), Aleksandra Kosič (zbor L. Bratuž), Valentina Pavio (društvo Štandrež), Nadja Kovic (zbor Ru-pa-Peč), Mauricio Peric (društvo Hrast iz Doberdoba).
Nato so sledili pozdravi občnemu zboru. Svoj pozdrav so prinesli predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije M. Tavčar, predsednik SSO Marija Ferletič, predsednik ZCPZ Lojzka Bratuž, Kazimir
Velika noč!
Kaj si današnji, nemirni in vprašanj polni človek predstavlja pod to besedo?
Da otrokom, posebno v zahodnem svetu, največ pomeni »velikonočni zajček«, je razumljivo, saj si pod vstajenjem — po smrti ■— ne morejo veliko predstavljati. Da je pa tudi odraslemu človeku lepše in prijetneje govoriti o rojstvu kot o smrti in vstajenju, je razumljivo zaradi dejstva, da smo vse preveč vezani na zemeljske dobrine in si pod večnostjo ne znamo predstavljati jasne oblike. Saj smo na pogrebih, posebno če gre za nam drage osebe, tako žalostni, da kar ne moremo verjeti, da bomo tistega, ki leži v grobu, enkrat res spet videli — pa čeprav v drugačni obliki. Prav zato pa bi morala biti Velika noč za nas res praznik veselja, saj je vstajenje premaga smrti.
Pa je tudi res tako? Je naše upanje takšno, da drži pokonci oz. dviga? Nas bosta upanje in vera v vstalega Kristusa na velikonočno jutro privedla v cerkev ali pa bomo to naredili le iz tradicije?
Potrudimo se, da ne bomo samo števil-
Humar (Katoliški dom), Janez Povše (ZSKD), goriški občinski odbornik Andrej Bratuž in Danijel Devetak (skavti). Pismeno pa sta pozdravila občni zbor deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar in gordški pokrajinski odbornik dr. Mirko Špacapan.
V	imenu nadzornega odbora je podal razrešnico odboru Marko Brajnik. Ta je tudi predsedoval občnemu zboru za volitve novih organov Zveze. Za predsednika je bil z veliko večino zopet potrjen dr. Damjan Paulin, širši in ožji odbor pa bosta izvoljena na prvi seji v mesecu maju.
Občni zbor je še izvolil predstavnike v nadzorni odbor in v razsodišče. V nadzornem odboru bodo Marko Brajnik, Marjan Breščak, Mauricio (Peric. Ljubka Šorli ter Ivan Vogrič. Razsodišče pa sestavljajo Andrej Bratuž, Ivo (Kovic dn Jožef Žorž.
Občni zbor ZSKP v Gorici je ponovno dokazal veliko dn razvejano kulturno-pro-svetno delo vseh včlanjenih društev, organizacij in zborov. Prav tako pa tudi pomembne samostojne pobude in prireditve Zveze same, ki ima v goriškem in širšem primorskem pa tudi zamejskem prostoru gotovo svoje posebno poslanstvo. Po narodnih in duhovnih izročilih primorskih Slovencev bo gotovo v bodoče nadaljevala svojo svetlo pot tudi v smeri nove in široke povezave narodov v kulturno in skupno Evropo devetdesetih let!
ka oz. lutka v hiši božji. Ne pojdimo tja samo zato, ker starši tako želijo, ker je pač taka navada. Prisostvujmo enkrat doživeto »zadnji večerji«, trpimo skupaj z Jezusom, križanim in umrlim na »velik petek«, potem bomo lahko tudi resnično Z njim vstali na »veliko soboto«. Ni vse, kot se marsikje dogaja, blagoslov jedi. Z njim si še ne odkupimo pravice pravega praznovanja največjega cerkvenega praznika v letu.
Prava in iskrena priprava ter sodelovanje nas bosta napolnila z radostjo, ki bi morala biti navzoča v prav vsakem kristjanu te dni. Za to ne bomo potrebovali reklame in vabil v časopisih, radio ne bo posebej oznanjal »dogodka« dneva — sami se bomo morali po svojem notranjem, krščanskem prepričanju odločiti za udeležbo. Ne misliti samo na telesno hrano, temveč v duhovni povezanosti s Kristusom poglobiti svojo vero, in če je potrebno, začeti novo pot. Kristus je umrl za nas vse, torej tudi zate in zame. Ne dopustimo, da bi umrl zaman!
Veselo Alelujo!
R.B.
Ljubljanski pomožni škoj Stanislav Lenič je bolan. Šele pred tiho nedeljo se je vrnil iz bolnišnice. Četudi slaboten, je pristal na intervju z urednikom »Družine« dr. Janezom Grilom. Iz tega intervjuja prinašamo naslednje pričevanje o Skoju Gregoriju Rožmanu in duhovnikih med zadnjo vojno in po vojni ter sploh o slovenski Cerkvi.
Kot priča dogodkov si že dolga desetletja prizadevate, da bi sramotni steber s krivičnim napisom pred ljubljansko stolnico odstranili. Doslej se za te pobude oblast ni dosti zmenila. Bi nam povedali, kaj se je takrat v resnici dogajalo?
