Stav. 24. V Trstu, v tortk, tabruaria 1915. Letnik II. Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje h^ponedeljka Ob 5 popoldne. , Uredni«vo: Ulic« Sv. FrančiSka Asiikega SL 20. L rtadslr. — V* -r«f>isl naj se po&jajo uredništvi list*. Nefrankirafta plstni se ne sprejemajo ta rokopisi se ne vračajo. - r- . zda jate! j In odgovorni urednik Štefan Godira. Lastnik koasard]„ lista .Edinosti* — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadrege » --or-ejen4^ poroiu-oin v Trsta, ulica Sv. Frančiika AsiSktga §t 20. *, Telefon uredništva ta uprave štev. 11-57, Naročnica znaša: Za celo leto.......K 24^- za pol leta................. • 'J- ' za tri rrescee. •••••• t ' Q Za nedeljsko izdajo za celo leto ....... . 5-20 zz pci leta.................. 2*60 VEČERNA Posamezne Številke % prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SIrokostI ene kolono Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov .... mm po lOvln Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta.............2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema tnseratnt oddelek .Edinosti*. Naročnina ln reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno 1« upravi .Edinosti". — Plaia ln toži se v Trstu. Uprava ta taseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsHkega It 20L — PoStaohranUnični račun št 841.652. tla bojiščih nič posebnega. - Previdnostne odredbe v Varšavi vodstvu Z avstrtjsko-rusUego bojlfta. BEROLIM ». (K) Razpravljajoč o vojnem položaju naglaša „Berllner Tage-blatt4-, da se je ruski načrt za vpad v Ogrsko In razrušenje zvez v ozadju av-stro-ogrske vojske, kadar-koli se je vprl-zoril, razbil na žilavi hrabrosti Avstrijcev in Ogrov. Z nemško-froncosKego bojište. BEROLIM 8. (K) Wolffova pisarna javlja iz Antvrerpena: Vest, ki so jo prinesli listi iz Bergen op Zoon. da je namreč neko an-gležko letalo nad Antvverpenom in da je bilo si no obstreljevano, ne odgovarja resnici. Dne 5. t m. se je pojavilo neko nemško letalo kakih 15. klm južno in neko ptuje leta'o kakih 12 klm severno od Antvverpena. Ni bilo ra nobeno obstreljevano Turčijo prati trosporazumu. CARIGRAD 8. (K). Posebna poročevalca „Ag. Tel. M ili* v Bagdadu in Amara poročata. da so turške čete, pojačene z arabskimi vojščaki, zasedle važno točko Haviz, na severu Mahu mara, kjer so se nahajale prednje straže Angležev. Ta zmaga je napravila na plemena v okolici veliki vtts. Čete ln plemena inarširajo na Basrorah. CARIGRAD, 8. (Ag. Tel. Ottom. Milli.) Turški g!avni stan javlja: Predstraža proti Egipf i operirajoče vojske je napravila z vspehon poizvedovalen marš po puščavi in je potisnila sprednje angležke straže proti kanalu Nekaterim pehotnim kompanijam se je celo posrečilo, da so med Tosumom in Srrpiamom prekoračile kanal. Neka angležka križarka je bila po artilerlji težko p škodo-vana. Naše sprednje straže obdrže stik s sovrazrik m in bodo vršile na obrežju kanala po z vedo valno službo do ofenzive naše g!a ne sile. Del naših čet je izdatno obstreljeval jalto in je n drugem mestu potopil neko rusko ladj . Previdnostni odredbe v Varšavi. VARŠAVA 8. (Kor.) Dne 31. januarja so r a prav Ji v mestu prvi poizkus z zaustavljenem vse mestne razsvetljave. Zvečer so uga-nfli vse plinove in električne lampe Vsa h^šna c kra. obrnjena t roti ulid, so mor; le biti zaMrta in celo v notranjem hiš so morali razsvetljavo skrčiti na na manjo