Maribor* dne 11. maja 1917
I#etnik IX.
37. številka.
<\®»a
Hstm —
, *e*® < » K»—
if' Ista . , »	, Sp-
lete	„ 2*80
tteste. j , u i*—
. Avstrije:——
!©«©	, .	, 15*—
0$%®.wiwm* Številke **»*	10 vSaarf«v. «~a
Ivo in npravnlilvot Maribor
tee«ii alles. B. — Telefon it 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Posvetovanje S. K. Z
Maribor,. 10. maja.
Odlični pristaši S. K. Z. od vseh plati Slovenskega Stajerja so se včeraj zbrali v Mariboru, da se posvetujejo o vseh zadevah, ki so zdaj v širji javnosti na dnevnem redu.
Najprej se je poslanec dr. Korošec ob navdušenem pritrjevanju vseh navzočih spominjal visoke cesarice Zite povodom njenega rojstnega dne ter na to podal sliko sedanjega političnega položaja, kakor se je razvijal od zadnje seje S. K, Z. do danes. Glede hrvatsko-slovenske politike je poročal, da je H.-SL. K. že povabil poslanca dr. Rybara in dr. Ravnikarja, naj se pridružita klubu in da se bo tudi z 'dalmatinskimi poslanci, kolikor še jih je izven kluba in Štakor hitro bo ž njimi omogočen osebni stik, skušar lo zadobiti kolikor možno tesno sodelovanje v državnem zboru. Naši odnoišaji do Češkega Svaza so naj-prisrčnejši. Tudi s Poljaki se bo dobilo tem več stika, čim bolj se bodo odmikali od svojih dosedanjih političnih zaveznikov. Največjo nevarnost za parlamentarno življenje, v kolikor ne prihajajo te nevarnosti iz izvenparlamentarnih krogov, tvori nemški nacionalverbahd, ki je numerično najmočnejši, kvalitativno pa tako slab, da je začel vzbujati tudi že v nemški javnosti sousmiljenje. Po svojem .številu in po svojem razmerju do vlade bi bil nacionalverband poklican, da vodi parlament, sedaj bo morala biti pa skrb drugih parlamentarnih skupin, da ga spravlja-jo na* pota, ki ne bodo parlamentu in avstrijskemu u-gledu škodljiva.
Z ozirom na našo domačo politiko nas silijo današnji časi, da vse slovenske štajerske stranke z-dražimo v močno narodno falango, ki bi z neustraše-nostrjo in vspehom odbijala od sovražnikov prihajajoče nevarnosti. Avtonomija strank lahko ostane, kakor je bila, njih programi nedotaknjeni, ‘Toda sedanji čas je potisnil v ospredje toliko vprašanj, o katerih vlada v vseh strankah isto naziranje, za kar je v interesu narodove stvari, da iščemo skupnega dela v skupnih stvareh. Tozadevni informativni in neobvezni razgovori z vodilnimi osebami Narodne , stranke so ugotovili isto naziranje tudi v Narodni stranki. V tem oziru bo torej treba, da stranka stori danes tudi tozadevne sklep«.
Na Koroškem so do najnovejšega časa vladaje iste razmere, kakor pri nas začetkom vojske. Deželna koroška vlada slovenski stvari ni naklonjena in temu primerno je tudi postopanje političnih in drugih uradnikov. Razmere koroških Slovencev so se menda med vojsko najbolj poslabšale. Za to moramo iskati potov, da popravimo, kar se da popraviti, in da nanovo oživimo med koroškimi Slovenci veselje cio življenja. Koroška je naša skupna rana, ki nas s-keli vse Slovence, za to moramo tudi skupno pomagati.
Tem izvajanjem je sledila obširna politična debata, Ko je bila končana, se je začelo posvetovanje o gospodarskih vprašanjih.
Splošno se je povdarjalo, kjako strašno naraščajo cene vsem predmetom, ki jih mora kmet kupovati' za se in svoje gospodarstvo. Te cene niso v nobenem razmerju s cenami, ki >ih dobiva za svoje pridelke, n. pr. za krompir. To bi morala sodišča, posebno pa davčni uradi, v polni meri uvaževati. (> dobi kmet nekoliko več denarja, izvira to iz tega, da mora proti svoji volji več prodati, kakor bi v normalnih razmerah prodal. Toda po vojski se bo moral nanovo urediti, ker je obdelovanje zemlje vsled pomanjkanja delavcev in gnoja vedno slabše, ker bodo hlevi prazni, strehe razkrite, poslopja razdrapana in davki visoki.
Najslabše je urejeno vse gospodarsko občevanje v celjskem in ptujskem okrajnem glavarstvu, najbolj trdo v konjiškem okraju. V nekem kraju celjskega glavarstva, je kričal uradnik, ki ne razume nič slovenski, zaradi mleka nad kmeti': Ako ne prinesete toliko mleka, boste prišli v soboto v zapor ! Cez nedeljo bom Vas imel zaprtega in v pondeljek bom Vas do sobote poslal zopet na delo! — Tako se postopa s kmeti, ki jih je sama kost in koža, ker morajo že 3 leta delati noč in dan in kar pridelajo, v zahtevani meri oddati skupnosti.
Vse se zahteva od kmeta, a se še nahajajo ljudje, ki mislijo, da kmet plava v izobilju. Nekatera glavarstva ne ščitijo dovolj kmeta, oropa k nastopajo brezobzirno.
V ptujskem okraju razdeljava sladkorja še vedno ni urejena v prilog odjemalcev in majhnih trgovcev. Dolgo časa je ptujski magistrat delil sladkor, toda samo onim, ki so prinesli n. pr. jajca. Ubog
delavec in viničar, ki ničesar ni imel, je stal na cesti kot žrtev nesocialnega pojmovanja pri okrajnem glavarstvu.
Živina, ki se plačuje kmetom po 2.10K, 2.20 K, se meščanom in ubogim delavcem prodaja po 6 K! Živino mora seveda kmet sam prignati v mesto, mesar le zakolje iri proda.
'Kmetski župani se pritožujejo, da so takjo preobloženi z delom, da ne morejo opravljati več svojega stanovskega opravila, za to je ponekod njihova remu-neraeija prenizka in se bo v tem oziru moralo stanje predrugačiti.
Razpravljale so se tudi druge važne zadeve. O posvetovanju se je izdalo to-le poročilo:
„Slovenska Kmetska Zveza je imela dne 9, t.
m.	predpoldan in popoldan dobro obiskano odborovo sejo. Poslanec dr. Korošec je podal sliko sedanjega političnega položaja. Po temeljiti dolgotrajni razpravi se je sklenilo pozvati štajerske državne poslbfnce, da v državnem zboru v smislu plemenitega prizadevanja presvitlega cesarja podpirajo vse. kar bi ,nas moglo dovesti do težko zaželjenega miru. Poživlja se nadalje poslance in celo slovensko javnost, da žalostnim razmeram, v katerih živijo sedaj; koroški Slovenci, posvečajo največjo pozornost. Kot članica V. L. S. izraža štajerska Kmetska Zveza z ozirom na dogodke na Kranjskem bratsko željo, da, se odstranijo ovire, ki so slogi v S. L, S. na poti, — Da se doseže v sedanjem prevažnem času kolikor mogoče skupen in enoten nastop vseh štajerskih Slovencev v narodnih zadevah, se sklene, stopiti \ stik s štajersko" Narodno stranko. Nato so se še zelo temeljito in obširno obravnavala vsa-, pereča- gospodarska vprašanja, ki zadevajo Slovenski Stajer in so se storili tozadevni sklepi. Razprav so se udeležili: Roškar, Pišek, dr. Verstovšek, dr. Hohnjec, Medved, župan Ratej, župan Galunder, Korpar, Cater, Tratnik, Doberšek, Cižek, Vračko itd.“
Kriza w Nfationalverbandn«
Dunaj, 9. maja.
Nčmškoradikalna skupina je pretila, da izstopi, ako se Nationalverband v vprašanju državnozborskega predsednika odloči za Doberniga in ne za dr. Groß a. Nemški radikalci hočejo železno roko, ki bi
. LISTEK.
„Ob 50letnici dr. Janeza Er* Kreka“«*
izšla je naposled knjižica, kalero — le Se večjo in lepšo — je katoliška slovenska javnost po prašiči pričakovala že pred več kot poldrugim letom, pričakovala tembolj, ker Časovne razmere niso pripuščale slovesnih prireditev, običajnih ob sličnih jubilejih. Toda ne-le da smo zastonj čakali zbornika, ko- [ der bi nam sovrstniki in učenci clr. Kreka prikazali vse ogromno delo, ki ga je ta najodličnejši naš socialni delavec izvršil v zadnjih 25 letih med našim narodom, doživeti smo morali nezaslišano, da izvest-no naše Časopisje (čast izjemam!) ni smatralo za vredno niti z eno besedo spomniti so jubileja onega moža, ki se mu imamo Slovenci toliko zahvaliti, kakor komaj še komu. Jubilantu, ki za svoje delovanje nikdar ni iskal pohvale in priznanja, ampak- delal neumorno vedno brez.ozira na hvalo in grajo, topo-stapanje pač ni zagrenilo ur, še manj pa ga odvrnilo od poti. ki jo hodi že 25 let skrbeč edino le za blagor svojega ljudstva-, toda hvaležna slovenska sr- \ ea: zlasti na mejah naše domovine, ki so jim še v s-
* „Ob ÖOletnici dr. Janeza Ev. Kreka“, Ljubljana 1917. Izdali in založili pisatelji doneskov. Tiste! Anton Slatner v Kamniku. Cena 2 K.
pomirm besede našega Slomšeka: ...Narod, ki svojih velikih mož ne časti, njih vreden ni“, je globoko zapekla „zamolčana petdesetletnica“, zaslutila so tedaj, kaj se pripravlja in čez stisnjene ustnice je privrelo' takrat: „Gorje mu, ki je to povzročil!“
Zhjto bo pa te dni tisoč rok strastno seglo po knjigi JOb ÖOletnici dr. Janeza Ev. Kreka“, tisoč src bo z zadoščenjem pozdravilo drobno knjižico ter se pridružilo protestu deseterih njenih pisateljev, tisoči bodo ponavljali: „Tudi mi z vso gotovostjo svoje notranje sile izpovedujemo vsi vsak za-se, mi. dr. Krekovi učenci: „Tudi moja vera je trdpa: ali rajši bi, da pojde mimo ta grenki kelih. 'Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura, ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega. Že slutim zarjo tistega dne sluti o vse moje najgloblje in na.icistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo. Moje delo je slutnja zftjrje, vsaka moja beseda in vse moje 'življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi stavbi . . .“ (..Ob 501et-riici“, stran 7.)