Glede sramotilnega stebra pred stolnico lahko kot očividec povem, kako so stvari potekale. Res je bilo med vojno več demonstracij žena po ljubljanskih ulicah. Škofu Rožmanu očitajo, da ni hotel sprejeti teh žena. Če so bila kdaj vrata zaklenjena, so to storili italijanski okupatorji, ki so postavili stražo na škofijsko dvorišče. Za nobeno demonstracijo škof ni vedel, ker je stanoval v 2. nadstropju v sobi proti reki Ljubljanici to ni mogel slišati, kaj se dogaja na ulici pred stolnico.
Drugo dejstvo je, da je škof vsakega človeka, ki je prišel k njemu s prošnjo, sprejel. Tudi tedaj, ko je šlo za komuniste. Zato je velika krivica očitek, da ni hotel sprejeti žena. Še večja laž pa je napis na stebru, da je škof dal s silo razgnati demonstrantke. Res pa je, da so tedaj škofu mnogi očitali, da od jutra do večera ne dela drugega, kot sprejema ljudi in posluša njihove prošnje.
Po mojem je ta spomenik velik škandal za kulturno Ljubljano. Kadar sem hodil mimo in slišal, kako vodniki napačno razlagajo dogodek, sem ljudem vedno povedal, da je spomenik velikanska laž in krivica, ki ga je dala postaviti komunistična oblast proti Cerkvi.
Dokumente, ki so govorili v prid škofa Rožmana, je policija v času procesa zvijačno zaplenila in jih do danes še ni vrnila. Ali veste, kakšni dokumenti so to bili?
Ko so leta 1946 pripravljali proces proti škofu Rožmanu, smo vedeli, da bo izpeljan tako, kot bodo komunisti hoteli, zato se na škofiji nihče ni upal posredovati pri procesu. Sredi procesa pa je prišel k meni profesor dr. Lukman, ki je bil med vojno soudeležen pni številnih Rozmanovih odločitvah in je vedel za številne dokumente, ki so govorili v škofov prid. Šlo je za različne intervencije, proteste ta prošnje Italijanom ter 'Nemcem zoper vse krivice, ki so ijih pri nas delali. Da bi zaščitil nedolžne ljudi, ki so jih ponoči streljali partizani, je po nasvetu vseh strank prosil tudi to, naj organizirajo vaške straže, da bodo ljudje lahko branili svoja gola življenja. Bilo je še polno drugih dokumentov. Med njimi tudi prošnja za Toneta Tomšiča, ki jo je Rožman naslovil na Mussolinija in papeža.
K meni je prišel advokat, ki je branil škofa Rožmana. Prosil me je, naj mu vse te dokumente izročim, da jih bo uporabil pri obrambi. Podpisal mi je potrdilo, da bo vse vrnil na škofijo. Bil sem naiven in sem mu verjel. 'Nikoli jih ni prinesel nazaj. Dr. Lukman je izvedel, da je Udba dokumente zaplenila. Na procesu niso nobenega uporabili v prid škofu.
Podobno se je zgodilo tudi z mamo Toneta Tomšiča. Dobro se spomnim, kako je skupaj s tremi hčerami prijokala na škofijo in prosila škofa, naj posreduje za sina. Škof Rožman mi je takoj narekoval brzojavko na Mussolinija in papeža, kasneje pa še posebno prošnjo. Ko je Tomšičeva mama hotela na procesu pričati za škofa in povedati, kaj vse je naredil, da bi rešil sina, ki je bil sekretar slovenske partije, ji tega niso dovolili.
Danes tudi komunisti priznavajo, da je bilo po vojni veliko političnih procesov in krivičnih obsodb. Ogromno duhovnikov, tudi vi med njimi, je bilo obsojenih na dolga leta zapora. Menite, da bi bilo potrebno te procese obnoviti in krivične sodbe razveljaviti?
Večina procesov proti duhovnikom je bila skonstruirana, zlasti tedaj, ko so hoteli zapleniti cerkveno premoženje, npr. jezuitom., lazaristom in drugim redovnikom. Vedno so našli nekakšno »finto« in potem naredili procese, ki so bili popolnoma krivični. Potrebno bi jih bilo razveljaviti ali obnoviti ter vrniti zaplenjeno
Škof Stanislav Lenič
premoženje, samostane in druge zavode.
Tudi proces proti škofu Rožmanu?
Proces proti škofu Rožmanu je (bil pripravljen s tako naglico in s takim sovraštvom, da niso dopustili nobene olajševalne okoliščine, zato bi ga bilo nujno obnoviti. (Predvsem bi bilo treba povedati 'tisto Rožmanovo misel, ki jo je izrekel že na začetku okupacije: Mi (Slovenci smo tako majhen narod, da moramo vse storiti, da bomo do konca okupacije ostali živi, da ne bomo izgubljali mladih mož in fantov, zato ne smemo hiteti s 'kakim velikim in prehitrim odporom.