mero. Ob enem so ugasnili luč cesne železnice in avtomobilov tako da je prenehal ves promet na ulici in je bilo mesto kakor izumrlo. glavno mesto nakupovati in mastiti tišoče prašičev. V slučaju potrebe se del prašičev pokolje. Razmotri vali so tudi vprašanje, ali naj bi se uvedla mestna podrobna razprodaja moke. Dr. Yaszouny je predlagal, naj bi se re-kvizacija izvajala na podlagi prisilnega fati-ranja. Nadalje je predlagal uvedbo monopola živil. V ta namen naj te prihodnja žetev žita zaseže le sedaj. Zborovalci so soglasno sprejeli predlog Vaszounyja glede rekvizacije. Zi omvizKij« Meicijt BEROLIN 8. (Kor.) Državna razdeljeval-nica je za čas, dokler ne bo določen prvi načrt za razdeljevanje, sklenila, da ima vsaka komunalna zveza skrbeti za to, da ne bo prebivalstvo v okraju, ki je opravičeno do oskrbe, porabljalo več moke, nego odgovarja poprečni dnevni porabi 225 gramov na osebo prebivalstva, opravičenega do oskrbe. K temu se pripominja, da 225 gramov moke, vštevši pridevek krompirja, odgovarja množini kruha okroglo 2 kilograma na teden. mačinov so umikajoče se srbske čete strahovito razsujale in kakor se je to vedno godilo pri srbskem umikanju, povsod okradle lastne ljudi. k Po poročilih ubežnikov in vojnih ujetnikov je bila disciplina pri srbskih oddelkih zelo omajana. Neki oScfr je izjavil, da ni mogel več preprečiti vojakom plenjenja. Bataljonski poveljnik, ki mu je poročal o dogodku, pa mu je odgovoril, da so razmeće take, da se mora vojaka pustiti v miru. Avstrijsko zborno poveljstvo je ukrenilo takoj vse potrebne odredbe za vzpostavitev reda in miru. Konstatiralo je, da se je nahajalo mesto Ub pri odhodu naših čet v vel ko boljšem stanju, kakor pri vhodu čet. Tudi poveljstva ostaiih četnih oddelkov, Id so šla pozneje skozi Ubv so poročala v enakem smislu. izprememba no vodstvo skupnega finančnega ministrstvo. DUNAJ, 9. (wWiener Zeitung") Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo najmilostljlveje izdati nastopno najvlš.e ročno pismo : „Ljubi baron Burian! Glasom v Vaše znanje priloženega ročne ;a pisma milostno odpuščajoč Svojega skui>neg? finančnega ministra, dr. Leona viteza Bilinskega na njegovo prošnjo iz službe, imenujem tajnega sve*n Vašemu veleblagorodju dano še mnogo let ustvarjajočega znanstvenega delovanja. Rojstvo nadvojvode. DUNAJ 8. (Kor.) C. in kr. visokost pre-jasna gospa nadvojdinja Žita je ob 10. uri zvečer v Schonbrunnu povila nadvojvodo. DUNAJ 8. (Kor) „Korespondenz W»l-helm" poroča: Njena cesarska in kraljev/a visokost, prejasna gospa nadvojvodinj i Žita, soproga njegove cesarske in kraljeve viso kosti prejasne^a gospoda nadvojvode Karla Frana Josipa Avstrija-Este, je <-svojila. S čelno brigado kosiške honvedske divizije ojačena, poveljniku te divizije podmaršalu iiadfyju podrejena skupina pri Limir.u\vi, v katere sredini so se ob Cesti bojevali opisani boji, je osvojila vrhove 2 do 3 km severnovzhodno, vzhodno in južno od Limanovve, z nekim honvedskim pešpolkom pa vrhove v isti razdalji od Slopnice. Z ozirom na zopetni opasen položaj se je za to skupino razvrstil iglavski pešpolk kombinirane armade pri Limano-\vi, pijonirji pa so mu hitro priredili postojanke. Rusi so dejanski dopoldne ob obeh straneh ceste obnovili napad in prisilili naše čete, da so se umeknile na bližnje apadno ležeče vrhove in na rob kraja Limanovve. Tu se je po nastopu dveh bataljonov iglavskega