Petdesetletnici dr. Kreka posvečena knjižica je sestavljena iz 15 člankov, ki jih je spisalo desetero njegovih učencev. Uvodnim mislim Jos. Puntarja, ki so vznešena. pesem mladine njenemu ljubljencu in občudovanemu vzoru ter kratkim življenjepisnim podatkom iz peresa Fr. Ježa sledi najdaljši in najtemeljitejši vseh člankov „Krekovo literarno delo“ (J. Puntar). Pesmim, nastalim v letih bivanja v Avgu- j štineju’ (1888—1892) in objavljenim v „Dom in Svetu“, j slede po vrnitvi v domovino leposlovni spisi v prozi, \ med njimi za Krekovo mišljenje in poznejše delova- j nje najznačilnejši spis socijalna povest ..Tz nove do- ;
yyp-ftv- ji; iciftwryirViiM'wri»ii»ftWVW
be“ („.Dom in Svet“ 1893), kjer mladi socijalni reformator razvija v leposlovni obliki svoje nazore o rešitvi delavskega vprašanja in pripravlja s tem na. razvitje socijalnoga svojega programa, kar se zgodi že prihodnje leto z ustanovitvijo delavskega društva-in delavskega glasila „Glasnika.“ Odslej je dalje Čarga vse Krekovo literarno delo posvečeno skoraj izključno socijalnemu vprašanju, ki ostane tudi pozneje v letih vsestranskega delovanja glavni predmet» Sestavek:	„Dr Krek in izobraževalno delo“ (Josip
Puntar) predoči nam kratko pa prav dobro Krekovo delo na tem polju, to se pravi, pove nam: kar imamo Slovenci izobraževalnih organizacij, malodane vsem je položil temelj dr. Krek, on jih zamislil, on osnoval, on jih privedel na vrhunec» — Kratkemu spisu poslanca Jos. Gostinčarja:	...Dr. Krek in de-
lavstvo“ sledi dvoje člankov: „Dr. Krek in prvi rod „Danice““ (A. U.)'in „Dr. Krek in slovensko katoliško dijaštvo“ (Ivan Dolenc), ki opisujeta Krekovo delo med katoliškim dnaštvom. najprej skromne začetne poskuse v Ljubljani, potem med našimi akademiki v „Danici“ in „Zarji“, naposled pa vsem udeležencem za vse življen je nepozabne socijalne kurze na Sv. Joštu, kjer je padlo toliko zlatih semen v sprejemljiva. mlada srca slovenskega in hrvatskega di-jaštva in je bila sklenjena, med očetovskim učenikom in njegovimi učenci prijateljska vez, ki je ne bodo pretrgale niti peklenske sile, še manj pa, klevete nasprotnikov ali mogoče celo zahrbtnih obrekovalcev iz lastnega tabora! — Zanimivi in .poučni zlasti za ono Krekove častilce, ki niso imeli prilike z njim občevati in ga od bližje spoznati, so spomini na njega kot profesorja fundamentalike v ljubljanskem bogo-
krotila neubogljive slovanske poslance in so prepri-ßanij da ima dr Groß tako roko. Cela poslanska z-bornica je kajpada drugega prepričanja, da ima dr. Groß nerodno roko, ne pa železne.
Socialdemokraška stranka je imela sejo, v kateri so se govorniki izražali proti dr, Großu, ker vidijo v njem začetek veliko nepotrebnih težkoč. Za-kbučka niso storili nobenega, da si za vse slučaje o-hranijo svobodne roke. Menda je ni v parlamentu bolj nesimpatične osebe, kakor je dr. Groß, zai to je odpor sedaj splošen.
Gotovo je, da bo delovna skupina v Nation al-verbandu zahtevala, naj se revidira njegovo stališče v predsedniškem vprašanim V tej skupini je sploh mnogo mož, ki niso nič kaj z navdušenjem spremljali Nalionalverbanaa na njegovih potih za oktVoa-je in § 14. Za to občutijo sedai isto bojazen, kakor druge stranke, da K. H. Woli namerava z dr. Gro-ßom ubifti parlament ,in pripraviti zopet ozračje za oktroaje. Ti krogi se tudi z vsemi silami trudjijo. d Nationalverband ostane pri vladi in ne stopi v opo zicijo, kakor bi nemški radikalci hoteli. Bojijo sf namreč, da bi se znala tudi brez njih sestavi t i v parlamentu večina.
Ni nobena tajnost več, da je Nationalverband postal breme za vsako vlado. V njegovem krogu ni nobenih glav in kar bi jih bilo še dovolj brihtnih* — jih akcijska družba nezmožnih ne pusti kvišku. Nationalverb an du v sedanji situaciji le koristi, da se je med vojsko zvezal s krščanskimi sooialci. Za krščanske socialce Še ni prišel čas, da s krepkim sunkom potisnejo proč od sebe Nationalverband. Nobena vlada pa si ne upa vladati brez Nemcev, kakor si tudi Dl upala več upeljati proti vsem slovanskim stranicam od Nemcev zahtevanih oktroajev. V Avstriji se ne sme vladati ne proti Slovanom, ne proti Nemcem, to načelo postaja vedno bolj izrazito, tudi tam, kjer je bilo dolgo Časa neznano.
Kritični pojavi v N at i on alverb an du lahko postanejo velikega pomena za notranjo politiko v Avstriji. Kakor hitro se loči krščansko-socialna stranka od Nation alverbanda, se bo tudi vlada ter skušala s krščanskimi sooialci in Slovani ustvariti novo večino. Za to se v nemških listih sliši bojazljiv glas, da morda stojimo v notranji politiki pred presenečenji.
Novi cslfi ruske vlade*
Ruski zunanji minister Miljukov je naznanil, da so novi ruski cilji sledeči:
1.	Rusija mora dobiti tiste meje, katere je imela pred vojsko.
2.	Vpraišanje Dardanel se mora rešiti na ta na-
čin, da bo smela Rusija neovirano razpolagati z Dardanelami.
3.	Narodnostno vprašanje se mora rešiti na ta način, da bo dobil vsak narod pravico si sam določiti svojo upravo.
4.	Razmerje med Evropo in med Vzhodom se mora uravnati.
5.	Belgijsko, srbsko, črnogorsko, rumunsko in poljsko ozemlje morata osrednji velesili izprazniti.
6.	Zasigurati se morajo jamstva zoper morebitne bodoče politične in gospodarske pritiske Nemčije. —
(Temu nasprotno je pa priobčila ruska delavs-da stranka, kateri načeljuje minister Korenski, sledeče nove ruske cilje, ki se bistveno razločujejo od zgoraj označenih:
1.	Določenega dne se morajo nehali vsa vojaška podvzetja na kopnem in določiti meja, ki bo ločila armade vojskujočih se držav. Položaj na morju naj ostane nespremenjen.
2.	Določiti se morajo meje vseh vojskujočih se držav, kakor so bile pred svetovno vojsko.
3.	Vsaka vojskujoča se država si pridrži pravico, da bo smela na mirovni konferenci izraziti pravico do kakega gotovega obmejnega ozemlja»
4.	Vse narodnosti morajo dobiti pravico, da izrazijo željo do popolne neodvisnosti, ako za njo glasuje več kakor 10% prebivalstva.
5.	V zgoraj navedenih slučajih 3 in 4 se .mora izvršiti glasovanje na podlagi splošne, ;enake in tajne volilne pravice, ki se mora izvršiti pod nadzorovanjem,
6.	Ustanoviti se mora sklad, n. pr. 25 milijard frankov in sicer s prispevki vseh vojskujočih se dr-
I žav. Iz tega sklada se naj popravijo škode nastale I vsled vojske v opustošenih krajih.
Rusija in Turčija.
Izjava ruske vlade, da se odpove vsem aneksijam, je mahoma spremenila položaj med Rusijo in Turčijo, Dosedaj je veljal kot glavni pravec ruskega bojevanja, da pride Carigrad in ž njim vred seveda tudi Dardanele v posest Rusije. S svojo izjavo o odpovedi aneksij pa se je sedaj Rusija odpovedala tudi svojim zahtevam po Carigradu in Dardanelah.
„Berner T'agblatt“ poroča, da je turški poslanik v Bernu izjavil njegovemu soltrudniku, da je Turčija sedaj pripravljena izpolniti ruske želje po o-tvoritvi Dardanel. Pogajanja, ki so imela za posledico londonsko pogodbo iz leta 1841, dokazujejo, da so se Dardanele zaprle samo na zahtevo Anglije, Turčija nima nobenega interesa na tem, da bi še nadalje služila Angliji in je zato rade volje pripravljena Izpolniti ruske zahteve, v kolikor tje niso v nasprotju z neodvisnostjo Turčije, Pripravljena je tem bolj iz-polniti ruske želje, ker je ta vojna dokazala, da Carigrada ni mogoče z morja sem ogrožati. V zvezi s to izjavo je naglašal poslanik, da bo tudi potem Še lahko omejevala Anglija ruski izvoz; dokler nistaSu-
slovju pod naslovom:	„Dr. Krek in njegov vzgojni
vpliv,“ Pisatelj (Anton Komlanec) navaja tukaj tako j karakteristične prizore iz one aobe in izreke svojega ! profesorja, da se čitatelju zazdi, kakor da sedi med ; Krekovimi slušatelji, v kolegiju in strmi v izrednega j moža, katerega „vse delo je zaradi nečesa, kar ni j istovetno z njegovo osebo, katero naravnost pozab- j lja . . .“ Nadaljni sestavki:	„Dr. Krek in Hrvati“ j
(P. Rogulja), „Delo na verskem, protialkoholnem (J. j Kalan), časnikarskem (Fr. Jež) in zadružnem polju“ i (A. Kralj) so mnogo prekratki in presplošni. Dober j pregled podajata sklepna članka:	„Dr. Krek in ob- j
mejni Slovenci“ in „Dr. Krekovo politično delo“; le j žal, da ta poslednji ni drugo kot suho kronološko na- i števanje najvažnejših dogodkov zadnjih 20 let naše politične zgodovine, dočim bi ravno ta del zaslužil, da se ga obdela posebno obširno in temeljito. Sploh se skoraj vsem sestavkom v knjižici pozna, da so s-pisani z;elo naglo, da so „le hipno m prvo gradivo za svoječasno 501etnieo,“ Vendar smo pisateljem hvaležni tudi za ta prvi, površni poizkus in naša najsrčnejša želja je le, da. kar se tiče obljubljene popolne" slike dr. Krekovega življenja in dela, ne ostane samo pri obljubi, ampak se resno misli in pripra^ vlja na njeno izvršitev že sedaj; saj taka knjiga ne bo le dolžen spomenik možu, M je posvetil vse svoje moči, samega sebe popolnoma delu za lepšo bodočnost našega naroda, ampak bo ogledalo za vse prihodnje nesebične naše narodne delavce.