Vedel je, da komunisti hočejo predvsem revolucijo, da je to njihov prvi namen. Pod krinko osvobodilne vojne so pridobili veliko poštenih ljudi, ki so se jim pridružili zaradi osvoboditve, ne pa zaradi komunizma. Dolomitska izjava je samo potrdila, kam je usmerjena vsa zadeva. Rožman je bil proti brezbožni komunistični in stalinistična revoluciji. Hotel je varovati ljudi in jih počasi pripravljati na odpor, ki so ga mnogi na različne načine pripravljali.
Koliko duhovnikov je bilo po vojni zaprtih, kdo je imel najdaljši »staž«, kateri je prišel zadnji iz zapora?
Število zaprtih duhovnikov se je vrtelo okoli 160. Najdalj časa je bil zaprt pokojni blejski župnik Ignacij Škoda, polnih enajst let .Med vojno je bil župnik v Škocjanu na Dolenjskem in so mu očitali vse mogoče. Ved.no je trdil, da je zaprt po nedolžnem. Reševal sem ljudi, ne .pa jih ovajal, je govoril.
Koroške drobtinice
Slovenski oddelek .koroške televizije in z njo vsi slovenski Korošci so se pred kratkim veselili 1. obletnice oddaje »Dober dan, Koroška«, ki je na sporedu vsako nedeljo pol ure.
Tomaž Ogris, predsednik Slovenske prosvetne zveze, je konec marca po osmih letih delovanja odstopil. Kot vzrok je sicer omenil poklicne spremembe, najverjetneje pa je (krivda v zunanjih posegih in nasprotovanjih med raznimi organizacijami.
Karel Smolle, koroški poslanec, je bil nekaij dni v Sloveniji, kamor ga je na predvolilna zborovanja povabila opozicijska stranka DEMOS.
2. aprila je Mohorjeva založba širši javnosti (obisk v Slomškovem domu je bil res lep) predstavila novo kaseto »Juri Muri v Afriki«. Knjigo s to pripovedjo je napisal Tone Pavček, sodobne melodije na to besedilo pa je posnel Gabrijel Li-puš.
Istega dne je Zveza kulturnih organizacij Slovenije podelila koroškemu Slovenou dr. Pavlu Zablatniku (duhovniku, znanemu zbiratelju narodnega blaga in piscu več knjig, nekdanjemu ravnatelju Slovenske gimnazije in predsedniku KKZ ter dobitniku Tischlenjeve nagrade) »odličje svoboda z zlatim listom« — najvišje odlikovanje,
★
Ljudje mislijo, da odpoved jemlje svobodo. Ne vedo, da edinole samoodpoved daje resnično svobodo, ki nas osvobaja od nas samih, od naših strasti, ki so največji tirani. (F. Fčnčlon)
Naše velikonočno tihožitje (foto Slavko Bratina)
Sveta Velika noč
V župnijski dvorani v NABREŽINI bo od 15. do 22. aprila
RAZSTAVA
velikonočnih purhov in slik domačih slikarjev. Odprta bo vsak dan v popoldanskih in večernih urah.
Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti
SSk se bo predstavila na devinsko-na-brežinskiih občinskih volitvah s pomlajeno kandidatno listo, ki ji bosta načelovala dosedanji župan Bojan Brezigar in vodja svetovalske skupine 'Martin Brecelj, ter s programom, ki se zavzema za uravnovešeno rast občine in za omikano sožitje v njej.
Kandidatno listo in osnutek programa je odobril razširjeni sekcijski odbor, ki se je sestal v Mavhinjah, zdaj pa ju mora potrditi še strankin pokrajinski svet. Udeležence mavhinjskega zasedanja je uvodoma nagovoril sekcijski tajnik Antek Terčon, ki je tudi predlagal v odobritev kandidatno listo, kakor jo je izdelala posebna komisija..
Osnutek programa so nato v imenu posebne programske komisije prikazali Martin Brecelj, prof. 'Marinka Terčon in arh. Danilo Antoni, ki skrbi za njegovo grafično upodobitev. Omeniti velja, da bo devinsko-nabrežinska SSk ob volilnem programu dala tudi obračun opravljenega dela v iztekajoči se upravni dobi.
V razpravi se 'je oglasil tudi dosedanji neodvisni občinski odbornik Igor Tuta. Dejal je, da iz osebnih razlogov ne more kandidirati na teh volitvah, pozval pa je vse slovenske volivce, zlasti tiste, ki so doslej glasovali za PSI, naj podprejo listo Slovenske skupnosti.
Kandidatna lista SSk za občinske volitve v Dolini
SSk je vložila kandidatno listo za občinske volitve, ki bodo 6. maja v Dolini. Kandidati so:
Mahnič Sergij, Stefančič Aldo, Novak Danijel, Gombač Boris, 'Giorgi (Jurjevič) Zorko, Gorjan Zorko, Hrvat Bruno, Krasna Mirko, Parovel Čurman Anamarija, Petaros Tomaž, Sedmak Zmaga, Slavec Branko, Smotlak Andrej, Štrajn Rado, Štrajn Mirko, Vodopivec Srečko, Vodopivec Just, Zahar Stevo, Zobec Miodrag.