polka in iz oddelkov, ki so jih vzeli iz bojne črte južnovhodno od Slopnice, trajno ustavili sovražnika. Popoldne se je čutil nastop skupine honvedske divizije, ki je zapustila ponoči Slopnice. Pomikala se ie čez težavno gorovje severnovzhodno od Zalesja do o-zemlja južno od vrha Goleowega, da, od-tu zavarovana, proti jugovzhodu z glavno silo napade vrh sam, s slabejšo skupino pa prostor vzhodno od vrha. Podpirana po uspešnem ognju več baterij iz okolice južnovzhoduo od Slopnice in navidezno popolnoma presenetljiv napad je prodiral precej hitro naprej in je dospel še ta dan do razpotja južno Golčovvemu. Skupina v dolini Lososine se je držala proti sovražnikovemu naskoku ponoči na 11. december. Izjalovil se je tudi ponočni poizkus, da se naše, pravočasno z dvema nemškima bataljonoma ojačene čete iztisnejo iz postojank, ki so jih zavzele zzv-hodno od vrha Koby!a. Rusi so ob tew poizkusu izgubili veliko ljudi. Posrečilo se je pa sovražniku, da je došel opoldne v dolini Lososina do 2 km proti Mlynno- Stran TI. .VEČERNA EDINOST® it. 24. V Trstu, dne 9. februvarja 1915. vem. Zadnji bataljon iglavskega pešpolka se ie odposlal tja, da ojači polk kombinirane brigade kot nova rezerva v prostor severnozapadno od Limanowe. Sovražnik ni nadaljeval svojega napada. V ostalih armadnih delih Je potekla noč na 11. decembra mirno. Podnevi so utrjevali svofe postojanke. Na spodnji Stradomki in tudi severno od Rabe je artiljerija sama odbila posamezne sovražnikove sunke. (Konec jutri.) Od Varšave do Brzezln. Krakovski »Czas« je priobčil prevod poročila poročevalca kijevskega dnevnika »Kijevske Mysli«, kjer popisuje poročevalec svojo pot iz Varšave v Brzezine sredi meseca oktobra. Dopisnik pravi: Glavna bitka se je vršila nedaleč od Domcmovic, kakih deset verst od Novega Mjasta. Tu pričajo naši in nemški zakopi o artiljerijskem boju, ki je divjal tu. Prebivalstvo je z vsem svojim imetjem pobegnilo v gozdove in je bivalo več dni pod milim nebom. Ni mogoče brez bridkosti pogledati nekdaj cvetoče vasi Zlote, ki je sedaj v resnici le kup razvalin. Daleč naokoli je videti človeška bivališča požga-na, vse le grmade razvalin. Le tupatani štrli kvišku kak ostanek kake koče, žalo-sten dimnik. Ohranila se je najbrž po kakem prav posebnem slučaju edino ena koča in okrog nje se igra kopica otrok. Morebiti je prav za *e otroke požar prizane-sel tej kočici. Večina prebivalstva je pobegnila na vse strani sveta. Oni, ki so ostali, so si izkopali jame ali pa zgradili kolibe s streho, napravljeno iz smrekovih vej. Tako bodo morali prezimiti brez bivališča, brez kruha. brez poljskega pridelka, — izgubili so vse. Nesreča, grobna nesreča. Kamor pogledaš, sami grobovi, sami krizi. , Večji del Poljske je danes — pokopališče in pogorišče. Dohiteli smo čete, vojaške vozove, avtomobile, konje, vole ... Počasi in neskončno se vlečejo te vrste. Zadostuje en sam pogled, da se spozna, da ti vozovi, ti ljudje niso iz tega kraja. Druga lica. drugačne obleke. — Odkod pa? — Iz kijevske guberniie. — Ali si plačan na mesec? — Na mesec 25 rubljev zase in za konje. — Ali ste že dolgo od doma? V odgovor zamahujejo samo z roko. To pomenja. da so že pozabili, kedaj so zapustili domove. Resnično je tu naval doj-mov tak, da čas leti kakor strelica in se zdi, da je včerajšnji dan že bogve kaku daleč in da so prejšnji dnevi nekje daleč, daleč tam v brezmernosti. Pred