„Pojdimo za njim!“ je kažoč na dr, Kreka zaklical ob neki priliki na Sv, Jojštu hrvatskim katoliškim akademikom nepozabni njih mladi vodja dr. R. Eckert in izdal s tem geslo hrvatske katoliške mladine: „Mi gremo za njim — za dr. Krekom!“<je eno-dušno geslo tudi slovenske mlade generacije. Kdor oe veruje, bo spoznal to, ko se ista vrne iz strelskih Jarkov!	^ Mm* »P
Pred desetimi leti«
Potrebno je, da si od časa do šaša uredimo .
svoje zasebne stvari. Popoldan velikonočne sobote je cakor nalašč za to.
Brskam in premetujem svojo korespondenco. — Ni sicer baš velika, vendar moram nehote pomisliti, koliko grošev se takole zmeče za pošto . . .
Pa mi pride pod roko karta?'starega službenega tovariša, ko mi je pisal pred letom dni:
„. . . pravi, da bo za Velikonoč že nekje Ruse lovil	— — —j
Slok mladenič, odkritosrčnega pogleda ter ži-vahno-uljudnega vedenja je bil prijatelj V. Mlad po letih, a zrel mož po dejanjih. Skoro ni bilo prireditve, kjer bi ne sodeloval, tako pri gospodarskih in zabavnih, pri predstavah, petju in mladeniških organizacijah Skratka: bil je duša vsega tedanjega, tam še jako skromnega slovenskega gibanja m lahko trdim, da je malo Slovencev1'onkraj Karavank, ki bi ne poznali nekdanjega —!
Bilo je tisto zimo, ko je dosegel koroški mraz menda rekord. Kot novodošel tujec imam navado, da v prostem času stikam zdaj tu, zdaj tam, kakor se pač malo mora v svrho pridobitve takozvanih ..krajevnih pojmov.“
Ko me nekega večera potisne mraz zopet skozi neke „nove“ duri, sem stal v — svojim razmeram primerni gostilniški sobici, ne luksurijozni, a snažni in — kar je bilo sedaj največ vredno — prijetno zakurjeni. Ej,‘huda je, kadar človeka zebe tako pri 30 stopinjah ...
Tam v bližini Kardinalskega trga — ulico pa sem pozabil — je bil ta lokal. Tam v prijaznem kotu je sedeval, tam večerjal svoje priljubljene, po koroško „pošrekane“ fižole itd, A ne sam. Mladenič enake starosti, krepke postave in kaj elegantnih črnih kodrov, mu je družbo tvoril. Bil je učiteljiščnik K.
Mirno, polglasno, a ( vedno z neko vnemo sta debatirala v slovenskem jeziku.
. Kako nekaj neizrazitega aavalovi v dulši človeka, če v tujem — recimo — kraju sliši svojo materinščino, osobito, "ako je to po daljšem času! Resje, res, tam je ni preveč. In še ta, ki ,,e — je tako raztresena . . .
eški prekop in Gibraltar podrejena mednarodai kontroli.
„Berner Tagblatt“ povđarja z ozirom na to turško izjavo, da sporazumu osrednjih držav % Rusijo teoretično ni sedaj nič več na poti in da se bo gotovo tudi glede' poljskega vprašanja doseglo sporazum-Ijenje. Ako se ves polbžaj trezno presodi, pravi švi-I carski list, bi se lahko trdilo, da za skorajšnji mir j ni več nobene zapreke. A glavna zavora, ki onemo-gočuje mir, in ki drži težko roko nad rusko vlado, ostaja londonska pogodba, da se ne sme z nobeno državo skleniti posebej miru. Mirovno razpoloženje bo še le tedaj pridobilo ugodnih tal, k» bo Anglija prišla do prepričanja, da se je položaj v Rusiji za njo spremenil v neugodnem smislu.
Sv 06© za mir«
Papež Benedikt XV, je poslal kardinalu-drža-vnenra tajniku Gasparriju pismo, v katerem so med drugim tudi sledeče zanimive besede: Z gotovostjo' upamo, da bo naš Odrešenik vse duhove prepojil z mislijo, da sprejmejo zahtevo po miru-. Prvi dan tega leta smo poslali! vsem vojskujočim, še narodom in njih voditeljem klic po miru, a na našo globoko žalost je naša želja ostala neizpolnjena, 'naš glas ni našel odmeva.. Vojskujoče se narode drvi divji vihar naprej in naprej in ta vihar prinaša povsod nesrečo in težavo, A kljub temu še gojimo* upanje na mir, ker je želja po dobrodejnem miru postala v resnici že li splošna želja. Upamo, da bodo tudi; vlade sledile kR-• cu zmernosti. Upanje je tudi, da ni več daleč dan, ko« se bodo vsi ljudje med seboj smatrali kot bratje.
Kdo je kriv, da se me sklene
mir?
Stockholmski list „ Aftonbladet“ piše, , da bo grozeča lakota menda privedla vojskujoče se države do prepričanja, da je nadaljevanje vojske popolnoma brezsmiselno. Anglija še vedno stremi m tem, kalo bi Nemčijo ugonobila in noče nič vedeti o miru. A. Nemčija pa pravi, da se bori samo za svojo svobodo* in da tudi ne more opustiti boja. Nemčijo hočejo sovražniki na vsak način izstradati, radi tega mora u-porabiti vsa sredstva, da prepreči sovražne načrte.. Nevtralne države, ki so z vojsko silno prizadete, pa ni samo sveta dolžnost napram kulturi in ljudstvom vojskujočih se držav, ampak tudi pogoj za svoj lastni obstoj, da skušajo doseči, naj M se nesmiselna borba čimprej končala^
Uvažuioč izrek, da človeku ni dobro samemu biti; sem se jima enostavno pridružil tretji Slovenec. Ker smo se še večkrat shajali, sem imel dovolj prilike, spoznati in prepričati se, da sta možakarja poštenih in plemenitih nazorov.
„Vse za narod, St,! “ dejal je Često prvi, zamišljeno zroč pred-se, bobnaje s prsti po mizi. ‘Ta vzpodbuda ie bila običajno nekak znak zaključitve večera«
Vzklije naj sad — sejan v dobro zemljo slovenskega naroda! Vse je tako lepo napeljano, vse tako lepo in načelno urejeno . . „
H vreme, obzorje? Jasno! Jasno? Nad nami pač. A tam daleč, daleč za političnim horizontom so se pa kopičili in gostili sicer polagoma, a nevzdržno težki oblaki, ki so imeli rositi krvavo-črni daž.
Zahrumela je vojna . . .
Kakor tisoči onih, ki niti oddaleč niso imeli še pojma o vojaškem stanu, tako sta tudi moja znanca zamenjala svoje nazore za — povelja^ pedagogiko je nadomestila disciplina, mesto peresa — puška — —
Tam na bojnih poljanah grme topovi — v zaledju pa se ovekovečujejo imena in čini branilcev domovine Ü s
Kupim časopis. Brzojavi, uvodni Članek, dnevne novice. — Stoj!
„Na severnem bojišču je padel . .
Tako prvi. — Ko j v prvih dneh po Mišku na jugu pa:
„Pri ... je---------“
Davno že sem zapustil oni kraj in pozabil moža. In danes se ju spominjam!
Se stoji ona hišica, še menda „mamka“ kuha kakor nekdaj in stari „oča“ menda še poseda pri gostih in kramlja ž njimi v mehki koroški slovenščini — a dveh gostov ni več! Na klic očetnjave sta hitela za narod, domovino.
Kakor poprej vedno skupno, tako sta tudi r bojiščih skoro istočasno zapisala na zgodovinski list z rdečimi črkami svoj finale.
Tam na severu »«kje je narahljana zemlja: tam na jugu je n a vrh an kraški kamen — po desetih letih -j s «
Nemški kancelar upa na skorajšnji konec vojske,
„[Bayrische Staafezeitung“ objavlja o seji odseka zveznega sveta za zunanje zadeve sledeče uradno poročilo:	Odsek zveznega sveta zunajnjih stvari je
imel včerai in danes seji, katerim je predsedoval državni minister dr. grof pl. Herding; take seje se redno pri državnem kancelar]u ponavljajo. Pri razpravi so vsi navzoči ministri zveznih držav soglasno pritrjevali izvajanjem državnega kancelarja, ki je izjavil, da popolnoma upa, da se bo kmalu in srečno končala vojska.
Konferenca v Stockholmu.
Socialisti prihajajo te dni v Stockholm, kjer so se začela predposvetovanja za mednarodni mirovni kongres. Dosedaj je priglašenih že blizu 100 zastopnikov. Oficijelno socialdemokratSško zastopstvo iz Francije, Anglije in Rusije se ne bo udeležilo kongresa. Angleška delavska stranka je dne 10. maj j a. sklenila, da se na noben način ne udeleži stockholmskega kongresa. Po mnenju vodilnih angleških socialistov je sklican je konference v Stockholmu brez pomena. Storili so se primerni koraki, da se skliče konferenco delavcev in socialističnih strank vseh čet-verosporazumovih dežel, tudi onih iz Amerike- Ta shod bi se naj vršil meseca junija v Loindbnu. — Iz tega se vidi, da dela čettverosporazom s polnem parom proti mirovnemu gibanju in da hoče na vsak način preprečiti, da bi v Rusiji prevladala: tista struja, ki je proti vojni. Strupeno sovraštvo, ki vlada, med Anglijo in Nemčijo, pohlep po svetovnem gospodstvu, izločuje misel o miru. Tfo so dejStvah ki jasno govorijo, da na sedanje mirovno gibanje ne sinemo staviti prevelikega upanja. K temu pa se še tudi pridružuje dejstvo, da si vodilni krogi v Nemčiji niso na jasnem in čistem o vojnih ciljih. Načela: mir brez aneksij in vojne odškodnine neta^ka vlada ni sprejela, ni pa še tudi določila pravcev za sklepanje miru. Te razmere seveda četverosporazum u-porablja pri svojem vplivanju na Rusijo.
^Število udeležencev konference v Stockholmu.
'Za, stockholmski mednarodni socialistični kongres'se je priglasilo 97 delegatov iz celega sveta. — Tudi delegati manjšine francoske socialistične stranke in francoskih sindikalistov se bodo udeležili konference.