27. literarna nagrada »Vstajenje« za leto 1989
Komisija literarne nagrade »Vstajenje«, ki jo sestavljajo prof. Zorko Harej, prof. Martin Jevnikar, urednik »Mladike« Marij Maver, pesnica Ljubka Šorli in prof. Zora Tavčar, se je sestala 10. aprila 1990 v Trstu na sedežu Slovenske prosvete in se izrekla o 14 knjigah, ki so jih v preteklam letu izdali zamejski in zdomski pesniki in pisatelji. Po temeljiti presoji se je soglasno odločila, da podeli literarno nagrado »Vstajenje« za leto 1989 Zorku Simčiču iz Argentine za knjigo Trije muzikantje ali Povratek Lepe Vide, ki je izšla pri Založbi Duhovno življenje v Buenos Airesu 1989 - istočasno pa tudi za njegovo prejšnje literarno ustvarjanje.
Denar za nagrado je spet podelila Hranilnica in posojilnica na Opčinah, za kar se ji odbor iskreno zahvaljuje.
Bazovica
Obnova misijona. V tednu pred tiho nedeljo sta nas obiskala lanska misijonarja p. Gabrijel iz Celja in p. Mihael iz Ljubljane. Prišla sta k nam, da nas spomnita na lepi misijon, ki sta ga vodila skupaj s s. Dominiko. Obiskala sta vse tri osnovne šole (med veroučno uro, da se ne »pregrešita« proti sedanjim nelepim predpisom). 'Srečala sta se z našimi prvoob-hajanci, pripravniku na birmo in tudi z lanskimi birmanci. Po vseh sedmih vaseh sta se srečala z vaščani ali v cerkvi ali v vaških domovih: tu so imeli pogovore in sv. mašo. Tudi Botač, ki spada k Sv. Tomažu na Pesku, je bil deležen obiska p. Mihaela. Botač ima sedaj samo še eno družino, ki nudi številnim izletnikom po Glinščici jedačo in pijačo. Obnova je prinesla največ duhovnih dobrin bolnikom in ostarelim: nad 60.
Obnova se je zaključila za obe župniji na Praznik staršev v župnijski dvorani v Bazovici. Spored je bil pester in bogat. Najprej so nastopili učenci Bazovice in Peska, ki so staršem izpovedali svojo ljubezen in hvaležnost, nato še otroški zbor »Slomšek«, kii je prav lepo zapel več pesmi od spremljavi našega malega godca Davida Ražma. Namesto napovedanega govora p. Gabrijela je nastopilo amatersko gledališče »Zelezar« iz Celja-Štore z novelo Alme Karlin »Pod košatim očesom«. P. Gabrijel je dal besedo igralcem, ki so prikazali težavne razmere dveh žen z Vzhoda, ki iščeta nasvete in tolažbo pri
mladi budistični sestri redovnici. Odgovori niso veljali samo za dve preizkuša-ni ženski, temveč za vse žene, matere, dekleta, ki prav gotovo umajo podobne težave.
Praznik so zaključili pridni, sposobni godci in pevci ansambla »Zvezde« z Opčin, ki so -nas .popeljali z diapozitivi v Kanado, kjer so lani nastopali v veselje slovenskih izseljencev. Ansambel je s svojimi pesmimi in glasbo zbudil veliko veselja in ploskanja. Hvala vsem, ki so počastili naše starše s tako lepo in veselo prireditvijo.
Sveta brata Ciril in Metod sta v soboto, 7. aprila stopila v naše veliko cerkveno okno. Slika v barvnem steklu je zares umetniška in je delo našega tržaškega umetnika Edija Žerjala, ki pripravlja še drugih pet. oken. Dela je izvršilo podjetje Guido Farinati iz Benetk. Pričakujemo, da bo konec maja isto podjetje izdelalo in postavilo drugo sliko sv. Roka. Delo zahteva veliko časa, zato potrpežljivo čakamo in medtem nabiramo prispevke. 'Naši ljudje radi pomagajo, ker se zavedajo, da sodelujejo pri važnem delu, ki bo v čast vsem župljanom. Že tretjino so darovali za celotne stroške šestih oken.
Čarodej Viki bo na belo nedeljo, 22. aprila nastopil s svojo skupino v kinodvorani. Nedolgo tega nas je že očaral s svojimi spretnimi igrami in razveselil male in velike. Nastop bo ob 18. uri.
Voščili
Župniji sv. Marije Magdalene v Bazovici in sv. Tomaža na Pesku voščita vsem naročnikom Katoliškega glasa veselo Veliko noč. Obenem tudi vsem darovalcem za naša dela v cerkvi.
★
Župnijski pastoralni svet sv. Jerneja na Opčinah vošči vsem v imenu celotne župnijske skupnosti z Opčin, od Banov in Ferlugov, vse bogastvo Očetovega Duha ob Jezusovem vstajenju, posebej bolnim in kakorkoli trpečim, v zdravju duše in telesa.
Iz slovenske Koroške
Zahvala
Župnijska skupnost iz Ricmanj se zahvaljuje vsem, ki so ob domačem prazniku sv. Jožefa prispevali za popravila cerkve, zlasti domačim in tujim dobrotnikom.