nami koraka oddelek za oddelkom, bataljon za bataljorom. Vse bradati obrazi, ali so med njimi tudi mladi. Soin-ce greje, da jim stopa znoj na čelo. Obstali so v polurazrušeni vasi. Kmetske ženske v pisanih krilih, a bose, ker ie toplo, kakor spomladi, jim prinašajo vode in jim dajo piti. Vojaki razgrinjajo plašče po tleh in jih hitro zviiaio v kolače ter si Jih obešajo čez pleča. — Odkod in kam? — Iz Skierniewic v R. Pripovedujejo, da so bili vsi že ranjeni in ozdravljeni. Gredo k svojim starim polkom, drugi pa na pozicije. _ — Bil sem že dvakrat ranjen, — pripoveduje bradat vojak z redom sv. Jurja. — Prvo rano sem dobil v vojni z Japonsko, drugo pa sedaj. — Jaz pa sem se podvizal v tej vojni in sem bil dvakrat ranjen, takoj v začetku pod Orlovim, pa sem ozdravel, a sem bil potem v bitki pri Varšavi, kjer sem bil Iznova ranjen, a sedaj sem zopet ozdravljen. — Tebe imajo očividno kroglje rade, — se sali njegov tovariš, — gredo nate, kakor muhe na med. — Ko bi me ne imele rade, bi ne letele name. Smeh se \z oglasil vse naokoli in vojak je še dejal: — Kdor je bil dvakrat že ranjen, mu tretjič ne odide. Nihče ni odgovoril na to pripombo, kakor Di je ne bil slišal nihče. Kvečjemu morda kaki trije so se zmenili za to pripombo. Razdelili smo med vojake cigarete in časn.ke. Kakor otroci so se veselili teh nepričakovanih darov. Pred večerom smo dospeli v Brzezine, ki so od začetka novembra pa do danes že kakih dvajsetkrat prešle iz rok v roke Nemcem in Rusom. Mislili smo, da je to mesto po večini poljsko-židovsko, in bili smo zelo presenećeni* ko smo zagledali mesto z lepimi hišami, katerih so bile nekatere poškodovane po šrapnelih, ki so od časa do časa udarjali v mesto. Od prebivalstva, ki je Štelo 20.000 duš, je ostala v mestu komaj tretjina. Drugi so pobegnili na vse mogoče strani, bog vekam. Življenje v mestu je popolnoma zamrlo. Mesto platnarjev in krojačev, prej v zvezi z Lodžem, ker leži od Lodža komaj kakih 27 verst, se je na mah izpremenilo v vojaški tabor. Vojaško življenje sedaj kipi tu kakor v ogromnem kotlu. Brez prestanka se čuje grom naših in sovražnikovih topov. Bitka se vrši v oddaljenosti 6 ali 7 verst od Brzezin in zaradi topovskih strelov se stresajo in šklepetajo stekla v oknih. Toda ljudje in konji so se že navadili tega grmenja, da sploh ne dela nikakega vtiska nanje. zato zelo velike. Razvajen ruski vojak nikakor ni in zato se zadovolji z vsakim tobakom, pa naj bo še tako slab. Da cigarete, ki jih dobivajo, niso ravno bogve kako imenitne, je razvidno iz dejstva, da jih stane tisoč kosov osem frankov. Toda ta cigaretni tobak je 5e imeniten napram navadnemu tobaku za pipe, takozvanemu »mahorka-, ki je najljubši ruskim vojakom. Ta mahorka, ki jo pušijo carjevi vojaki v malih pipah, je ruskemu vojaku tako ljuba, da jo ima raje kakor vsak še tako fin tobak. Dopisnik lista >BaseIer Nachrichten« je obiskal neko rusko bolnišnico in ponudil ranjenim vojakom egiptovske cigarete in havanske cigare. Vojaki so hvaležno sprejeli dar, kajti uljudnost jim prepoveduje, da bi ga odklonili. Toda koliko so cenili te drage cigare in cigarete, priča dejstvo, da so jih takoj pometali stran, ko se je pojavila usmiljena sestra s Raketi priljubljene mahorke. Da igra tobak v Rusiji veliko ulogo, to spozna lahko človek v Petrogradu pri vsakem koraku. Povsod se nabirajo prispevki, da se pošlje četam na fronto