Ministri severnih držav zborujejo.
pup
Dne 10. t, m. so se sestali v Stockholmu ministrski predsedniki treh severnih držav (Norveške, Švedske in Danske). Zborovali bodo tri dni. posvetovali se bodo o določitvi skupne politike severnih držav,. Poročila iz Stockholma pravijo, da stremi ta konferenca tudi za mirovnimi cilji. Dne 8. maja je švedska mirovna, zveza izročila Švedskemu zunanjemu ministru obsežen mirovni predlog.
Španski krai) got or i ornim
Pri otvoritvi kongresa znanosti v Sevilji je španski krai j Alfonz v svojem govoru naglaišal med drugim: Ko se bodo vrnili srečnejši časi. bo Španska lahko rekla, da je vedela pod xmjžalostnimi o-kolnostmi izpolnjevati visoke dolžnosti. Delajmo, da bo Španska lahko rekla bojujočim se državam,, da je skrbno čuvala blaginje miru v Čaisu, ko so se one borile na bojišču.
Razmere v Rusiji.
Položaj v Rusiji še vedno ni pojasnjen. Angleži delajo s hujskanjem in Če treba s podkupovanjem po deželi javno mnenje. Njihova agitacija ima vspeh. Iz novejših poročil je razvidno, da je tudi večina vo-iaško-delavskega odbora za nadaljevanje vojske. da-siravno je večina ruskega ljudstva do grla sita vojevanja. Angleški agitatorji so tudi pridobili voditelje ruske organizacije invalidov, da so se izrekli za vojsko. Podpredsednik vojaškoklelavskega odbora Skobelev je med drugim rekel:	Glasno izjavljamo,
da je treba Nemčijo premagati. Medtem pa se začasna vlada trudi, da z raznimi modernimi in demokratičnimi odredbami- pridobi simpatije ljudstva. Tako razglaša sedaj začasna vlada, da bo proglasila v kratkem splošno amnestijo, odpravo smrtne kazni, e’ nakjopravnost vseh državljanov, svobodo društev in zborovanj itd. Kljub vsemu temu pa vlada po vsi deželi velika nezadovoljnost, ljudstva, ki st daje duška v raznih nemirih, kateri se pojavljajo sedaj tu. sedaj
tam. Razmere v Rusiji so torej razruvane in ne da se še soditi, kako se bo razvoj končal.
italijansko bojišče.
j	Od četverosporazumovih in nevtralnih strani se
j zopet napoveduje bližnji pričetek italijanske olenzi-( ve. Švicarska poročila pravijo, da se bo ob enem z } novo ogromno ofenzivo na zahodni fronti pričelo z velikopoteznimi napadi na italijanski in vseh drugih frontah.
Italijani ne morejo t Trst.
List („Baseler Nachrichten“ objavlja članek polkovnika Eglija, ki trdi, da je Italijanom nemogoče predreti proti Trstu. Kraška visoka planota, ki zapira pot proti Trstu, je najtežavnejše ozemlje, na katerem se je kedaj vršila kaka bitka. Cim dalje tu prodrejo Italijani naprej, tem težavnejši postaja njih položaj. Mogoče ste jim posreči zasesti del sprednjih postojank. A po tem, kar sem te dni videl, se mi zdi nemogoče, da bi Italijani mogli prodreti Kraško visoko planoto pri Komenu.
Na ruskem bojišču je ruska artilerija pod rus-ko-japonskim vodstvom pričela zopet živahneje delovali, posebno ob Narajovki, pri Brzezaniju in ob železnici Tarnopol—Zloczov. Splošno mnenje pa je, da, ruska, armada vsled notranjih radmer ne bo več z-možna za večja ofenzivna dejanja.
Ruski vojni minister obolel.
Resno je baje obolel ruski vojni minister 5n bo moral odložiti vsaj za nekaj časa svoje posle v vojnem ministrstvu.
Nov poveljnik na severu.
Poveljnik severne ruske armade general Ruski je, kakor poroča „Agenzia Stefani“ iz Petrograda, odstavljen. Na njegovo mesilo i je baje imenovan general Dragomirov*
Romansko bojišče.
Na moldavsko črto dohajajo dan za dnevom nove rumunske čete, ki so se v južni Rusiji celo zimo pod vodstvom ruskih, angleških in francoskih častnikov urile in preustrojale. DozdrJ, pa je na romunski črti mir.
ia.tM.WJ.*«.M««.M II	—M—■M—WBMWWWWWWWBWMM—HB
tacos!« bojišče.
Četrta bitka pri Arrasu se nadaljuje. Zftaski artilerijski boji pri Arrasu so še vedno nečuveno hudi. Tudi na Črti Soissons—Reims se bijejo hudi boji. Nekateri kraji kot mestece Fresnoy in vas Bullecourt so že trikrat menjali svojega gospodarja. Vsi navali na nemške postojanke so bili odbiti. Angleško-fran-eoskim četam se noče posrečiti predreti nemško fronto, Malenkostni krajevni vspehi, kot pridobitev nekaj kilometrov razoranega ozemlja, niso v nobenem! razmerju z ogromnimi izgubami. V boje posega dva milijona angleško-franeoskih vojakov. Italijanski listi pišejo, da, bo poslala Amerika v dveh mesecih nekaj čet na bojišče. Francija in Anglija bota v večjem številu kakor dosedaj pošiljala zamorce in druge neevropske čete na francosko bojišče. Na tem bojišče se še pričakujejo hudi boji.
P-čolni potopili 1325 ladij.
V nemškem državnem zboru je poročevalec o mornariškem proračunu dne 9. maja izjavil, da je po natančnih uradnih seznamih bilo v času od 1. februarja do 1. maja od P-čolnov potopljenih 1325 sovražnih in nepristranskih ladij. Državni tajnik mornariškega urada pa je povdarjal, da je število P-čolnov vsled pridne gradnje vedno večje, moštvo je vedno boljše izšolano, istotako je tudi dovolj torpednih nabojev in goriva na razpolago za, nadaljevanje vspešnega podmorskega bojevanja. V izgubo je sicer šlo večje število P-čolnov, a radikalnega sredstva proti P-čolnom še nasprotniki nimajo. Število potopljenih ladij postaja sedaj v poletnih mesecih vedno
Ofenziva na vseh frontal
„Matin“ poroča, da sta prva dva dela pričete o-fenzive na zahodu končana. Kar pa se sedaj pripravlja, bo našlo odmeva na vseh frontah m bo vojsko za Francijo tudi končalo.
Macedonsko bojišče.
Dne 8. in 9. maja so se vršili srditi boji severozahodno od Bitolja, ob kolenu reke Črne in južno-zahodno od kraja Dojran ob istoimenskem jezeru. Vsi navali iSarrailove armade so bili krvavo odbiti. Sovražnik ni dosegel nobenega, vspeha. Na stotine mrtvih pokriva, bojjišče. Ob Belasici in (Strumi hudi artilerijski boji.'
Bitka ob reki Vardar.
Iz Sofije se poroča:
Dne 8. maja je prišlo po večdnevnem artilerijskem ognju do hude bitke pri vasi Grabesnica ob reki Vardar, 12 divizij Sarrailove armade je poseglo v boj, ki je trajal od ranega jutra do poznega večera. Sovražni navali so bili skrajno hudi. Sele proti večeru so boji nekoliko pojenjali. Vsi sovražni napadi so bili odbiti. Sovražniku se ni posrečilq zavzeti ne pedi ozemlja. Bojišče pokriva na stotine mrtvih sovražnikov.
Turška bojišča.
Na turških boriščih razmeroma mir. Samo na kavkaškem bojišču živahni spopadi med turškimi in ruskimi četami.
Amerika in Nemčija.
Zedinjene države pridno rožljajo s sabljo. Ženevska poročila pravijo, da je k naborom v Severni Ameriki, ki se vršijo meseca maja, pozvanih tri milijone obvezaneev. Vpoklicanih bo v aktivno službo za enkrat le en milijon. Prvi kontingent 500.000 mož bo nastopil vojaško službo dne 1. junija, drug? kontingent dne 1. oktobra, Vežbanje bo trajalo šest mesecev. „Daily Telegraph“ pa poroča, da četverosporazum upa, da se bodo ameriške čete že koncem letošnjega poletja borile proti Nemcem na zahodni črti. Vašingtonska vlada še sicer ni storila temeljnega sklepa, da se odpošljejo ameriške Čete v Evropo, a vendar se smatra to kot gotovo dejstvo. 'Ameriška vladaje zasegla 75.000 ton nemških ladij. (Te ladje bo sedaj postavila v rabo proti Nemčiji. Na stran sovražnikov Nemčije sta .stopila tudi vlada otoka Haiti (vzhodno od mehikanskega zaliva) ter ljudovjiada Liberija v Afriki. Ti dve državi bosta baje v kratkem napovedali Nemčiji vojsko. Angleški listi o-pozarjajo na posebni pomen dejstva, da je tudi Guatemala oficijelno pretrgala stike z Nemčijo. Ce stoji Guatemala na strani Zedinjenih držav, obdajajo Mehiko z vseh strani ententl prijazne države. Poleg tega imajo nemški trgovci velike financijelne interese v tej čentralnoameriški republiki, v tamošnjih plantažah za kavo imajo baje Nemci naloženih kakih 300 milijonov mark. Republika je že začetkom leta 1915 odpovedala svojo trgovsko pogodbo z Nemčijo.
Voj bo posojilo,
Cesarski namestnik grof Clary nam piše:
Vnovič in če Bog da zadnjikrat, se stavi v tem strašnem boju na nas neodvračljiva dolžnost, da damo državi na razpolago financijelna sredstva, ki jih rabi, da vsiljeno nam vojsko častno dokonča, kakor je vredno neizmernih žrtev, ki so jih doprinesli narodi monarhije na imetju in krvi v treh težkih bojnih letih.
Nevarljiva znamenja govorijo za to, d a m i r ni več daleč, treba je pa še na fronti in v zaledju hrabro vstrajati v boju, da naši mnogobrojni in mogočni sovražniki uvidijo, da se jim nikdar in nikoli ne bo posrečilo našo državo — kakor so nameravali — razbiti.
S hladnim preračunanjem so ob začetku tega leta zavrnili mirovno ponudbo, ki smo jo mi in naši zvesti zavezniki odkrito in pošteno stavili, da napravimo konec nadaljnemu brezvspešnemu prelivanju krvi. Se enkrat so zbrali vse svoje moči, da preme-nijo vojno srečo in nam iztrgajo velike vojaške vspeh e, ki smo jih v trdih bojih priborili.
Tu je vstopila v Rusiji nova moč na krmilo, rusko ljudstvo je vzelo samo svojo usodo v ruke, zavrnilo je zavojevalne namene svojih dosedanjih mogotcev in je tako odstranilo največjo oviro pravičnega miru.