30 let zbora »Gallus«
V petek, 6. aprila se je v 'srednji dvorani koncertne hiše v Celovcu zbralo veliko število ljubiteljev petja, da počastijo 3d4etnico mešanega pevskega zbora »Jakob Petelin Gallus«, ki ga je ustanovil pokojni salezijanec, nekdanji prof. glasbe na Slovenski gimnaziji, znani zbiratelj starih koroških pesmi dr. France Cigan.
V prvem delu so pevci, ki so za to slavnost nastopili v novih oblekah (moški črno, ženske vijoličasto), zapeli med drugim dve Gallusovi pesmi in prof. Ropitza (sedanjega dirigenta) »Missa brevis«. V drugem delu sta največ aplavza poželi Ciganova »Dober večer« in Lenčke Kup-per (predsednice društva) »Hiša ob reki Bistrici«. Poleg .tega se je predstavilo 10 rosno mladih Celovčanov, ki že vadijo pod imenom »Mali Gallus«. Upajmo, da bo pri navdušenosti za ohranitev slovenske pesmi na Koroškem tudi ostalo.
Zbor, ki ga je do zdaj vodilo že sedem dirigentov, nosi ime po slovenskem skladatelju iz 16. stoletja Jakobu Petelinu Gallusu, katerega 440-letnico rojstva letos praznujemo — prihodnje leto pa bo minilo že 400 let od njegove smrti. Člani zbora prihajajo tedensko na vaje v Celovec in sicer iz vseh treh dolin. S svojimi nastopi so v 30 letih navdušili že .poslušalce doma, v Sloveniji, na Primorskem, v Rimu (ob odprtju Slovemika leta 1973), Nemčiji in tudi v ZDA in Kanadi. Izdali pa so tudi več plošč in. kaset.
Častni predsedniki in nekdanji dirigenti so kot zahvalo prejeli odlikovanja, besede spodbude za naprej pa je spregovoril France Vrbinc. Na koncu smo vsi skupaj zapeli Ciganovo »V dolinci prijetni«. - R.B.
★
Oh kako bogata je ljubezen. Tako prepolna je, da bolestno in nemirno išče struge, kamor bi se izlila. Noče zahvale in ne odgovora, odprtih rok išče, da bi jih oblagodarila, odprtih src, da bi jih napolnila s svetlobo. (Ivan Cankar)
V teku je šolska racionalizacija
V prihodnjem petletju naj bi prišlo do sprememb na šolskem področju v smislu racionalizacije, ki naj bi prispevala k zmanjšanju državnih stroškov za šolstvo, z upravnim in vodstvenim združevanjem raznih šol (isti ravnatelj za dve ali več šol, isto tajništvo ipd.).
Tudi slovenske šole bodo občutile val racionalizacije, saj šolski skrbnik predlaga ministrstvu za petletje 1990/1995 združitev učiteljišča S. Gregorčič s klasičnim licejem P. Trubar, združitev slov. sekcije ITI z zavodom Ž. Zois, predhodno bi se zavoda osamosvojila, obema pa naj bi bil lahko pridružen trgovski zavod Ivan Cankar.
Odbor Sindikata slov. šole - Gorica je na seji 6. aprila razpravljal o tem vprašanju in razmišljal, kako predvideni ukrepi siromašijo našo skupnost. Sicer razume težnjo po racionalizaciji šolskega sistema oz. predvideno združevanje tudi slovenskih zavodov, vendar do neke meje, saj drugače specifike itd. tega prostora ostanejo le besede.
Nato se je razpravljalo o številu razredov na slov. nižji in višjih šolah, ki se v prihodnjem šolskem letu ne bo spremenilo, razen na nižji srednji šoli I. Trinko, kjer odpade en razred.
Predsednik L. Devetak je poročal o srečanju,ki so ga imeli predstavniki goriške-ga sindikata konec prejšnjega meseca z jugoslovanskim generalnim konzulom v Trstu, in o sestanku, ki ga je imelo >go-riško s tržaškim tajništvom SSŠ o sestavi kandidatnih list za volitve v deželno komisijo.
SSŠ prireja 17. maja sindikalno zborovanje za učno in neučno osebje nižje in višjih šol. Maturantski izlet po Jugoslaviji do od 23. do 28. aprila s 'trajektom
od Reke do Dubrovnika.
'Pa še zbadljiva novica. Na seji je krožil seznam nekdanjih dijakinj, ki so končale slovenske šole, katerih otroci danes obiskujejo italijanske šole. Je že res, da so poročene z Italijani, vendar se odborniki sprašujejo, kako lahko mož sprejema ženo, ne sprejema pa njene kulture in identitete. S tem, da se otrok vpiše v slovensko šolo, ima odprt pogled v dve kulturi.
Števerjan
V ponedeljek, 9. aprila je sekcija SSk za Števerjan predstavila na občinskem uradu listo 12 kandidatov, ki bodo zastopali SSk na prihodnjih občinskih volitvah 6. dn 7. maja.
