St. 18. V Gorici, 4. maja 1888. Tecaj „SoLa" izhaja vsnk petok in relja pr> j>n,4tiprfijemnr,i8 *li t Ooriri nn ilom poSHjiana: Vae leth ..... f. t.4( Pol lcm.......1 -'¦ ttitvrt li'ta ...... I I Pri ozmuiilili in talv.i tudi i»ri „jh: glanicah"*v. placujc r.a nnvailiio tristnp. no vrato: 8 kr. fie se tiska. 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ „ ,, 3 „ Z» vefie Lrkp po prostoru SOCA Posamezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. y tobukariu'cfth v gosposki ulfci bli/.u „treh kron", ria stardm "tfga in v nan*!;! uliei tor y Trstu, tia Ca-soiina, 3. Dopisi in imrocnina naj ae poSIja opmvnistTu „Sofo'4 Via Seminario St. 10 • HokrtpiBi se lie vracajo; dopisinjij so bJagovoljno fraukujcjo, — Dclalcem in drugiin iiopremofcnim so narofinina uiiiia, ako se ojflnse pri opramistvu. NaSiin dolKiiikoni. Veduo nase terjmije gotovo tezko de uaSim 6estitim tocnim placevalccui; a fie bi vedcli, koiiko neinarne^ev imamo in bi poznali nase razmere, nam bi gotovo ne zaraerili. — Letni stroSki naiega lista stopijo v tisoce in te smo dozdaj tocno vsaki mesec sproti placali. Slavna aHilarijanska tiskarua" pa hoce, naj bi ji za-naprej vsaki list sproti plaSali. Ker nam manjka lastnega kapitala, da bi list zakiadali, moramo — zatisniti o6i in — na§e dolznike resno pri-jeti, naj nam odrajtajo, kar nam tifie in naj nam v prihounje naro&nino za detrt leta naprej plafiujejo, ako ho6ejo list dobivati. Kcdoruamfie na ta opomin ne po§lje dolzne narofrmie, usta-vimo mu list s prihodujo stevilko. Zarad premuogik ncmarnih plafievaleev se bomo zanaprej strogo drzali dasnikarskega reda, da ne bomo lista poSiljali na upanje. Slavnosten dan, ki goriskiin Slovencem ne izgioe mho bilro iz spo-liiiua, bil je 29. dau aprila, ko je s'jveuska narodna Citalnica v Oorici slavila petindva ictletuico svojega alavitega obstoja. Velika beseda, ki sojov ta namen piiredila, kazala jo vspeh", kutero ti je Gitaluica pri-dobiia v teku avojega dosedanjega zlvljenja. Obciu-stvo, ki je bilo navzoco pri slavnostni bes. di, dajaio je nekak neoavaden prizor, kakerSen se ne vidi z lepa v ditaluiduih prostorih na Citalriicin poziv. Za-Btopano je bilo meato po odlicnih svojih mozVk jav-nega in zasebnega znacaja; a zastopana jo biia tudi dezela iz vseh stirih vetror. Kazalo se jo prav o-ctno, da goriSka Citalnica jo zaSofcnica in imjkrop-kcjSa pospeSevateljca narodnega iivljenja na GoriSketn, tec da dezela na vseh krajik to tudi priznava. Mir* nentu opazovalou bilo je to aicer uze prej znano, kor drugace so uiso mogli razlozlti skupni (korabinovaiii) uapadic. k. Nemcev in veselih ItaUjauaSov proti go-riaki Citaluici prod nekaterimt leti; a vcndar mora vsakega poStenega i-odoljuba in zvestega drzavljana avstro*oger8ke monarbijo razveseliti, ko vidi, da to spozoanje je prodrlo ze vbo naj§ir§e in najkoroaitejie kroge naSe narodne druibe. MnojpoStevilai iu razno-vntni zastopniki nalih uaroduih druStev in obcia pri-dali so, da narodno dolo napreduje, da omika in za-Tednost med narodom se siri, da slavni Avstriji se vzgojujejo zve8ti otrooi in hrabri branitolji proti po-ireioim prijateljem. Yaakoga rodoljuba in avstrijskega patrijota moralo je veaeliti, ko je videl, da obairui prostori so bili piemajkai, da bi sprejeli narodno ra-zumnistYO, ki si je kot gaslo napisalo na svoj prapor avsfcrijako drzavniitvo. Sre^na Avstrija, ki daje tla ta-kim druatvora in takitn boaedam ! Ce je mnogobrojoa in raznoliCna udelo^itev pri* data o zunanjem vepthu, ki ga je dosegla v teku evojega obstoja, avedodila je sijajna izvrsitev rczno-vntnega programa, da sloveuska narodisa Citaluica v Gorici je