Naše neprimerno hrabre čete kljubujejo na vseh frontah navalu sovraga in močne, prosto raz-položne moči stoje dobro oborožene in na boj izurjene, pripravljene za obrambo kakor za napad.
Na zapadu napadajo Angleži in Francozi z velikanskimi močmi že več tednov zaman nemško ne-prodirljivo črto, strašno težki boj ima prestati sijajna nemška armada v tej največji bitki svetovne zgodovine, toda, njena nepremagljivost se jasno ka|e in na tem tudi ne bo moglo ničesar spremeniti sebično,
pođ plaščem ideala človeštva se skrivajoče pridruže-nje Amerike k našim nasprotnikoma)
Proti smrti pogumno in točno izvršujejo naši in nemški podmorski čolni velikansko nalogo prekinjanja pomorskega prometa naših sovražnikov, h kateremu nas je prisilila potreba, in že se obrača orožje lakote, ki bi naj nas premagalo, proti svojim lastnim povzročiteljem.
Mi hočemo in bomo vstrajali in ne bomo na-se nakopali krivde, da je dragocena kri naših narodov zastonj tekla. Novo potrjenje te neomajne volje se pa naj pokaže v podpisovanju 6. vojnega posojila..
Način 6. je podoben 4. in 5. vojnemu posojilu, le da so podpisovalni pogoji deloma še ugodnejši.
Podpisati je mogoče, kakor se izbere:
1,	401etno davka prosto 5% % no državno posojilo v kosih po 50, 100, 200, 1000, 10.000 in 20.000 K. Obresti od kosov po 50 K se bodo za nazaj izplačevale v celoletnih obrokih dne 1, aprila vsakega leta, obresti od večjih kosov v polletnih obrokih dne 1. aprila in 1. oktobra vsakega leta. Posojilo se bode vračevalo v letih 1928 do 1957 na temelju izžrebanj. Vračevalo se bo celo imensko vrednost, med tem ko znaša podpisovalna cena le 92,50 od 100.
2.	Davka proste 5% % ne državne zakladnice v kosih po 1000, 5000, 10.000 in 50.000 K, ki se jih bo izplačalo dne 1. maja 1927 po polni imenski vrednosti. Podpisovalna cena je določena s 94 od 100, obresti se bo naknadno izplačevalo v polletnih obrokih dne 1. maja in 1. novembra vsakega leta,
Ker so se poslovalnice za podpisanje odrekle 'A % nemu plačilu, znaša cena 6. vojnega pasojila celo le 92 K, oziroma 93,50 K za 100 K.
Ce 'se vpošteva, da se bo vojno posojilo svoje-časno vračevalo po polni imenski vrednosti, se vplačana glavnica sledeče obrestuje: a) pri 401etnem državnem posojilu: v slučaju izplačan ja 1.1923 7 29%, v slučaju izplaČanja leta 1927 6.69%, v slučaju iz-plačanja leta 1932 6.39%, v slučaju izplačanja leta 1937 6,25%, v slučaju izplačanja leta 1942 6.17%, v slučaju izplačanja leta 1947 6.13%, v slučaju izplačanja leta 1952 6.09%, v slučaju izplačanja leta 1957 6.07%; b) pri državnih zakladnicah 6.40%.
Podpisovalni rok so prične v Četrtek, dne 10, maja 1917, in se konča v petek, dne 8. junija 1917, ob 12. uri opoldne.
Priglasiti se more pri vseh poštnih uradih, davkarijah, bankah in hranilnicah, kjer je dobiti tudi natančnejša pojasnila, Vojnoposojilne papirje kot take je mogoče vporabljati za plačevanie davka od vojnih dobičkov. Prodaja vojnega posojila je tudi že med dobo njegovega obteka vsakomur po vseh denarnih zavodih mogoča.
Kakor pri prejšnjih, dajejo avstro-ogrska ban’ ka in vojnoposojilna blagajna v svrho nabave vojnega posojila pod jako ugodnimi pogoji posojila na vrednostne papirje, slednja blagajna tudi na hipotekarne tirjatve.
Štajerska je k prvim petim vojnim posojilom v prav posebno visoki izmeri pripomogla in tudi ne Po — o tem sem prepričan — v zadnjem odseku strahovitega borenja narodov hotela zaostati, temveč vstavila vse moči za vspeh 6. vojnega posojila. Krasen vzgled nam je dala nemška država, ki je podpisala okroglo 13 milijard mark 6. nemškega vojnega posojila.
Mislite na Vaše sinove in brate v vojski, ki se jih mora z' vsem potrebnim oskrbeti, mislite na vse težke žrtve, ki ne smejo biti zastonj, mislite na Vašo brez primera krasno domovino, katero velja čuvati — in podpišite 6. vojno posojilo!
Politične vesti.
Važni posveti na Dunaja. »Münchner Neueste Nachrichten« poročajo z Dunaja: »Kakor izve Vaš zastopnik, je obisku, ki ga je napravil te dni zastopnik nemškega admiralnega štaba Holtzendorff na Dunaju, pripisovati veliko važnost. Admiral Holtzendorff, ki je tudi neposredno pred začetkom poostrene podmorske vojske bival v avstrijskem glavnem stanu, je imel priliko tukajšnjim vodilnim mestom in avstrijski cesarski dvojici razkriti odkritja največje važnosti o splošnem položaju. Tozadevna razprava je pokazala popolno soglasje.«
Novi člani gosposke zbornice. Za nove gospo-sko-zbornične člane bodo baje imenovani tudi sledeči: maršal Konrad pl. Hötzendorf, predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester, bivši minister dr. Gessmann, prejšnji predsednik poslanske zbornice dr. Pattai in pisatelj dr. Peter Rosegger. Slovenci in Hrvatje bi torej ne dobili nobenega.
Za kandidata Starčevičancev za nadomestne volitve v Sv. Ivanu Zelini je postavljen Ivica Kovačevič, sedaj okrajni sodnik v Kostanjevici. Ker se pa aktivni uradniki ne morejo voliti, zato je Ko- I ▼ačič izstopil iz sodne družbe.
Zanimive aretacije v Sarajevu. Iz Sarajeva se j poroča, da je tamošnja policija aretirala na zahtevo I ppinih oblasti generalnega ravnatelja Bosansko-her- j Degovške agrarne in trgovske banke, Madžara Geza 1 Btuza. Ta banka, ena izmed največjih bosanskih za- j
j vodov, ima ustanovne 'glavnice 8,000.000 K; usteno-! vijena je pred osmimi leti od budimpeštanske trgovske banke, ki je prevzela tudi skoro vse delnico. O-menjena banka je bila prvotno ustanovljena v ta namen, da sodeluje pri odkupu kmetov, ali ko je odkupovanje prešlo v vladine roke, j© banka razširila
I svoje delovanje. Ustanovila je oddelek za blago, pokupila delnice bosanske sladkorne tovarne, sodelovala pri raznih podjetjih ter je še pred kratkim z Muslimansko centralno banko ustanovila bosansko-her-cegovsko kovinsko centralo, ki je zelo vspešno delovala. Na temelju prijav so uvedli preiskavo, ki se je končala na ta način, da so aretirali ravnatelja Sluza in Karla Somogyi ter. ju izročili vojaškemu sodi-
I šču. V Sarajevu vedo le toliko, da se je izvršila a-retaoija vsled neopravičenih „kupčij.“ Razen imenovanih dveh ravnateljev so aretirali še dva druga u-radnika, sodnijska preiskava se pa vrši še proti jveč osebam.
Smrt bivšega bosanskega vstaškega vodje. —• Pred par dnevi je umrl na Dunaju v visoki starosti bivši vstaški vodja v Bosni Petar Uzelac. Rodom je iz Crnegore in se je udeležil vstaje v Bosni, poteneje pa se je sprijaznil z okupacijo. Uzelac ni bil samo vodja vstašev, ampak je delal tudi v evropskem časopisju propagando za vstaške cilje; bil je tudi jarko spreten žurnalist, 1 Po okupaciji se je nastanil v Bosni, od tam pa je moral kmalu proč; šel je na Dunaj, in potem v Carigrad, kjer je skromno živel kot žurnalist. Svojčaš: so ga hudo napadali in dolžili veleizdaje. Pred izbruhom vojne je bil dobil dovoljenje, da sme zopet v Bosno, ali vojna mu je to preprečila in sedaj je izdihnil na Dunaju po dolgih In burnih f dneh.,
Karolyjeva stranka proti volilni reformi gro-I fa Tisze. Karolyjeva stranka je imela dne 8. maja z-I borovanje, ' na katerem je razpravljala o volilni re-! formi. Stranka pozivlje vse politike, M stremijjo po I volilni reformi, naj združijo vse moči, da. se doseže enaka, splošna in tajna volilna pravjica in da se doseže mir. Stranka je sprejela sklep, v katerem izraža patrijotično zadovoljstvo nad kraljevim lastnoročnim pismom, ki je dokaz, da umeva mo,b arh globoko demokratične zahteve dežele. Najodločnejše paj protestira stranka proti vladnemu komentarju, ki zastopa ravno nasprotne tendence, ki naravnost izzivajo k boju. In ta boj sprejme stranka in ga bo vodila z vsemi sredstvi in silami.
Tedenske novice.
Rojstni dan naše cesarice. Kakor god dne 27. aprila, se je v Mariboru obhajal tudi rojstni dan naše cesarice Zite preteklo sredo prav slovesno. Dolgo vrsto let Avstrija ni imela cesarice, zato je sedaj tem večje veselje, ker smo dobili v preblagi cesarici skrbno mater naši domovini. Vsa javna poslopja po mestu so imela razobešene mnogovrstne zastave, po vseh mestnih cerkvah se je zbrala vojaščina, da bi se v skupni molitvi spominjala svoje žlahtne vladarice. Najlepša je bila cerkvena slovesnost v mestni stolnici. Tu so se zbrali vsi najodličnejši zastopniki vojaških in drugih uradov državnih in mestnih, da bi se udeležili pontifikalne slovesne svete maše prevzvišenega nadpastirja. Cer kvena slovesnost se je sklenila s Te Deum, z za kramentalnim blagoslovom in z avstrijsko himno.
Armada poklon la cesarici Žiti velik šopek. Načelnik avstro ogrskega generalnega štaba, gene ral pl. Arz je dne 9 maja cesarici Žiti imenom cele naše armade osebno čestital K njenemu rojstnemu dneva in ji izročil krasen, šopek. Cvetlice za ta šopek so poslali vojski iz vseh front in sicer celo iz strelskih jarkov, in tudi iz zaledja.