Kandidati so: Corsi Hadrijan, Miklus Darko, Vogrič Ivan, Prinčič Izidor, Falcic-chia Gerardo, Mužina 'Mirko, Pintar Aleš, Humar Dominik, Domi Rinaldo, Hlede Alojz, Hladnik Boris, Lakovič Slavka.
Čestitke
Na tržaški Fakulteti za politične vede je 4. aprila diplomiral z najvišjo oceno in pohvalo
IGOR PRINČIČ Čestitajo starši in sestra.
Naši mladi nastopajo
Gojenci Slov. centra za glasbeno vzgojo E. Komel so imeli v zadnjem tednu marca kar dva nastopa. V torek, 23. marca smo sledili pestremu programu, ki so ga predstavili učenci oddelka glasbene šole v Doberdobu, v soboto istega tedna pa so nas razveselili s svojim nastopom učenci oddelka v števerjanu. Na obeh večerih so poleg domačih sodelovali tudi gojenci drugih oddelkov, ki so spored obogatili in
i'.
SKD »HRAST« - DOBERDOB
vabi na tradicionalni
PRAZNIK POMLADI
v ponedeljek, 16. in v nedeljo, 22. aprila
Ponedeljek, 16. aprila
13.00 Odprtje praznika
15.00 Odprtje razstave akvarelov Miha Renka iz Trsta
15.30 »£x tempore« za vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo
17.00 Nastop godbe na pihala iz Nabrežine. Sledi ples ob zvokih ansambla Lojzeta Slaka
22.00 Tombola v vrednosti 1.500.000 lir. V primeru slabega vremena bo tombola v nedeljo, 22. aprila ob 22. uri.
Nedelja, 22. aprila
13.00 Odprtje praznika
17.30 Nastop folklorne skupine »Balemo insieme« iz Gorice. Sledi ples. Igra ansambel »Happy Day«.
* * *
Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi jedili na žaru in z domačo kapljico.
obenem vzpostavili med seboj vez poznanja in prijateljstva.
Res lepo je bilo gledati in poslušati mlade, kako stopajo v čudoviti svet glasbe. Naravnost razveseljivo pa je, da je zlasti v Doberdobu pričalo s študijem toliko najmlajših.
Iskreno priznanje pa vsem profesorjem, ki so nastopajoče pripravili. Morda bi bilo primerno, ko bi učenci izbirali za študij čimbolj različne instrumente, saj poglobljeni študij glasbe ne sloni izključno na določenem instrumentu, pač pa na vsestranski glasbeni vzgoji. Ne gre samo za to, da bi naša skupnost imela priznane glasbenike, ampak tudi za to, da bi znala razumeti in vrednotiti glasbene stvaritve in da bi postajala odgovornejša v pristopu do glasbe, skratka kulturnejša.
Prve dni aprila je bil v Kulturnem domu v Gorici in kasneje v Gallusovi dvorani v Trstu seminar, ki ga je vodil sovjetski pedagog Sijavuš Gadžijev. Udeležili so se ga tudi gojenci Glasbenega centra E. Komel, ki se tudi sicer uveljavljajo.
Tako je bila izbrana za nastop na za-
ključni produkciji glasbenih šol Primorske v Portorožu kot edina predstavnica glasbenih šol na Goriškem prav učenka Valentina Pavio, kar je 'šoli vsekakor v
čast.
KATOLIŠKI GLAS tednik - uredništvo in uprava: Riva Piaz-zutta, 18 - 34170 Gorica - Tel. 0481/533177 -telefax 533177 - poštni tek. račun: 11234499 poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo (Societa Tipografica Cattolica srl - Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318) Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta	95.000
Oglasi: za	vsak	mm višine v širini	enega
stolpca: trgovski	oglasi in osmrtnice 500
lir, k temu dodati 19 % IVA
Na Tiho nedeljo je odšel v večnost v Strasburgu brat, oče, dedek
dr. Lado Koželj
univerzitetni profesor
Njegove posmrtne ostanke smo na žaljo pokojnega prenesli v Nabrežino, kjer počiva ob ljubljenih starših v družinski grobnici od 6. aprila.
V ljubezni se ga spominjajo sestra z družino, 5 sinov in 3 hčerke, razkropljeni po sveLu.
Bil je zaveden Slovenec, neomahljivega značaja in globoko veren.
Prosimo 'tihega sožalja.
Elica z družino In otroci
Nabrežina, Strasburg, Reka, Los Angeles.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega
Edija Budala
se iskreno zahvaljujemo vsem, iki so na kateri koli način počastili njegov spomin, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izkazali besede tolažbe.
Posebna zahvala g. župniku J. Žoržu i.n vsem tistim vaščanom, ki so nas v teh težkih trenutkih tudi gmotno podprli.
Štandrež, S. aprila 1990
Žalujoči starši in sestra z družino
SKPD MIRKO FILEJ - GORICA
vabi na
KONCERT
ki bo v sredo, 18. aprila ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici. Nastopata DUŠAN KOBAL, tenor VALENTINA PAVIO, klavir Na sporedu so operna, solospevna in klavirska dala.