tobaka. V gledališčih pridejo igralci in igralke med odmorom v lože in prosijo za tobačne darove za čete. V kavarnah je vse polno deklet, ki nabirajo s pušicami z napisom: »Tobak za vojake«, ali pa tudi »Čaj za vojake«, »Tople obleke za naše junake« i. t. d. V vozovih električne cestne železnice prodajajo vojne srečke; glavni dobitek je 250.000 frankov. V vsakem hotelu in na vsaki železniški postaji sedi prostovoljen nabiralec, ki pomoli vsakemu človeku pušico. Poljski legijonar. Roman Vicharek iz Galicije je postal leta 1912. uradnik pri avstrijskem konzulatu v Lhicagu. Ko se je začela vojna, mu je oče pisal, da je vzlic svoji starosti stopil prostovoljno v armado, njegov 16Ietni sin pa da je pri poljskih le-gijonarjih. Pozval je svojega sina Romana, naj pride tudi on domjv in naj postane legijonar. Roman Vicharek si je preskrbel službo kurjača na parniku, ki se je peljal v Evropo in je prišel 15. decembra v Oporto na Portugalskem. Tam so bile ravno demonstracije. Po ulicah se je streljalo in policija je aretirala mnogo ljudi. Tri dni pozneje je bil Roman Vicharek že na Špan-kem, kjer ni videl niti najmanjih vojaških priprav. V Atalagi si je zopet priskrbel službo na parniku, ki je peljal v Ntapolj. Toda francoska pomorska policija je parnik ► reiskala in Romana Vichareka vzela kot >umljivo osebo seboj v Ajaccio na Korsiko. Ker tam ni bil pod nadzorstvom, je pobegnil in se z nekim grškim pamikom pri ptljal v 'S^lun. Tu so ga smatrali kot vohuna in ga zaprli, a avstrijski konzul ga je rešil in mu pomagal, da je prišel čez Romunijo v Budimpešto, odkoder pojde na Dunaj, da vstopi v poljsko legijo. Razne politične vesti. Razpravljanje o miru v Nemčiji. V be- rolinskem listu »Ta&« se razpravlja o potrebi javne debate o pogojih bodočega miru. List pravi med drugim: »V časopisju se venomer množe izjave odličnih politikov, ki smatrajo za zaželji-vo, ali pravzaprav potrebno, da bi bilo pripuščeno javno razpravljati o miru, kar pa je cenzura doslej prepovedala ali pa je vsaj omejevala govor o pogojih, pod katerimi bi Nemčija mogla skleniti mir. Neki odlični strankarski voditelj je objavil v časopsju razpravo, v kateri pravi, da bo sedanji položaj končno mogoče primerjati s parnim kotlom, čigar varnostni ventil je zaprt, tako Ua ni izločena možnost eksplozije. Nihče se ne bo motil o pomenu in važnosti tega vprašanja, in res ta položaj, da se v javnosti ne sme govoriti o stvari, ki navdaja pri nas ves svet, se more prenašati le težko, in zlasti je to težko za o-ne, ki se goreče zanimajo za bodočnost naše države in goje bojazen, da se more dogoditi, da ob velikih dogodkih važne in pomembne stvari uidejo tudi najizku-šenejšim državnikom, čeprav imajo ob strani najboljše svetovalce. Mogoče je tuji, da naneso okoliščine, da se ob hitrosti razvoja dogodkov popolnoma odpravi blagodejni vpliv javnega mnenja. Danes živimo v položaju, da o vprašanju mirovnih pogojev razpravljamo le tako, kakor o kakem temnem rodbinskem dogodku, kakor o ^domačem strahu«, o katerem se govori samo med štirimi očmi«. K temu dostavlja »Pravo Lidu«: Ta glas velikega nemškega dnevnika izraža razpoloženje, ki ni omejeno samo na Nemčijo. Ali v Čemur je največja težavnost sedanjega stanja, ni vprašanje formu-lir.inja podrobnih mirovnih pogojev, temveč dejstvo, da v doglednem času sploh ni nikakršne možnosti miru. Vojni položaj v fcvropi je tak, da tudi