tudi n» znotraj, to je dulovno iu z ozirom na omiko in uractnost izvanrodao napredovala. Ako ae primeri spored zadoje voselico se sporedom, po kuterem so je vraila prva Citalnidna beseda pied 25 leti, moramo re6i, da je narodno drustvo velikansko naprcdovalo. K enakemu zakiju^ku sili nas pritnoia med umetnisko popoloostjo pri nekdanjih besedak in pri sl&vnostni besedi 29. nprila t. 1. Clovek bi ne veroval, da more goriska C.taluica kaj takega deseci, ako bi ne videl so svojimi o6tni in eliSal se svojimi uieii. Y zadnjib letih zdelo se je, da Citalnica poje-ma ter da zgublja svqje mofii in dovrSonoat svojih bosodij; ali slavnostni dan nas je prepri6al; da Citalnica more mnogo ve6 nogo kaio, da more zadovoljtte f«o poifceot) tirjatve, ki se ji »tavijef tet da celopre- kosuje sploSno pvifiakovanjo in svojo prepri6anjo. V tem oziru je petindvajsetletnica goriSko Citalnice ve-likega pomena, kor jo potrdila in S« jasnoje nogo 19. marca spri&tla to, kar smo rokli ob oni priliki, da nami-ec" hrani v scbi kropko modi in zdravo Sat, ka-tero je treba le vzbuditi o dani prilozuosti, da se po-javijo v svojera najlopsom krasu. A zdaj, ko je Citalnica pokazala v poludrugein mesooi s tremi bese-dami, katrre vso so bile krasme, zaduja 6&z vse sijajna, kaj jej je mogo5e.se rodoljubi m bodo zado-voljili z gotovostjo, da Citalnica more priroditi kaj lepoga in prekrasuoga, ako ho5o, ampak 2eleli bodo najbrze, naj bi Citaluica pogosfco potrdila jih v tern prijetneni preprKanji z besedami in zabavami, ki se prilogajo razoim letnim casom. Kakor so poalu§alci zdru^vali mestno obcinstvo in rojake z dezelo, tako so tudi pri izvrsovanji sporeda razen domacih sodelo-vali pevci in igralci iz bliznje in daljne okolice, tako da 8iuo imeli pred o6mi uaprodok ne le domacih go-riSkib, ampak tudi soioduili bratov po dezoli. Videli smo, z drugimt besedami, nap rede k (Jitaluicia ne le v njonih lulih, ampak tudi posieden ujen naprodok v narodu po dc^eli, ki zajomi svojo zavednost iz sre- mu bila odloCena, in vrhu toga §e s po5etka in pred ig:o v splosao voaelje. Slavnostni govoruik, ki jo Ci-taluioo zibal, ko jo bila Se v povojih, opisal jo ob-sirneje posebno prva leta njenega zivljouja, ki so jiko zanimiva a ozirom na druStveuo ali socijalno zivljonje, ki se jo izcimilo in utrdilo pri nas zaduja leta valcd novik tozcuj in nazorov, ki narode spajajo ali jlilo-&jo. Prebrai jo tudi nekatere brzojavno pozdrave, ki so dosli CUalnici iz Trsta, s Kranjskega in iz zulene Stiijer^ko, kjer so v duhu delezili se slov<:snoati in veselja goriSkih Slovencev. Naj rede kdo, kar ho6«, nam *c ne zdi groh, co priznavamo, da smo Slovenci, prav tako, kakor priznavam^, da smo ijudjo. OJ Bjga imamo narodnost in eloveSko 2 vljjnje, za oboje smo mu kvalezui; zato ne tajirao ni slovenstva ni clove-stva. Ce nas zavest skupnosti in bratstva ozivlja in presinja, no moromo ni5 za to, kakor si nismo sarai ustrojili onih mehov, s katoriuii dihamo, in kakor si nismo sami spletli 2tl, po katorib se pretaka uasa krv. Meuimo, da dolamo bolj poSleno, ako sluSamo glas narave, ki je glas bozji, nego glas paciteljev resnice, ki razupivajo narodnost kot delo framasonstva. Take misli usiljevale so se nam nehote, ko smo culi pozdrave dragih rojakov iz bliznjh io daljnih k.ajev. Govorniku g. E. K. pritrjevaio se je ta pa tarn So med govorom, toliko krepkeje pa, ko je koucal svojo zanimivo razpravo. NajlcpSi del obiirnega sporeda bilo je prekrasno petje, kakersno se ni slilalo v sedaojih (in morda tudi ne v prejenjib) Oitaloidnib prostorih. ^Pobratimija" pela se je brez spremljevanja; Abtov „0bie$* tttisu fK':r in red obcmam