Z GORIŠKEGA
Ingrid Silič v goriškem avditoriju
V abonmajskem koncertu, ki jih pripravlja društvo R. Lipizer, je v soboto, 24. marca nastopila tudi goriška rojakinja, pianistka Ingnid Silič.
Siličevo poznamo že iz dijaških 'let, ko je obiskovala glasbeno šolo v Šempetru pri Gorici v razredu prof. »Lojzke Peršič. Že zelo mlada je zavoljo svoje nadarjenosti vzbujala pozornost pri pedagogih in občinstvu. iPo akademiji v Ljubljani se je izpopolnjevala na raznih višjih šolah, posebno intenzivno pa na dvoletnem tečaju v Moskvi.
Po vrnitvi v domovino je skušala s svojim znanjem in izkušnjami prodreti v slovenski glasbeni ambient, vendar je doživela izreden uspeh šele po nastopu v Turinu leta 1985, ko se je italijanska publika zavedela njenih odlik, laskave ocene glasbene kritike pa so ji odprle vrata v najbolj znamenite italijanske avditorije.
Na goriškem odru je Siličeva suvereno odigrala zahteven program od Mozarta in Beethovna do Chopina in Liszta. Odlikuje jo izvrstna tehnika in dognano podajanje glasbene misli. Goriški poslušalci so jo toplo sprejeli, mi ji pa k nastopu in uspehom iskreno čestitamo.
Slikarka Fanči Gostiša v Kulturnem domu
V petek, 6. aprila so v Kulturnem domu v Gorici odprli razstavo del idrijske slikarke Fanči Gostiša, ki izhaja iz učiteljske družine Gostišev. Umetnosti se je predajala že od nežnega otroštva, vendar je do prve samostojne razstave prišla šele leta 1961. Tej razstavi je sledilo še več drugih po Sloveniji in na Primorskem. Razstavljala je tudi v Italiji in sicer v Ferrari, Palmanovi in v Špetru v Nadiški dolini.
Slikarka je navezana na mladostne spomine in okolje, v katerem se je odvijalo njeno ne vedno mirno ali brezskrbno življenje. Nič čudnega torej, da so v njenih delih prikazane stare idrijske hiše, ki jih je uničil zob časa. Danes je večina teh hiš izginila, le še njihova podoba se nam zrcali iz Gosfiišinih platen.
Na petkovi slovesnosti so spregovorili prof. Tomaž Pavšič, Igor Komel ter Jožko Vetrih in prikazali življenjsko in umetniško pot Fanči Gostiševe.
Razstava bo odprta do 20, aprila. Ronke
Okrogla miza. Pri polni občinski dvorani je bila v petek, 30. marca okrogla miza na temo »Ustava in slovenska narodna manjšina«. Organizirala sta jo Jadro in krožek dr. A. Gregorčič.
Uvodne beseda sta imela predsednik društva Jadro ter predsednik krožka A. Gregorčič. Prikazala sta sedanje stanje Slovencev na Laškem ter tudi njih preteklost; opozorila sta na tiho asimilacijo, ki nevzdržno pronica v slovenske družine, in pa na Maccanicov zakonski predlog, ki ne pozna Ronk in Slovencev na Laškem.
Za njima sta spregovorila senator PC Battello ter prof. Samo Pahor. K večeru je bil povabljen tudi poslanec DC L. Re-bulla, ki se je opravičil zaradi nujniih zadržkov. Preveč prostora bi zavzelo, če bi hoteli povzeti vsebino govorov obeh predavateljev in končno debato z občinstvom. Vsekakor je bila zanimiva ugotovitev, da bi glede zaščite lahko dosegli dosti več, če bi nastopali enotno in če bi uporabljali zakone, razsodbe in pravice, ki že obstajajo in ki obvezujejo tudi državo. - K. M.
Vinkota 35.000, vseh sorodnikov 25.000, Stojan Pertot 10.000, ob pogrebu Danice Ra-žem 33.000, družina Jurkič v spomin mame Ljudmile 100.000, Elvira Filipčič v spomin mame Antonije 10.000, sorodniki v spomin Stanka Vodopivca 20.000, Marija Pečar v spomin Danice Ražem 20.000, Marija Križ-mančič v spomin brata Rudolfa 20.000, Nadja Žagar v spomin očeta Franceta 20.000, Marija Čufar 10.000, Marija Fonda iz Padrič 50.000, Anita De Denaro 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Tonček Trento ob pripravi na zakon 20.000; Marcela v spomin na mamo Kristino Kranjc-Hro-vatin 100.000; Livija Sosič v počastitev spomina staršev 20.000; Albina Brišček 10.000; Rudi in Vida ob zlati poroki 100.000; dr. Robert Čorbo ob krstu sinčka Nicholasa
50.000 dir.
Za cerkev v Nabrežini: Caharija 10.000; Pipan 10.000; Radovič 40.000; Perna 50.000; Kukanja 50.000; Perna 25.000; Sonzogno 100.000; skavti 50.000; Solinas 10.000; Saksida 10.000; Slavec 10.000; Venier 5.000; Pa-store 40.000; Caharija 50.000; B. B. ob 40-letnici mašništva 240.000; isti za Kapelo
240.000 lir.