Cesar Karel podpisal 24 milijonov K vojnega posojila. Cesar Karel je naznanil iinančnemu ministru, da bo podpisal 12 milijonov K 6. avstrijskega vojnega posojila,. Enako svoto bo podpisal tudi na ogrsko vojno posojilo.
Visoko odlikovanje voj ega kurata. Pavel Žagar, duhovnik lavantinske škofije, sedaj vojni kurat, je za svoje požrtvovalno službovanje odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda z vojnim okraskom.
Odlikovanje. Vojni kurat v mariborski rezervni bolnišnici, Č g. Mihael Umek, pr. d vojno kaplan v Vuzenici, je odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem II. razreda na belo rdečem traku.
Visoko odlikovanje. Cesar je odlikoval vlč. g. Andreja Gliebe, dekana in župnika v Ormožu, za njegovo neumorno delovanje za civilno prebivalstvo in za vojaštvo v ormoški bolnišnici s častniškim častnim znakom II. vrste z vojnim okraskom. Čestitamo!
Vojaški škof na ita’ijanski fronti. Vojaški škof dr. Bjelik se je zadnje dni podal na italijansko fronto, kjer nadzoruje dušno pastirstvo.
Duhovniške vesti. C g. Anton Somrer, kaplan pri Sv. Martinu pri Velenju, je kot vojni kurat vpoklican v službo.
Odlikovana slovenska zdravnika. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila zdravnika dr. Anton Schwab v Celju in dr. Gustav Strašek v Novem mestu
Odlikovanje goriškega župnika. Ceäar je podelil župniku Jožefa Primožič v Prvačini na Goriškem za njegovo domoljubno in požrtvovalno zadržanje pred sovražnikom zlat zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne.
Odlikovanje zunanega ministrstva. Cesar je podelil zunanjem? ministrstvu grofu Cerainu veliki križ reda Sv. Štefana.
Odlikovanje v vojni. Gospod okrajni sodnik v Mariboru, dr. An'on Mulej, ki služi Kot nadporočnik, je odlikovan z Franc Jožefovim redom z voj no dekoracijo.
Koroške cerkvene vesti. Na župnijo Št. Jurij na Vinogradih je prezentiran vlč. g. Janez Ožgan, provizor ravnotam. Za administratorja v Bleiberg-Geräuth je imenovan vlč. g. Bogomir Mayrhuber, mestni kaplan v Sovodju, za mestnega kaplana v Sovodju pa vlč. g. Janez Grollegge c, kaplan v Šmihelu pri Volšpergu, soprovizura župnije Kamen je izročena vič. g. Josipu Radiu, župniku v Moličah. Vpokojeni župnik vlč. g. Jan Boštjančič se je nastanil v Pliberku. — Slovenska majniška pobož-rjost v Celovcu je vsako nedeljo popoldne ob 5. uri v cerkvi sv. Duha. — Procsije incer-k v e n i obhodi so na Koroškem zopet d o« v oljeni.
Za artističnega ravnatelja hrvatskega gledališča v Osjeku je po smrti Leona Dragutinoviča imenovan kapelnik Mirko Polič, tržaški Slovenec.
V Pragi je umrl bivši češki deželni poslanec in uredmk »Narodnih Listov«, Kari Tuma.
Binkoštni pondeljek v Nemčiji odpravljen.
Nemška vlada namerava za letos odpraviti praznik binkoštnega pondeljka, tako da bi ,se na binkoštni pondeljek opravljalo raznovrstno delo ravno tako ka-dor ob delavnikih in sicer iz vzroka, ker je postalo pomanjkanje delavskih moči pri kmetijstvu zelo občutno, Dunajski listi pišejo, da se tudi v drugih državah pripravlja gibanje, da se letos ne bo praznovalo na binkoštni pondeljek.
Šolske počitnice v meseca maju. Deželni Šolski svet je odredil, da smejo okrajni šolski sveti dovoliti na ljudskih šolah na deželi šolske počitnice za dva tedna v mesecu maju, da se tako opravijo najnujnejša poljedelska dela. Da bi pa Šolska mladež pri učenju ne trpela Škode, je določeno, da bodo glavne počitnice za dva tedna skrajšane,
Zenske v službi južne železnice. Uprava južne železnice bo za postavljanje ogibov sprejela za sledeče postaje ženske osebe v službo: Veržej, Hočef RaČe-Fram, Središče, Slov, Bistrica* Ponikva, Sv. Jurij ob južni žel., Laško, Rümjske toplice ter še tudi za več drugih postaj na Srednjem in Gornje-Sta-jerskem. Prosilke za eno takih služb se naj osebno zglasijo po dotiönem postajenaöetlniku. V poštev pridejo samo take ženske osebe, ki so v polni meri za to sposobne. Tozadevna pojasnila) se dobijo pri doti-čnem postajenačelniku.
Vojaški dopusti za invalide. Vojno ministrstvo je določilo, da smsjo vojaška poveljstva dovoljevati daljše dopuste vojaškim osebam invalidom, ki se nahajajo v raznih zdravilnih zavodih, šolah itd. in sicer da opravljajo doma razna poljedelska dela. Določeno je, da taki dopusti ne smejo biti daljši kakor 2 meseca.
Po 48 urah. Domobransko ministrstvo sporoča, da črno voj niški zavezanci, ki so bili doslej o-proščeni čraovojniške službe z orožjem in morajo vsled razveljavljenja oprostitve takoj odriniti pod orožje, ne bodo kaznovani, če odrinejo pod orožje še le po ošemštiridesetih urah in dokažejo, da jim je bil ta čas potreben za ureditev njihovih osebnih razmer.
Iz politične službe. Namestniški konceptni praktikant Franc Šorn v Brežicah je imenovan za namestniškega koncipista. Iz Ptuja je premeščen namestniški koncipist Maksimilijan Steffan, v Ptuj pa pride namestniški koncipist dr. Franc Sedlmayr.
Iz poštne službe. Za poštarja v Spielfeld« je imenovan Karel Ortner, poštar v Strassu.
Dijaški kuhinji v Mariboru je mesto venca na grob prečastitih gospodov f Jakoba Fink in f Fr. Hirti daroval Melhior Zorko, kapelan na Hajdini 48 K.
Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. t,:
Franc Sinko, kaplan, Teharje, 20 K; Miloš Oset, trgovec, Muta, 5 K; Stefan Pivec, dekan, Vuzenica, 8 K:	Ivan Lenart, nadžupnik, Šmartno pri Slovenj-
a m h m »s*.
Stran 8.
m
11,	maja 1916.
građen, 20 K; Upravništvo „Slovenskega Naroda“ v Ljubljani (jdarilo iz Naroda) 20 K; P. L. Leon, Celje, Glavni trg 12, mesto venca na grob f g. kurata Finka, 20 K; Andrej Fišer, župnik v Ribnici na P., 20 K; Fr. Sak Gomilšek, župnik, Sv. Peter na Medvedovem selu, mesto venca f kuratu Finku, 10 K; več. čč. gg. duhovnikov po vic. g, župniku Gomil-šeku, Sv. Peter, mesto venca f kuratu Finku, 7 K; Marija Drev, posestnica, Arja vas, mesto venca na grob »fkurata Finka, 10 K; Ana Kuder, posestnica, Petrovče, mesto venca f kuratu Finku, 1Q K; Anton Koren, župan, Petrovče, mesto venca fkuratu Finku 10 K:'Karl Kuder, posestnik, Petrovče, mesto vem t kuratu Finku, 10 K:	Jože Polanc, posestnik, Pe-
trovče, mesto venca f kuratu Finku, 10 K; Marko g koli č, vojni kurat, vojna bolnica št. 807, vojna pošta št. 374, mesto venca f kuratu Finku- 20 K; Fr. Pišek, posojiilniški tajnik, Maribor, 10 K; dr. Janko Babnik, c. kr. ministerijalni svetnik, Dunaj, 20 K; Peter Majdič, veleindustrijalec, Celje, 30 K; če-tovodja pri kornem poveljstvu 1 K; dr. Fr. Kruljc, nadžupnik m dekan, Laško, 10 K; Josip Lončarič, župnik, Sv Jedert pri Laškem, 10 K; Jernej Frangež, župnik pri Sv. Marjeti na Pesnici, 20 K; Josip Ozmec, dekan v Ljutomeru, mesto venca f kuratu Finku, 20 K; Andrej Lovrec, vikar v Ljutomeru, mesto venca f kuratu Finku, 10 K; Franc Pišek, državni poslanec, v Slivnici, mesto venca na grob č. g. f’ župnika Franca Hirti, 12 K; Valentin Koprivšek, župnik v Framu, mesto venca f župniku Hirti, 10 K; Janez Toman, župnik v Hajdino pri Ptuju, mesto venca f župniku Hirti, 10 K; Alojzij Sagaj, kaplan v Št. Lovrencu pri Ptuju, mesto venca -j i pniku Hirti, 10 K; Franc Heber, župnik na Spodnji Polskavi pri Pragarskem, mesto venca f župniku F. Hirti, 20 K; Miroslav Volčič, župnik v Breznu, mesto venca f župniku Hirti, 20 K; Občina iOrehova-vas (Slivnica) pri Mariboru, mesto venca f župniku Hirti, 20 K:	Franc Šegula, župnik v pokoju, Pra-
garsko, mesto venca f župniku Hirti, 2 K; JosipiO-zimič, kaplan, Cirkovce, mesto venca f župniku Hirti, 6 K; Franc Polak, kaplan,- Hoče, mesto venca ,f župniku Hirti, 3 K; Mat, Štrakl, župnik pri Sv. Petru pri Mariboru, mesto venca f župniku Hirti, 10 K; Peter Paulič, kaplan, Hoče, mesto venca f župniku Hirti, 3 K; Adam Grušovnik, dekan, Hoče, mesto venca f župniku Hirti, 3 K; Alojzij Cilenšek,jžu-pnik, Poličane, mesto venca f župniku Hirti, 10 K; Anton Ravšl, župnik, Cirkovce, mesto venca f župniku Hirti, 10 K; Konrad Šeško, kaplan, Vuzenica* mesto venca f župniku Hirti, 2 K; Alojzij Zamuda, župnik v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici, mesto venca ,f župniku Hirti. 10 K; Štefan Belšak, provizor, 'Slivnica pri Mariboru, mesto venca f župniku Hirti, 10 K;' Matija Škorjanee, župnik v Št. Janžu na Dravskem polju, mesto venca j- župniku Hirti,- 10 K; sl. Kmetijska zadruga, Rače, mesto venca f župniku F. Hirti, 20 K; dr, Franc Lukman, profesor bogoslovja v Mariboru, mesto venca f župnjiku Hirti* 20 K; J. Neimenovan, po g, dr. Medvedu 20 K; sl. Okrajna posojilnica v Ormožu 20 K. Vsem cenjenim daroval-«em iskrena hvala!