samim, pokazali so se rogovilezi ko gobe po dezji; najprej v mestih, kjer so prej ob-dutlli sapo novo postave. Odslej jo bilo, kolikor ob-ciu, toliko razlifioosti gledd vzdr^tivanja krajae policije. Mesta so bila uze kmala prisiljena nastaviti sti-azaiko za vzdrzevanje miru in reda, kajti velika gospodn v mestih je pokazala hitro zobe, ko jo je motila svo-bodna drnhal. A mestni redarji niso mogli kar naenkrat ukro-¦:ti lazdivjano klaSarijo, katera je biia preSiojena svo-bodojaskega duha in santana po raznih izrodkih clo-veake drnzbe. Dolgo let je trpelo tako neugodao stanje, dokler ni konecao bila saraa vlada pcisitjena posedi vmes ter pripomoci aa svojimf organi k vzdr-2evanji miru in reda. — Kmala nastavi vlada tndi v Gorioi 12. redarjev, ker mesial io zdaj niso dosti nkrotili klativitezev. Gospoda in vladoi mozje v mestih si ze pc.na-gajo, ker imajo sredatvi v rokah, a vaScani mo.aju le Boga sprositi, daboodvrnil zdivjanje mladino. ii^^an* stva imajo nalogo v obfiini mir in red vzdrzevati ter paziti na lepo in 5edno ponaianje in cnvati poaamez-nikom imetje in 2ivljenje. Lopa naloga, res, prelepa, a za mnoge pretezka, Sre6oa obfiina, ki ima mo2e ali vsaj moia, katerema z lahko voatjo izrodi tezak, a vaien posel; a nesrecna, stokrat nestedna je oua obcina, koja niraa sposobnega, vrednega raoza; najbolj ne3re5no pa Ijndstvo, ako je tako hudobno, da no5e sposobnemn in vrednemu moza izro5iti preva^aega iapanskega posla- Poglejmo po ob^ioah. Dabimo jih vseh [trojih vrst, a no r enakem stevilu. Poznamo 2upano, koji so vredni vse fasti, koji so res tadi ob&ni v 6ast in sre<5o, Srecoe take obdine. Poznamo pa fie ve6 taoih 2upanoy, koji niso sicer sami za vse »posobni, a znajo si dobiti sposobnih pomagaloev-svetovalcev in obfiin-skih tajoikov. A nahaja se tadi ticih zupanov, koji niso sami sposobni niti ne znajo dobiti in celd nofiejo imeti dobrih svetovalcev in pomocnikov, Po nekaterih obiinah se dogajajo res jSudai in sramotilni dim. Ponofcno rogoviljenje izvira najved iz vse nocl odprcih krdem, v katerih se tndi igrajo vaa-kovrstne igie, celo prepovedane, za velike vsote. Ro-goviljenju so veSkrat nasledki re^na hudodelstva: . pretopi^ poboji, nboji, zlovoljno poikodovanje imetja • ild. 6Q16 vciiki oteeti se zairamujejo. Li more biti I prediznoat in hudobtja veoja, kot je tak da so nekje ' pijanca neali v kcati na pokopaliSde se sve^ami sve-•tod in poanemajod napeve dotiSnih oerkvenib pesmi... bruhali divji ni Bveta nobena red..... < Nekdaj je cvetelo klatoStvo po mestih, dandanes pa cyeto po nekaterih vasoh. Zakaj, sodijo naj 5estifci braloi. ^upanstvemje prva in poglavitna skrb in d o 1 z n o 8 t skrbotiza mir in red v obdini iu lepe obnasanjo obJSinarjuv. Govor driavnega poslanca prof. Fr. Suklje-ja. (Dalje). Glede solnino je gospodu poslaucu tako spolz-uilo, kakor pri vpraSauji gl<>de hraiilui^oih posojil. On pobija Solnino, tisto instttucijo, skatero »i je sedanji n a u 6 n i minister v nasi aolskizgodovini vo6 no slavo stokol, in katcrajev racunskili zakljuckih izrazemi v atovilkah. Teh 573.000 gid. ho5e..izbacniti. Jaz bi se ne proti-vil tenia, 6q bi so v restiici zbrisal vos ta znesek in morda zravon Se kaj druzftga. Prezrl je, da as je tudi prej pladovala Solnina in di se to prej v budgatu nahaja pti snaudncm miaistoratvu" iu sicer pod „gim-nazijami in realkami". H«»de tor«-j 573 000 gld. iz-klju6iti, puatiti pa razhodek, kateri ta Sdntna uado-mestuje, v obUni meri aadomeatujo razhodek oasproti proraduua v znesku 303.000 gld. pri gimoazijah in 71.000 gld. pri realkali. Dovolj, mialim, scm pukazal, da ni osnovana kri-tika ceutraVnili