državniki, kakor grof Witte morejo soditi, da sploh ne pride do pravega popolnega miru niti ene, niti druge strani. To bi bila najobčutnej-ša lekcija napadajoči strani in najboljši dokaz, da so vojne preživele. Nihče še ne more reči danes, kak konec bo imela ta vojna in zato je tudi nemogoče govoriti o mirovnih pogojih. Toda miru vsak zase si pa v resnici žele vsi ljudje dobre volje na svetu. Sličice iz volne. Tobak ruskega vojaka. »Baseler Nach-richten« poročajo: Ruski vojak je strasten kadilec in zahteve vojakov po tobaku so Zakaj Amerikaol simpatiziralo z Angleži. — »Dunajska »Zeit« je obelodanila neko pismo, ki je Je prejel beroiinski profesor od nekega svojega ameriškega kolege in v katerem ta na jako interesanten način opisuje razpoloženje v Ameriki. Dotični profesor ni Nemec, ali ie večkrat prihajal v Nemčijo in se priučil nemškemu jeziku. Ta profesor pravi o mišljenju a-meriškega zapada sledeče? Bilo je predvidevati,* da se tu pokaže neka zavzetost za trojni sporazum, ker ima beseda »Anglo-Sakson« tu pravo čarobno moč. Vse to ima svoje zgodovinske razloge. Kajti, ne da se zatajiti, da je bila Amerika kolonija Anglije in da je v mnogokaterem oziru še danes. Ne pravim pa tega s prezirom ali porogljivo, ker A-merika je na mnogem, kar nam je dala Anglija, ponosna do največje mere in ostane to za vedno. Skupni jezik igra tudi veliko vlogo. Američan prihaja na Angleško in se razgovarja z Angležem brez vsake zapreke. V Nemčiji mora vzeti tolmača. Anglež že zato ni tujec zanj in radi tega ni težko naščuvati ved vojne da je v Nemčiji vzbudila začudenje; mi smo bili samo iznenađeni, da se je Anglija tri dni obotavljala. Militarizem — s to eno besedo more Anglija tu v zemlji miru pridobiti milijone prijateljev proti Nemčiji. Saj nemški cesar je gospodar vojske — »MarLord«, kar ima v angleškem jeziku povsem drugačen pomen. Nemčija hoče postati svetovna vlast — a »World-Power« mora torej pomenjati vlast, ki hoče zavladati vsemu svetu, pak tudi nemška narodna himna »Deutschland, Deutschland iiber alles« tolmači nemško težnjo, po svetovni vlasti! V Nemčiji je vsakdo vojak in to more imeti samo eno svrho. Zastonj se kaže na nemške zasluge na polju znanosti, umetnosti, industriji! »Da, ali ta militarizem!« se dobiva vedno v odgovor. Ameriški profesor pravi nadalje: »Oba nemška lista »Herald« in »Staatszeitung« se borita neumorno za nemško stvar. Le gresta v tem včasih predaleč, jima ni smeti šteti v zlo — povod temu je jasen. Poprej, nisem nikdar kupoval nemških listov a sedaj pa čitam »Staatszeitung« dnevno. Tega lista se prodaja sedaj okolo 160.000 izvodov dnevno, dočim se ga je pred vojno prodajalo samo 60.000 izvodov. Ali kaj naj store tisti Američani, ki ne razumejo nemški? O sebi morem reči, da ne bi nikoli razumel nemške stvari, ako ne bi znal nemški. Zanimanje za vojno je v Ameriki ogromno — vsebina je skoro vseh razgovorov. Pred poslopji »Heralda« in »Time-sa«, kjer se morejo čitati najnoveje vesti z bojišča, je vedno veliko vrvenje. Finance trojnega sporazuma. Iz Ženeve javljajo dne 5. t. m.: Finančni ministri Francije, Anglije In Rusije, ki so se včeraj seš'i v Parizu, da proučijo vsled vojne nastala financijelno vprašanja, so izjavili, da so vse tri države pripravljene zediniti, kakor vojne, tako tudi ffnancijelne moči, ter so sklenili, predložiti svojim vladam, da po enak;h delih vzamej > nase