Rekviririranje vseh zvonov na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da je naučni minister izdal naredbo, da se morajo rekvirirati vsi doslej še ne rekvirirani zvonovi. Izvzeti so samo tisti, ki imajo umetniško zgodovinsko vrednost.
Nove poštne znamke. Namesto dosedanjih postnih znamk po 15, 20, 25 in 30 v, kakor tudi poštnih dopisnic s sliko rajnega cesarja Franca Jožefa bo začela poštna uprava izdajati nove znamke in tudi nove dopisnice s podobo cesarja Karla I, Toda za sedaj še ostanejo zgoraj označene poštne znamke in dopisnice v veljavi.
Poštni promet z Albanijo zopet neoviran. Poštno ravnateljstvo za Štajersko razglaša, da je poštni promet z Albanijo zopet neoviran. Dovoljeno je pošiljati v Albanijo pisma, dopisnice, poštne nakaznice, vzorce blaga, tiskovine in poštne zavoje in sicer samo vojaškim osebam.
Obleka na Nemškem. Cent.ala za oblačila na
Nemškem je naročila 125.000 moških oblek, da jih po nizkih cenah proda manj i mo vit im ljudem.
Slovenci, Slovenko I
Podpisuite
VOJNO POSOJILO
pri doma čili denarnih zavodih.
Gospodarske novice.
Rekviriranje mleka. Okrajna glavarstva zahtevajo sedaj od živinorejcev oddajo mleka za prehrano prebivalcev v mestih in industrijskih krajih, za bolnišnice in razne druge vojaške zavede. Mnogim pa ni jasno, kako je z oddajo mleka, koliko se ga mora pustiti za prehrano družine. Namesti niška odredba z dne 12. aprila 1917 št. L. W. I. 15/1917 pravi razločno, da si sme vsak živinorejec obdržati za vsako oseb® v svojem gospodarstvu na dan pol litra mleka. Če n. pr. imaš tri krave, ki ti dajo povprečno na dan 9 litrov mleka in imaš pri hiši prehraniti 12 oseb, se ti mora glasom te namestniške naredbe pustiti najmanj 6 litrov mleka, le tri litre ga moraš oddati. Več ti ga ni treba oddati. Za one pa, kateri dobivajo mleko, bodisi od živinorej cev ali iz mlekarn, pa velja sledeče: za otroke do 1 leta se računa na dan 1 liter mleka, za otroke od 1—2 let 3/4 I, za otroke od 2—-6 tet V* 1» za osebe, ki so stare nad 70 let V4 1, za bolnike pa, kakor določi zdravnik. Tako določa namestniška odredba z dne 3. marca 1917, štev. 4/1209/84—
1917.
Rekviriranje živil. Množile so se pritožbe, da se je rekviriralo zrnje, moko in razna druga živila, ne da bi se posestnikom povedalo po kakem ključu Komisijonarji so predpisovali posestnikom, toliko in toliko žita, fižola ali krompirja moraš oddati. Pri tem se v mnogih slučajih ni oziralo ne na potrebe glede semena, ne na število oseb pri hiši, ampak se je kar kratkomalo predpisalo gotovo množino živil, ki se jih je moralo oddati, če je potem tudi kmetu primanjkovalo semena in živeža. Poslanci Slovenske Kmetske Zveze so se za stvar zavzeli, in so se v Gradcu pri cesarski namestniji pritožili proti takemu postopanju, ki povzroča med ljudstvom vedno večjo nezadovoljnost in nezaupnost napram vladnim organom in njenim odredbam. Cesarska namestnija je z odlokom z dne 2. maja 1917 odredila, da se mora odslej javno razglasiti, po katerem ključu in na kateri podlagi se ta ali druga stvar rekvirira. Kmetje se sedaj lahko prepričajo, ali je zahteva okrajnega glavarstva ali komisijonarja upravičena ali ne. Če kdo midi, da se od njega zahteva preveč žita, krompirja ali kaj takega, naj gre h županu in naj na podiagi razglašenega ključa izračuni, ali zahteva ni pretirana in neopravičena. Če se mu godi krivica, t. j če se preveč zahteva od njega, naj prosi župana, da n* podlagi števila oseb, obsega posestva in ključa, ki je javno razglašen, poroča obiasti, da se je od tega in tega posestnika preveč zahtevalo in da je treba posestniku oddati samo toliko in toliko. Ko torej dobiš uradni poziv za oddajo, se poprej prepričaj, ali res moraš toliko oddati ali ne.
Oddaja svinjske masti in ’ surovega masla. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Da bode prebivalstvo enakomerno preskrbljeno s svinjsko mastjo in s surovim maslom, se sledeče določa:	Last-
niki' svinj morajo slejkoprej oddati predpisano množino Špeha ali svinjske masti in sicer od svinj težkih do 60 kg klavne teže 2 kg surove masti, od svinj težkih od 60 do 100 kg 354 kg surove masti, od svinj težkih od 100 do 150 kg 6 kg surove masti, in od svinj težkih več kakor 150 kg 10 kg surove masti. Dosedaj oddane množine masti ali Špeha se vračunajo. Ce je n. pr. kdo oddal po zimi od svinje, težke 60 kg, 1% kg Špeha, mora sedaj oddati od tiste svinie samo še % kg Špeha, Prevzemne cene za surovo ali spuščeno svinjsko mast in za Špeh se določajo sledeče: Za 1 kg surove svinjske masti ali surovega Špeha 7 K 40 v, za spuščeno svinjsko mast pa 8 K 30 v za 1 kg. Pripomni se, da se računa za 6 kg surovega špeha 5 kg spuščene svinjske masti. Nadalje se določa, da morajo lastniki krav oddati gotovo množino surovega masla, To množino bodo določila okrajna glavarstva. Namesto surovega masla se bo lahko oddalo tudi spuščeno maslo. Cena za surovo maslo se določa sledeče: Za surovo maslo 1 kg 6 K 50 v, za spuščeno maslo 8 K za 1 kg. Te cene veljajo za kraj, kjer se je surovo ali spuščeno maslo pridelalo. Okrajna glavarstva so že določila mesto, kam se mora oddajati Špeh, svinjska mast, surova in spuščena mast ter ime osebe ali nakupovalca teh predmetov. Zoper tozadevne prestopke je določena denarna globa do 5000 K, oziroma kazen zapora do Šest mesecev. — Župani so dobili glede oddaje masti, Špeha in masla od okrajnih glavarstev natančnejša navodila,
Oddaja vlačnih strojev za obdelovanje polj. O* srednji odbor c. k. Kmetijske dražbe nam piše: Vojno ministrstvo je potom urada za ljudsko prebrano dalo na razpolago za poljska dela nekaj vla-
čnih strojev, ki se oddajo proti primerni najemnini.
Vlačni stroji (Caterpillar je njih angleško ime) so cestnim lokomotivam podobni stroji, pri katerih so zadnja in sprednja, oziroma zadnja in sredija kolesa z zelo trpežnim, širokim, venžasto cleakovitim vezilom brez konca zato zvezana, da se troj pri neugodnih tleh ne vgreza ali polzi. Podružnice in cenjeni člani c. kr. kmetijske družbe se vabijo, da v slučaju, ako hočejo najeti stroje, to nemudoma javijo osrednjemu odboru, kateri najkasneje do 10. maja naznani število in prosilce c. kr. poljedelskemu ministrstvu.
Travo in seno pri slovesnostih trositi prepovedano. Pri nekaterih avstrijskih deželah je pri cerkvenih obhodih in drugih slovesnostih navada, da potrosijo tla s travo ali senom. Zavoljo pičlosti krme je treba z uporabo krme zelo varčevati in odredba c. kr. urada za prehrano v državnem zakoniku prepoveduje trošenje trave in sena po cestah potih in trgih.
Deželni gospodarski svet za Koroško. Po ukazu urada za ljudsko prehrano se mora v vsaki deželi sestaviti deželni gospodarski svet, sestoieč iz deset članov, ki naj v vseh vprašanjih prehrane daje deželni vladi svoje nasvete. Predsedstvo ima deželni predsednik oziroma od njega določeni namestnik in polovico članov imenuje dotični deželni odbor in dotična trgovska in obrtna zbornica, drago polovico pa poljubno vpokliče deželna vlada. Na Koroškem je v ta cdbor imenovan izmed Slovencev samo monsignor Val. Podgorc. — Za Štajersko še gospodarski svet ni sestavljen.
Odredba radi domačih fmlinov. Cesarska namestnija je dne 25. aprila t L odredila, da žrmlje smejo odslej prodajati in nakupovati edino z dovoljenjem politične oblasti. Kdor si hoče nabaviti žrmlje, mora odslej imeti dovoljenje okrajnega glavarstva.
320 vagonov rumunskega žita v Avstrijo. Dunajski listi pišejo, da bo prišlo v naj Krajšem času 320 vagonov rumunskega žita v Avstrijo. Tudi Štajerska bo baje dobila večjo množino rumunskega žita.
Karte za tobak. V mnogih deželah, kot na Češkem, Moravskem, v Šleziji in v delih Primorske so že upeljali karte za tobak, kar se je baje prav dobro obneslo. Tobačna uprava namerava vsled tega upeljati karte za tobak za vse avstrijske dežele.
Pridobivanje olja in beljakovine Iz žita. Zopet
nov vspeh tehnike! Posrečilo se je razdeliti v sestavine kal žitnega zrna, kojega sestavina je enaka sestavini kokošjega jajca. Vsi veliki mlini so uvedli ta način razkroje van j a. Iz kali se pridobiva v petih tvornicah za olje z dovoljenjem urada za prehrano olje in beljakovina, tako da dobimo užitno jedilno o-Ije in margarinove surovine. Iz tega načina izdelovanja žitnega zrna nam še ostane beljakovinasta moka, ki ima trikratinpol večjo redilno moč kakor meso. 20 g te moke nadomešča kokošje jajce. Toletna pšenica in rž bosta v polni meri na ta način pripravljeni, oves in ječmen pa le' deloma. Dobava moke se ne bo zmanjšala, ampak moka sama celo zboljšala, ker bodo odstranjene vse mastne kisline, žalta-vost, grenkoba in plesnoba. Iz enega železnijškega vagona koruze dobimo surovin za net meterskib stotov margarina.
lažne novice.
- ■
Potres v južni Italiji. Dne 7. maja ob 7. uri zvečer so imeli v Kalabriji močen potres, ki je povzročil med ljudstvom obilo vznemirjenja. Škoda je precej velika.