racaoakih zakljuSkow m.irved, da so ti v resnici vredni nnaftga zaupanja am ta dokaz na dolgu ostala. (Prav takol Na di»snici.) Hocem vain, uoozhaje so na nekatere prikazui, ki so vaSe vladanja apremljue — tu prialo mi jo ne* kaj v misel, cesar ne bi Tad zamolCal, kar sicer ne spada k stvari, pa vpraSanja ne bi hotel zatajiti; O 8prcmljo5ih prikaznib govoriui in tu vpralal bi rad dr. Gregra nekaj. Poslanec dr. Gregr grajil je hudo v avojem O' ratoridno (ako zanimivem govoru m»'j drugim tudi prakso konfi.ikaoij aedanje vlade ter obsodil objek-tivno postopauje. Stvarno ma po vsem pritrjujem, jaz.sam nesem Se 2urualista v sebi popolnoma zatajil iu vedoo je Se moja misel, da objektivno poatopanje se nikakor ne da v sklad spraviti z nadeli tiskovne svobode, koja nam je zajamdena v drzivnih osnovnih zakonih. Vpra-§am pa poslanca Grogra, ali 311 konfiskacij, katere so pod ministerstvora PsaMka zadele BHarodni listy*, urodniki njegovi tezje preaaSajo, kakor pa koufiska-cije prejSnjih vlad, katerih je ros bilo le 150, pa jim je dodano bilo delegovarrjo porotuih sodt§6, so jim dodane bile kazni v jecah, meseoe in leta dolge, ter izgube na kavciji po tisocmoh goldinarjov ? (Prav res J Na dosuici). No bodem so ps sicer rauv donaSalo so naverjetno vecje dohodke. Lota 1872. ao dohodarino za 21/, visjo prorafianali, in U3peh je bil vzlie temtt za 4,334 000 gld. ugodnejSl; pri kolekib za 1 milijon deli vec" v proracaa in vender je bil uspeh Se za 916.000 gld. ugodnejsi, pri pristojbinah so pa smell celo 3 milijone poatavi li vec v proracuu, ker je bilo prejSuje leto jako ugodno, in uapeb, gospoda moja, je Se za velikausko vsoto 15,351.000 gld. ugodnejSi. Ob dasu, ko je denar tako rekoc ni cesti legal, ko se jo bilo treba samo pripogniti in pobrati ga, ni bila nobena tezava biti nnanifai minister, da se je vsaj na vidoz s kakimi prthodki pokril primankljaj. Sicer pa ni dobro sklicevati se na one prcbitke, ker steer bi lahko mislili, da je vaSa straukarska politika prouzro&ila in pospoSerala oni zalostai gospodarski nered. To o&tanjo tudi ni tako pnzno, do se pomi-ali, kako so bili spojoni in zjediujeai zustopniki ve-licega kapitala in todanjega parlamenta. Navosti hoeem le jodno Stevilko; tcdaj jo po-slala dolenja Avdtrija 18 zastopnikoy v to visoko zbornico, ki so vai sedeli na oni (levi) 'sJ rani. Ti gospodje so pa zavzeutali nifi manj kakor' 38 uprav-no-odboruilkih meat (Cajto! na desnici.) In storimo Se jeden korak dalje. Mnogo so ocita veSint in jaz priznavam, da ima ve5ina veliko pomaujkljivosti, velike napake, jodne stvari jej pa ne moro nikdo odrekati, da so ta vedma poSteno prizideva, da uredi dr2avno gospodarstvo, da od-pravi pvimaukljaj, iu so v tera oziru ni straSila nika-cih irtev, Ko bi bila dan daaes navada, kakor je bilo v 17. in 18. atoletji, dajati parlameutom priimke, za* sluiil bi bil — in proBim vieoko vlado, da se na to osira — ta parlament nazvanje, op i the ton owans pozttvovalnega (Dobro! dobro! na desnici.) Co poglednmo vaSo finanono gospodarstvo, vi-dimo le prizadovatije, kako bi se deficit ;>okril -in da odkiito povem — kako bi preslopilt obciustvo, da do bi videlo primankljaja. To so vidi 5o v proracunjovanji z blagiijnieninri zaostanki. Blagajnicni ostanki so lahko pnrabljajo, a no emejo figurovati v proracunu, arapak bo mo rajo v finan5nem zakonu postavhi kot dcfiuitiia postavko. Zsradi tega so loti 1873. in 1874. niata bklonili broz primankljaja, kakor trdite, tomve6 znasa doficit !S7cJ. ]. 