Za popravila cerkve v Ricmanjih: Marija Markuža 50.000; N. N., Trst 400.000; duhovnik Lino Cocci 100.000; Matilda Knez 100.000; N. N., Trst 50.000; N. N., Domio 50.000; Zofija in Mery Komar, Ricmanje 50.000; Valerija Mohorovičič v spomin pokojne mame Marije 30.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Silvana in Romano Primosi v spomin Ernesta Pisani j a 20.000; N. N. 50.000 lir.
Za Slomškov spomenik v Mariboru: prijatelji s Primorske še 550.000 lir.
Za Vincencijevo konferenco v Trstu: g. Lino Cocci 100.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda Mandiča: Ame-lija in Leopold Pangos 20.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: Livija Sosič v počastitev spomina staršev 15.000 lir.
V sklad za slov. misijonarje: vrtec iz Boršta 10.000 lir; S. B. 30.000 lir.
Za lačne po svetu: E. U. 10.000; S. B.
30.000 lir.
Za misijone: Pavla Ažman 100.000; Marija Markuža 50.000; nekateri šolarji
20.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBUESTILA
Tržaški skavti (SZSO) priredijo Mladinski križev pot na veliki petek 13. aprila na Repentabru. Zbiranje ob 20. uri. Vabljena slovenska mladina.
Srečanje za starejše občane v organizaciji dobrodelnih ustanov bo v sredo, 18. aprila ob 16.30 v ul. Donizetti 3. Govoril bo zdravnik dr. Boris Kariš na temo: »Higiena in psihosomatika v zrelih letih«. Sledi družabnost.
SSG - Trst uprizori v Kulturnem domu v Trstu igro Natalie Ginzburg »Intervju«, v režiji Borisa Kobala v četrtek, 12. aprila ob 16. uri za abonma red H, ob 20. uri abonma red J, v sredo, 18. aprila ob 16. uri abonma red I.
SSG - Trst uprizori v Kult. domu v Trstu, v režiji Dušana Mlakarja igro Ivana Cankarja »Jakob Ruda« v petek, 13. t.m. ob 16. uri izven abonmaja, v soboto, 14. t.m. ob 20. uri izven abonmaja in v četrtek, 19. t.m. ob 20.30 abonma red E.
Kiilii TrsiH
Spored od 15. do 21. aprila 1990 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.100 Mladinski oder: »Pomlad hoče biti Velika noč«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 V. Bartol: »Alamut«. 16.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.20 Velikonočne pesmi. 9.00 Po Jezusovih stopinjah. 10.00 Mladinski oder: »Tonček in njegov balonček«. 10.30 Koncert v stolnici sv. Justa v Trstu. 11.25 Slovenski kantavtorji. 2.00 Štirinajst mest, štirinajst sanj. 12.40 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček: '»Srečanje z novo pesmico«. 15.00 Manjšinski potopis. 16.00 Organist Milko Bizjak. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir. 17.25 Mladi val.
Torek: 8.10 Slovenski esej. 9.40 Kultura 'in ne. 12.40 'Primorska poje. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mi in glasba.. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir. 17.25 Mladi val.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 12.00 Zdravniška 'posvetovalnica. 12.40 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«. 14.30 Na goriškem valu. 16.00 Mi in glasba. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir. 17.25 Mladi val.
Četrtek: 8.10 Bela pravljica... 11.30 Zvočne kulise. 12.00 Pomembni dogodki našega stoletja. 12.40 Primorska poje. 14.10 Dvignjena zavesa. 16.00 J. S. Bach: Velikonočni oratorij. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir.
17.25 Mladi val.
Petek: 8.10 Aladjnova svetilka. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Protagonisti slovenske kinematografije. 12.40 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček: »Spoznavajmo svet«. 14.30 Od Milj do Devina. 15.10 Kulturni dogodki. 16.00 V svetu starih glasbil. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir.
17.25 Mladi val.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.10 Valčki in polke. 9.40 Kultura in ne. 10.10 Simfonični orkester Slov. filharmonije. 12.00 Modre dalje. 12.40 Primorska poje. 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. 16.00 Mi in glasba.. 17.10 Vozlišča.
draguljarno nndolon
DAROVI
Za Katoliški dom: N. N. 100.000; F. Z. 300.000; N. N. 70.000; P. B. 50.000 lir.
Za Katoliški glas: E. U. 10.000; Oskar Prinčič ob obletnici mamine smrti 20.000 lir.
Za Sv. goro: Albina Brišček 50.000 lir. Za barvna okna v cerkvi v Bazovici:
V. I. 50.000, Jože Marc ob 96. rojstnem dnevu 50.000, Laljkovi: v spomin brata Jožeta, ki je umrl v taborišču Mauthausen 25.000, v spomin matere Štefanije 25.000,
L
i
KMEČKA BANKA - GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA NABREŽINA rRŽAŠKA KREDITNA BANKA d d - TRST