predplačila, ki jih bodo dajale deželam, bor^čim se na strani zaveznikov, ali ki v prihodnje primejo za orožje. Svota teh predplačil bi se imela pokrivati po posebnem pomožnem odboru vse treh držav, potem z emisij > posojila, ki naj bi se v pri mernem času razpisalo v imenu v^eh treh držav. Vprašanje razmerja, ki bi se imelo določiti med < mi ijskimi bankami teh treh držav, je bilo predmetom posebnega sporazuma. Ministri so sklenili, da se imajo vsa nakupovanja prevzeti skupno, posebna pa tista, ki ih zavezniki naroče pri nevtralcih. Ob enem so tudi sk enjene potrebne odredbe, da se Rusiji olajša izvoz. Slednjič so >klenili, da se z pet sestanejo v Londonu, čim bodo razmere to zahtevale. Zahteve Madjarov glede bosanske u-prave. Madjarski listi zahtevajo, naj se se-uanji namestnik načelnika bosanske deželne uprave, Hrvat dr. Mandić, odstrani in na njegovo mesto imenuje Madjar. „Buda pes ti Hirlap" se huduje, češ, da so glavarji B sne in Hercegnvine tudi po aneksiji vedn » jemljejo iz vojaških krogzv in da so vedno — Avstrijci! Varašenin da je bil Hrvat, Auffen btrg Nemec, Potiorek Slovenec '!lf)t s sedaj da je prišel Sarkotič, zopet Hrvat Madjarski list je užaljen, da niso mogi na ti primernega madjarskega vojaka. Od okupa cije tako toži dalje — vrši vrhno ob! t v Bosni n Hercegovini vedno skupki fin n čni minister, a ta je HI v«dn<> Madjar uo — Bilinskega, ker d* ariteta zahtevala, da je od treh skupnih ministrov vsaj den Madjar. Po odhodu Bilinskega pa ni imenovan sedaj Madjar, da-si je otežišče monarhije na strani Ogrske. Skupni finančni minister je postal dr. Korber, isti KOrber, najiatemneji prijateljev Stiir^kh v, ki ga je (Kčrberja namreč) grof Tisza nt koč zavrnil kot .odličnega p tujcaker je Korber posezal v madjarsko državno unravo. No, ker se je 2e to zgodilo, da mora Korber temeljito reducirati svoja avstrijska čutstva, ker se mora v Bosni - dokler ne bo rešeno državnopravno vprašanje Bosne in Hercegovine — izvajati tam popolna pariteta. KOrber da mora dati Odrski toliko vpliva, kolikor Avstriji. K5r-iberda mora v Bosni in Herce- govini pripravljati tere n za ti stičas, ko se reši vprašanje anektiranih dežel v prilog svete madjarske krone. Slova-nofilski in trialistični politiki Bilinskega da treba enkrat napraviti konec, kakor tudi prizadevanju, da bi se ti deželi priklopili Avstriji. Kajti le Ogerska da m »re ti najjuž-neji provinciji monarhije absorbirati strate-giško, geografiško, gospodarsko in politično. Ce se uresniči davna pravična zahteva Madjarov, da se ministrstvo skupnih financij premesti v Budimpešto, bi imeli pred seboj znak, da se je bosanska politika izpremenila. Vsaka ko pa pričakuje madjarski narod od g. Korberja vsaj toliko, da na mesto sedanjega namestnika načelnika bosanske u prave predloži kralju drugega človeka. Za onim skupnega finančnega ministra je to mesto najvažneja oblast, i-e je že Kčrber Avstrijec, pa zahteva pariteta, da mesto dra. Mandića, te kreature Bilinskega, pride Madjar odločnega madjarskega čut-stvovanja, ki bo v Sarajevu čuval nad duvalizmom. Mi bi pripomnili samo to, da sti Bosna in Hercegovina po narodnosti svojega prebivalstva prek in prek hrvatski in srbski, pak da je zato le v interesu monarhije in dinastije, da so javni upravitelji v takih pokrajinah ljudje, ki znajo govoriti s prebivalstvom in — čutiti žnjim. Le potom takih funkcionarjev prihaja