12,380.000 gld., ki so so vzeli u blngajnicmh za-log, in primankljsij 1874, lv zracuail-bi—jaz colo-na 28.337.000 gld. K«jti ne glede na to, kar so jo vzolo iz blagajnioVih zaostankov in s«»pilo za dal-nioo Fran Josipove Soiezmce, najdem Se postavko dohodkov za 8 milijonov iz skupila neproraeunjono poplacljivo route. Ce so na to ozi.-amo, dobiuio primankljaje kakor eoin jih navel za 1873. 1. Leta 1875. ga iiemamo le 8,425.000 gld., Le so oziramo na to, kar so jo vzelo iz blagajnicmh ostankov, in poglojrao nazadrije fie okupacijsko leto 1878., V featdrera jo bil seveda vclik primankljaj, in najdeiiio, da priroankljeja ni biio lo 94 milijonov, kakor sledi iz iabelarifinega ptegleda, temvefi mnogo ve8. Dopisi. Otalei. 16. aprila. Koga ne vcseli narava spotn-ladi, ko fiuje toliko Stevilo nedolzoih pticie prepeva-ti zehvalno posein vseinogocnemn stvartiiku, da jib je obranil pri zlvijenji cez ugonobljivo zimo Nehote poiastujc so Ciovuka liefci ginljivi cut, ko slisi tako razlicne melodije drobnih pevfiekov, koji eloveka od julra do ve&era kratkogasijo. Lalibog da nedolzuega petja drobnih z*ivahc sleherno leto tnauj cujemo po naSili vrtih. Premnogo teh koristnih 2ivalic nam po-konfia mrzla zima, ker inorajo bivati na prostem in si mnogokrat niti potrebnoga 2ivcza ne morejo dobiti Da bi bili Ijudje toliko previdni in milosrcni, da bi v zitnskem casu'^Mtali razstradantm ptidicara droptinco ki civkajo in iSeejo ziv«2a okoli stmovanja. Mnogo ptiftjv pa pri uas zlobni otroci polovc in jitn apo-mladi pomeeejo mladifie in raztergajo gnjezda tcr tako manjSajo Stevilo nedol2uih kmetijstvn korislnih. ptifikov. Pri nas bi bil) pac treba, da bi kaka oblaat de-lala na to, da bi se bolje spolnovala postava v obram-bo pticcv oli dabikedo vsaj stariseut priporocil otroko svariti pred to hudobija, in jira povedal, da te Zivalice nam niso W za kratkocasuo patje. niarvoc da so tudi najbolj>i zdiavniki sadncmu drevju. Koliko sadncga drevja vidimo po vrtih bolcluti, ker pomanjkuje oiiib drobnih zdravnikov ptifcic, da bi merges do casa yo-koncaii in uniciii. Pri nas stano saHo drevje mnogo truda, ker divjake le po painikih in grmovju iSJiemo, in te2ko dobuno lepih 6 lih divjak^v z;i capljeajo. Ker si sleherni Leli svoje imetja s sadj«'in zbbijSati, bi pacJ njoral vsak posestnik icrtovati euo gred bljiznje nji-vb za sajenjc pc§k in olgojo divjalwvl K)liko truda bi si prihraiil; ne bilo bi inn treb.v c.l dm so trii-diti po gormovju za par kervo:ica-stih divjakov za ce -pljetijo s:\dnega drevja, da bi prazne kote po vrtih zasadil scbi v cant. §o bolj pa v korist -5. IZ Nftje-AvstrijSkega, 25. aprila. Sprpjmite, gospod urednik, te voretico izpod peresa . rojakovega v K. ...a na Nizjo-AvBtr;jskem« Dati nitnam kaj zanimivoga poro6a'.i v boIdcao Qorieo, vendar naziianim Yam ncknj, kar se mi je prigodilo lansko poletje. Poslal sem namrec prijitelju na Krajnsko pismo, na katero sem napisal na-lov slovenski tor poleg tega pripisal dezelo in zadojo posto tudi uemski, da bi se kdo na posti ne spodtikal nad siovenskim na-slovoiU) kar so mi je zo primerilo. — Debelo pa sem gledal, ko mi jo pri uoki prilozaosti pokazal pri-jatelj pismo z zgoraj omenjenim naslovom, kajti poiog naslova ali bolje re6eno preko naslova zapisal je neki ne bodi ga treba na celo strati z nookrotnimi debe> limi 6erkami: ^Warum immer Krajnsko, warum nicbt Ktain !" Da me je ta 6ia nomske ali ncm§kntarske kukavice jezil, si labko mislito. Kaj o.naccga iskati moramo le pri olikanih uomturjih. 2lal mi jo, da sem v jezi raziergal oinenjeni zavitek, da ga sodf.j ne morem Vam Dpslali. Se nekaj Yam moram oraoniti, kar mi je pa 8e moogo bolj na srci, nego zgoraj omenjeni sluCaj; namre6 ker je prepogosto citati v listu nSo6aa nekaj, kar se mi nikakor ne dopodo. Tega pa nlste krivi Yi, gospod urednik, tudi ne &»at. dopisovalci, temuS Ieni narocniki, iz katerih morate vedno puliti zaostalo naro6aino. Imeti morajo sila malo rodoljubja da se puste toliko proBJaSiti zi malenkostno narofnino. To biUioiti, katoro Vum ptovo wo Jjube, tudi k9 \>mh com aSoce" v zabavo, najmanj pi v Sast 8!ovon<5em, bi pa5 ne smole biti potrebne. Dovolj naj bode za danes; ihoroliiti je Za s tern kdo ru/i-iljun, ali.pa da je zo v, nipisauo s»amr) za VaS.-nenawtljivi kn&,. Prihodnjfc pdrofiainVam kaj diuzegn. Danes so nisom mogel vd.^ui, da bi no bil Beb'i 1 nokohko v lase Vasim kwiuru gosp. mi-rocnikom. Na zdar I K ....__ Politidni razgled. Kar smo pn^kovali,_ to se je zgodUo —„ '^i^l^vaTiTin6~imnrre6, da bodo slovaaski po-slanci pri razpravi nau6nega prora6una vredno potipali urcdbe uaucoega ministi'a. Posloduji dne-vi so bili v drftivncm zboru za ^uiuistra Gaut-scha tako viharni, da so je vie rcsno mislilo na krizo dr2avne zbornice - ali pa ministcrstva. Neiismiljeno so prijemali Gautscha naj pred Cehi, Herold in d.r Rieger, potem pa na§ slovenski poslanec Kljun. Vsi trije govorniki so bili se svojimi govori jako srcfini; njim nasproti pa je bil minister Gautsch tako ncsreCen, da so bili ministri po njegovem govoru hudo poparjeni in je ostala po zbornici nekoliko dasa smrtna ti-§ina. Potem so ce voditelji desnice seSli k po-svetovanji, a tudi ministri so se posvetovali in grof Taaffe §el je takoj cesarju porocat, kako neugoden utis je uaredil Gautscbev govor; desnici dr^avnega zbora je pa izja?il, da je vse ministerstvo z Gautschem vzajemno in da bi odstopilo, ko bi se naucni proradun ne dovolii. Miadodehi in 11 Starodehov se je menda zave-zalo glasovatt proti naudnemu proracunu. Mo-go5e je torej, da nastane ministerska kri2a, dasl poslednji telegram pravi, da se je politifino ob-zorje nekoliko razvedrilo in da je Slovencem in Ccliorn omogofieno glasovati 7a proradun naudnega ministerstva. Serbija dobila je zopet druge ministre; menda Avstriji na ljubo. Domade in razne vesti, Prefiestiti gospod Ant. Hvalica, dusni pastir v Dre2uici, imenovan je dekanom v St. Petru pri Goiici; pre6. gosp. A.d. Harmol, iupnik v Sc-breljuh pa dekanom v Komnu. Presreno eostitamoi No vim ma^nikom posvefieni bode pri-hodnjo nodeljo sledefii goapodje bogoslovci goriSko nadskofijo: Kalin Josip iz Ajdovscine, Romee Jauez iz Sinpasa, Siokar Anton iz Lokavca pri AjdovScini, Mavcheaan Janez iz GradeSa (Grado), Ulian Herme-negild iz Iludo v Purlaniji, Brumat Jakob iz Fare pri Grad&ki. Due 1. inaja dobili so subdijakonat, 3. maja pa dijakonat. Levttom (dijakonom) je bit tudi posvccen Cleri Alojzij iz Gorico. Ta gospod je bil radi tega Se le dijakonom posvefien, ker zi niasniStvo (presbiterat) se nima zahttvane 8 tares ti. Ziehino Kovomasnikom prav obilo milosti in moci bozje, da bodo teSavni in sveti svoj poklic iz-vrSevali Cerkvi na 6abt, svojemu nprodu pa v korist in blagor. Na mnogaja Ijetal Volitev v goriSki mestni zastop bode dne 8., 11. in 15. t. iu. Za njo se pog-:njati dve stranki; sedaj gospodujo6a Favetijeva a!i nCorderijeva" in konaervativna laSka stmnka. Da Favetijova-corrieri-jeva stranka pri trezno mialecih mescanih zaupanje izgublja in da pride s fiasoin do poraza, ja gotovo in naravno; dozorel in odpadel ji bo sad, prav kakurje bil dozorel liberalcem v drzavnora zboru. Proden pa pride do tega, morali si bodo( wConie»:jevcem* ns-sprotm elomeuti boljo ugijati n'ogo si sedij ui?ajajo — da no bode edeu zahroval, da bi pri tnizi sedel, drugi naj bi pa pi i vratih s(ra2ii —. So lanji laski konser-vativci bi radi zinagali br<.kz Slovencev, ali pa