zaupanje, a to je prvi in neizogibni predpogoj za širjenje in učvršćenje čuta skupnosti in nerazdružljivosti z monarhijo. Poljski begunci v Pragi. Po zadnjih statističnih podatkih se je nastanilo v Pragi do 15. janu vaija — ko je bila izdana prepoved glede nadaljnega priseljevanja v Prago — 20.000 galiških beguncev, a od teh je bilo, kakor javljajo „Narodni Listi-, 85 odstotkov Židov. OMBERTO COMICI zalogu stflBblnskeSfl materijali Tovarna cementnih plott In ceoL TRST, Gumno S. fitecomo 11 In V. ConttrfDfl 1 jZatfaJ cerfcve Sv. Jakota) V zalogi vedno novo dospelo blago« Cene zmerne. • • Postrežba točna. TcJma^nmorska tovarna -dvokoles.TRIBUNA* • Gorica. Tržaška ul. 28 prej pivovarna Ooritip}. Zaloga dvokoles, šivalnih In kmetijskih strojev.gr«-molonov, orltestron. itd. F. BATJEL Gorica, Stolna ul. 2—4 Plačuje se na obroke. Ceniki (ranko. aa NALI OGLAS 1 :: □□ QO □□ se rsSnnajo po 4 stut. besedo-Mastno ti-Kane besede se računajo enkrat ve«. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. : □□ □□ □□ Heblooona sobo s^v^^ii^ospici v ulici Commerciale štv 11, III. nad^t 4000 Meblirana soba ^^ttr^rtiS Aifi-ri »7, vrata 5, prvo nad tro^je. 4015 Odda se eolnčna soba z dvema posteljama v ulici Belvedere I2t vrata 15. 4016 IVAN SIMOKIČ Trst uilca Belvedere 49 : TRGOVINA USNJA : Vheli vrst, črnih in barva-nib ter nadplatov z izde-[jlovnlnico zgornjih Čevljev. Velika - izbera potrebščin 7a čevljarje in sedlarje Specijaliteta: pedpet-I J ! nik „PALMA" ! ! I CNIK Dr. PETSCHNIUU TRST, OSA S. CATER1HA STE V. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2— 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolo*™- 11 —1 in 7—7Va DtfJfllftlA meblirane ali prazne sobe, za eno ali Ku^IECniS dve osebi, kakor tndi meblirano a i prazno stanovanje se oddajo takoj v najem v sredini mesta. Ugodne cene. — Ulica Commerciale 9 prtiičje. 100 Itaf*4llA4nVf,fl za pi*arDO Pr' ,nali družini rOSirCZnilU išče službo od d in pol zjutraj do 42 popoldne. Prijazne ponudb« pod „otefan ja" □ a Ins. odd. Edinosti. 103 Soba pra na se odda takoj v ulici Tiziano Ve-cellio št. 1, II. r,ad. 101 D- KOHSAN0 Specijalist za sifilistične in kožne bolezni ♦ Ima svo| ambulatorij 1 X v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. ♦ X Za cerkvijo Sv. An to a novega. X Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. S Ujl K S VUJ1M ! Ferted GemiM I M ulica Miiitn a venin (Romi) 25 § priporoča cenj. občinstvu svojo « tr^sr-no Jraln:: in 1 Hoionljiiinega: 1 kakor tuii ŽGANJARSO. Blago vedno s veže. - Postrežba na n dem.---Cene zmerne in solidne t mil Umetno-fotosraflčni atelje Trst. olica del Rivo it. 42 (pritličje) Trst ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanasto plošče za vsakovrst, spomenike POSEBNOS7: POVEČANJE ::: VSAKE FOTOGRAFIJE ::: Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbo in jih izvršuje Da domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejSih cenah. ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ Trst, ul. đel Rivo šteu. 42. Krčmsrji m gostilničarji!!! Kupujte za prodajo grasiko wino fiutusto deli' ftšnolo oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero. Tovarna Trst-Barkovlje- Odlikovana pekarna in sladščičarna Josi? Semollč, Trst ulica Istituto štv. 5 Odlikovana z z!a!o kolajna in čssfao diploma na razsfayi v Firenc« Pečt .-e fi in navadt-n kruli trikrat n;t dan. Izbora sl