bi k vecemu spt-ejeli za zmago potrebno Stevilo Slovencev med volilce. — To pa ui z* nas S'ovenco — prod en se volitvi! udole?.ioio, moramo so dobro priptaviti in zbrati, da pokniemo, koliko uas jo iii motumo biti gotovi, zikaj volimo. aOomereu vo; da jo v trnovskom gozdu Se eden modved. Ker sodaj ni vo5 srso^a, ni mogoce spoznati sledu in dobiti njegovega lozisoa. Povozil je prejsnji ootrtek neki U. od Sv. Lu-cije 64 lotnega Ltika Kumar iz N -. . . tako, da fflu je razdrobil zgomji Adjust ia nokaj rebel*. Pravijo, da jo bil voznik pijan. Odbor grajskih kopeli za Ski-ofulozne otroko naznanja, da sprojmo lotos 50 otrok biezp!afino v sta;oi?ti vi otroci • uc6 nemSki. Pritisk rodil je dober sad ssa Sloveace. Ui dvomiti, da djbi tudi predlog 8bivsaga** Gaaserja in skiep trSaSkega dezelnega Solskegt sveta dovolj postavnega kadi la. Mazad je ozdravljevalec, ki le z mazili leci, pa ne pozna ne modi mazila (zdravila) na bolozni. Mazac je tak gadodelnik, da tudi oatrupljeuje krvi ustavi. Stemro« kovuaStvom okoristujejo se kolikor mogoge tudi ei-gani. Mnogo mazafav dobiva ve5 zasluika nego prav dobri zdravaiki. To je dokaz, da je liudstvo Se zelo nezavedao — enakost se stice. Takih mazacev Se -mncgo iivi med nami, pa tudi drugod je Se doati tako nevednega ljudstvat da takim zaupa. V Lon-donu je nedavno umri mazad prvega reda, imenom Hutton. Dasi ni znal ne brati ne pisati, veodar je opravljal svoj posel e tolikim vspehom, da si je pri* dobil nad eden milijon promo2enja. Ziravil| je po-sebno take bolnike, ki so si Bkolcniili ali zlomili roke ali noge. Njegov pogreb je bil velicasten, vsi londonski prijatelji konjskih dirk fill so za pogrebom. Molitev volik pripomoLek k zvelicanju. Spisal sv. Alfonz Maria Liguori; slovensko izdal s pridoja-nimi molitvami pri dopoldnnski in popoldanski sluibi Bozji dr. Anton Jaro, proSi. 0 izdaji te knjige je sv. Alfonz rekel: RPrebirajte in na novo berite te bukve; pripravite, kolikor ja v vaSi raoii tudi druge na to, da si» jih bodo poslugili; Zmed vseh duhqvhih sniioT, katew sem izdal, je ta gotovo najkQriitaejsi. Hotel bi, ako w bil? swgofie, izdatt toliko izl'w, kolikor je kriekfjonov na zemtfi, da bi vsakomu dal po enoga.6 Knjiga obaega 176 etranilBO Ceaa |,«ao v platno vezano 50 kr., dobi se v 8Katoh8ki bukvar-ni» v Ljubljani. V toj bukvarni se dobe tudi druge novojSo k.jige, 11. pr. „Du8oa pornoS* in »Duaa po-poloa« po 1 gl. 25 kr. wKi§caaski nauk* za ptveri-co bd katcheta Zupana, 16. kr., pa iudi miiogo Icpih podob za sporain Bvetrga obkajila in raznih drugin za maarie bukve od 80 kr. do 6 gl. 50 kr. 100 se dobi v „Kaf. bukvarni." Javna zahvala. Precastiti gospod Marko Vales tuk. farni administrator, tfarovai je Solski mladeii za Solake potieb-S6ine 4 gl. 40 kr. Za ta blagodusni dar zahvaljnjo so preSestiterou dobrotniku in ljubitelju uce«e so mladine oajtopleje, podpisano vodstvo. Vodstvo enorazredniee v St. Petru, 3. maja 1838. Matija Lovrendid, voditelj. Presrcno zahvalo. Za mnogobrojno in apiosno udelczitov in za akazano mi socutje o priliki srarti in pogroba moje nepozabnc aoprogo posebno pa za krasne podarjenc; vcncft in pevakimu drustvu za ganljivo petje, izrekam tem potom ,svojo nnjtoplejgo zahvalo. Kanal, SO. aprila 1888, ANTON KRIZNiC. „SLOVANSKI SVET," alovenaki caaopis, ki izhaja dne 10. in 25. vaakega moseca na 16. velikih straneh, obj&vlja politicno clanke in spiso kultnrno vaebinc. kakorSni ao za v.aho in sedanjo dobo, alaati avairij-skim Siovflnom, jako potrebni in vazni. Priobtuje provode slo-ˇpnakikdel, dopiso izslotfanskihdezeljn drzav, vesti, dogodke in Blovanako knjizevnost, Cene je aenavadao nizke. „Slova.HSlLi Svet" stoji: za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. &0 kr.. za cetrfc leta 75 kr. Narocnina se poSilja apraroiatvu „Narodno Tiakarne" v Ljubljani. ¦ ___________________Izdajatelj: Fran Podgoraik- Crnilo od Ricli. Gaerinerja, ki naredi dcvlje svetle. ne da bi jih bilo treba s SCetjo v-glajati in ostanejo svetli tudi v mokrem. Fradno je pr< skusano in Sotrjeno, da usnju ni skodtfivo in a je najboljse ine mwT - druge grenbe vode," Vr ele C rwfww leidesdorf aa Imjl Zahteva naj se vedno in razloduo: FRANCA JOZEFA ORENIvI VRELEO. Zaloge povsod. V Crorici: lekar go»p. €ristofolet4i, in A. Seppenhofer. RazpoSilja se iz Ba~ dapeSte. OZNUNILO. Prodajalnica stelrtairskega, por-, celansltega in lonLarslLega blaga iz xxajbolj^in domadib. in ptajib. tvornic cdpre se 28; ino-U I m. 7 goaposkih uiic&h v Gorici. Prodaja 80 ' ' na drebno. Ker so -eeno jako nizke in fa* ' delki novo vrate, pri^akujo lastoik obilo ku* povalcev. MARMAeELJSKB HAPLI1CE so hrratno zdravilo za vso zolid-ieve bolezni; nepresegljiro zdravilo ao ob,alabej slasti do jedi, sla-bem vzdunu, napenanji, ki-slem zdrgovanji. " iltrebuliu, ------ "ifegi, nabi dpravo preofeilne zlenae, b'le-\ dice, gnjusi in rJganja, gl& j bola od zelodca, zelodcev< ., „ . kr6a, je proti otijenja in zagai preobjedi in prenapitji, gliatam, bolezni vranioi, jetran in zlati zili. Cena male steklenice z naznanilom vporabe je 35, vefcjo pa 60 kr. Oarednja razpoSiljavnioa je 7 Kromeriiah. Mar.'jaceljske kapljice niao skrivgno zdra» Tilo. Njih sostanskt deli so naznanjeoi na listku o njib vporabi. Prave Mar^jaeeljake kaplje «e dobo akorej t vboTx lekarnah t pviiku z rudefio anamko zgorne podobe zalepljenem. V Gorici jih imnjo lokome Gironcoli, Cristo* fotetti, KUrnev in Pontoni; v BeZani pa Philip Bitschel. l>LJC7Ut»UJI, *b«»"^i zvijanji po r prehlajenji zelodca, biranii skamenelca, za preobilne zlenae, ble- iliatam, bolezni na f v Gorici pri Sv. Roku, via Canonica §t. 6, z dvoris^em in vcrtom; iraa vsc komoditeto za za-sebnika, kakor tudi za obcrt ali tcrgovino. Cena primerno nizkn. Podrobuo p)ve uivdnist\o ooooooeoooooo 5 Tekoce zlato, X tekoce srebro, y s katerim vsakdo luliko pozlati ali posrebrni okvire in lesene, rudene. papirnate, usnjate ' in vsakoSnje re6i, da so prav krasne in trajno svetle. 1 steklenica s copicem se dobi za 1 ! gld.; 6 steklenic za 5 gl. s poatnim povze-tjem pri S. FEITH-U v Brnu na Mo-ravskem. , POZOR! Izvratne garantirane Itmetijslie ka-tadi Sivalne stroje naro- OTosip X>el5Llova Via Rastello si 37. ^"€3"00"0"€> ii potovalni lexMa (Orts und Reise lexikon) A. vstro-Ogersko,' izdelala Josip pi. Kencller in Leop. Siller. ffraiiTil rajevni In potovalni leksikon obaeza vse avstro-ogorake kraje tor Seles-nidne, postne, parobrodske in brzojavne postaje a zaznamovanjem iolozniCnih in paro-brodnih podjetij; zaradi trga je za -.<»acegji de-lav nici lopo izlnrko ogledal, «Uk, okvirjev, 5 kipov iz krede i. t. d. po prav nizki ceni. iQOOl------X3O€XZZ3000d J'martin'poveraj, jgj B civilski in vojaiki krojaS. jS BOGATA ZALOGAf I VSAKOVKSTNEGA SUMA | |j izdelsmiti sultnemli oblek ril A in sicer po na&lednjih cenah: IV1 Js spomladanske in Ictoo obi ke od gl. 8 impej I, A fo " . • Jop?«e „ . 4.50 . -ft S n . -W««« • . 2 50 „ M v4 • • suktije „ » 9.— , M |J galpnska obleka ....„„ 25.— „ urn A obioke za deklice in decko n n 1 30 „ rA f] plaSSi za dom in za de& . „ „ 9.— „ IfJ frj Narodila se go 2elji izverSujejo po m t|; najnovejSem kroj za vsak stan in po [jlj |J po&teni eorri. 111. ] Uzorci se po&ljajo po zahtivaiiji rjjj I na ogled. ¦( |i ? Soi, 111 hm% nasproti ?opei. I