Angleški kralj okopava krompir. »Daily Mail« poroča, da angleški kralj vsak teden par dni okopava krompir na vrtu dvorca Windsor. Njegovemu zgledu sledita tudi princ Henry in princeza Mary.
Samo papirnati denar v Nemčiji. Ker vedno bolj primanjkuje kovanega bakrenega in nikljastega denarja v Nemčiji, je sklenila vlada, da ves kovani denar, katerega sedaj shranjujejo, potegne iz prometa in ga zamenja s papirnatim denarjem.
Koliko sovražnikov se nahaja v našem vjetni-štvu? V avstrijskem vjetništvu se nahaja 852.853 Husov, od teh je 4755 častnikov; 5595 Črnogorcev, od teh 31 častnikov, 97.712 Italijanov, od teh 2227 častnikov; 38.327 Ram unce v, od teh 542 častnikov; 465 Francozov, .od teh 12 častnikov in 31 Angležev, od teh 18 častnikov. V avstrijskem, nemškem, bolgarskem in v turškem vjetništvu se nahaja za vssm 2,874.271 sovražnikov.
Oslovsko meso. V nekem severo-češkem nemškem listu je izšel oglas, ki se glasi Oslovsko meso! Ta teden dobim 50 oslov. Meso bo jako lepo. Pripraviti se da posebno dobro; juha ima okus
kurje johe, oslovska mast ni slabša od gosje masti V sobo o pripravim izvrstne krvave klobase iz oslovskega mesa.
Odrezal si kose mesa z žive krave. V sarajevski okolici se je pasla krava nekega tamkajš-njega kmeta. Ker je zvečer ni bilo domov, je šel kmet iskat jo in našel jo je ležečo s težkimi ra nami. Nekdo si je odre al velike kose mesa z žive krave. Kravo je bilo treba takoj ubiti
Ladje iz betona. Na Norveškem so začeli izdelovati ladje iz betona. Najprej so začeli vlivati trgovske ladje z vsebino 255 ton, zdaj pa je inže nir Fongoer v Mostu pri Kristijaaiji zgradi motör-no ladjo, ki obsega 3000 ton. Vse je narejeno iz cementa; izvzeto je le krmilo, ki je seveda iz železa.
Ne žveči žitnega zrnja! Ker ima marsikdo navado, da devlje v usta in žveče raznovrstno žito in ker se nahajajo v žitnem zrnju glivice, ki so človeškemu zdravju škodljive, je izdala nemška vlada ukaz, ki prepoveduje žvečiti in devati v usta žitno zrnja, kajti zelo veliko oseb si je na ta način hudo pokvarilo zdravje. Kakor poročajo dunajski listi, bo tudi avstrijska vlada izdala slično prepoved.
Mlada detelja kot živilo. V listih čitamo sledeči uradni razglas: Ker je važno, da i se do (nove letine izrabijo vsa živila, ki jih nudi rastlinstvo, se o-pominja, da mlada detelja, kakor se goji pri nas, daje izborno in zelo redilno zelenjavo na način špinače, katera se more uživati brez ogrozitve zdravja in s-ploh kakih nevšečnosti. Za človeško hrano je detelja najboljša v prvi dobi rasti, dokler ne zraste nad 10 do 15 cm. Kot zelenjavo jo jo treba pripravljati svežo in neovenelo kot špinačo. Uporabne so vse vrste detelje. Lucerno pa je treba večkrat popariti, prj. čemer se mora voda menjati; potem izgubi grenki o-kus. V kim<etskih gospodarstvih se je detelja v mirnih časih že zdavnaj uporabljala kot zelenjava.
Jajca. Sirova ali mehko kuhana jajca so gotovo eno najboljših redilnih snovi. Trdo kuhana so težka, da, skoro neprebavljiva, če jih Človek požira kar v celih kosih; če jih pa skrbno prežvečimo, jih Želodec prebavi ravnotako lahko kakor mehko kuhana- Beljak je lažje prebavljiv kakor rumenjak. Kako redilno moč ima jajce, razvidimo iz tega, da zadostuje mladi ptici za razvoj vseh telesnih delov! —• Sirova ali mehko kuhana jajca je posebno priporočati slabokrvnim, bledičnim, vsem, ki okrevajo od bolezni (rekonvalescentom) in doječim materam. — Taki, ki imajo slaboten, občutljiv želodec, naj nikoli na jajce ne pijejo mleka, ker kak slab želodec tega ne vzdrži!
Muzej za ure. Dunajski profesor Rudolf Kaftan je mnogo let nakupoval in zbiral raznovrstne lire od prvega razvoja, ur do najnovejše dobe.; Zbral je zavsem 10.000 raznovrstnih ur, od najmanjše žepne do največje stolpne ure. Zbirka je zelo zanimiva. Iz leta/1680 ima 284 lesenih ur, iz poznejše dobe 12 velikih stolpnih in 412 stenskih ur vseh evropskih dežel. V njegovi zbirki se nahaja 5000 raznih ur iz zadnjih stoletij. Zanimivo zbirko je kupila dunajska mestna občina za 200.000 K.
Tunel pod morjem. V kraljevski zemljepisni družbi v Londomu je imel te dni Sir Francis Fqfx, eden najznamenitejših angleških inženirjev, zanimivo predavanje o zgradbi tunela pod mor em, ki naj zveže Anglijo z evropskim kontinentom. Rečeni inženir je nasvetoval, naj se pod kanalom la Manche zgradi tunel, ki bo sestavljen iz dveh cevi. Vsaka teh cevi naj meri povprečno 18 čevljev in naj bo položena vsaj sto čevljev pod morskim dnom. Vse delo naj izvrše stroji, ki jih bo gonila električna sila. S kopanjem se naj začne na več krajih naenkrat, da bi bito delo čimprej izgotovljeno. Tunel naj bo tako prirejen, da ga bo lahko tudi z vodo napolniti na poljubnih mestih. Vhod in izhod na angleški strani bi naj bil pri Doverju. Po zgradbi tega tunela bo mogoče se pripeljati v šestih urah iz Londoina v Pariz in bi se lahko ustvarila taka zveza, da bi bilo možno, se peljati, ne da bi bilo treba kje prestopiti, iz Londona v Carigrad in iz Londona čez Rusijo na daljni vzhod.
Pretkanost vrabcev. Naši domači vrabci so že od nekdaj na glasn kot jako pretkani in oprezni ptiči in jih kot take opeva tudi narodna pesem, slikajoč vsa njihova lepa svojstva, ki so si jih pridobili tekom tisočletne družbe s človeštvom. —. Vrabčjo povest, ki jo hočemo priobčiti tu, pa nedvomno nadkri-ljuje vse, kar se je doslej v tem pogledu znalo o v-rabcik: V Karslu na Nemškem, je prijatelj in zaščitnik pernatega sveta', stavi jal vsako zimo n« balkon svoje vile vsakovrstno hrano za razne ptice, in med drugim tudi razsekano meso in slanino. Njegovi stel-ni gosti so bili vedno sestradani in premrznjeni š-korci, ki so prišli, čim se je zdanilo, vsako jutro na rob imenovanega balkona in tamkaj tako dolgo prepevali, dokler niso dobili svojega zajtrka, Kot nepovabljeni gostje so prihajali seveda tudi vrabci. -~ Skorci so jih velikodušno trpeli in tako so vsako jutro škorci in vrabci skupaj zajtrkovali, Z/dohodom pomladi se je raztopil tudi sneg in z njim so izginili tudi škorci. Odleteli so v gozdove, da si sami
iščejo hrane. Vrabcem pa je medtem udobna zimska prehrana tako ugajala, da so jo hoteli imeti sploh vse leto. Zbirali so se še okoli tri dni na onem balkonu; toda ko so videli, da prijatelj sestradanih š-korcev nima dosti smisla za prazne vrabčje Želodce, so si zmislili nekaj pametnejšega. Ze naslednjega dne navsezgodaj zjutraj je začul prijatelj škorcev milo prepevanje svojih škorcev: „Krrd, krrd, kjili krr!“ Misleč, da so se zopet vrnili njegovi dragi š-korci, in veseleč se, da niso nanj pozabili, je prihitel s polno pestjo hrane k baltonu. Toda kako se je začudil, ko je dobil tamkaj namesto škorcev — colo jato brezobraznih in vsiljivih vrabcev, ki so se tekom zime naučili žvižganja škorcev in se hoteli sedaj tako pretkano in pametno okoristiti s to pridobitvijo. In res se je vrabcem tako vsaj za enkrat posrečilo pozobati škorcem namenjeni zajtrk.
POSOJILNICA V MARIBORU
(NARODNI DOM)
sprejema prijave za VI. vojno posojilo vsak delavnik med uradnimi urami
Dopisi.
Maribor. Spodnještajerska ljudska hranilnica in posojilnica (Stolna ulica št, 6) sprejema med uradnimi urami prijave za 6. vojno posojilo.
Maribor. Umrla je M. Pristavec, rojena Poč, soproga nadsprevodnika južne železnice v pokoju, stara 64 let. Pogreb se je vrši! v torek, dne 9. t, m, N. p. v m.!
Maribor. Piše se nam : Gotovo ni nikomur prijetno, se trgati za karte za vsakdanji kruh po vseh mogočih uradih. Se manj prijetno pa je, če se komu zgodi kaka nepravilnost, ki je ni sam zakrivil,, pa mora. potem slišati trde besede uradnikov, ki jih posredno: ali neposredno sam plačuje. V naslednjem en tak slučaj: Stranki-vdovi višjega državnega uradnika, s tremi otroci, ki so vsi študirali do zadnjega časa, so bile dane štiri krušne karte. Pri sprejemfu teh kart in tudi še skozi par naslednjih dni, stranka ni opazila, da je Četrta karta karta za deželo. Vsled tega je imela nepriličnost kdj pri peku. Napotila se je torej v urad, koder se dobivajo karte in prosila izmene. Tu so .ji rekli, da ji ne morejo pomagali fin da naj gre na magistrat. Ko je prišla tje, so ji karto odvzeli. ne da bi ji dali nadomestila. Na vprašanje zakaj ne dobi nove, karte, se ji je reklo, da jih! ji ne dajo. Ko je na to omenila, da ima troje otrok in da se naj vsaj na to ozirajo, se ji je reklo: „Kaj to briga; drugi jih tudi imajo.“ Povisodi in splošno veliko pomanjkanje ter draginja, Kjljub temu vse še potrpi. S takim postopanjem pa se — po našem mnenju — ljudi le po nepotrebnem razburja in draži. Skrajni čas je, da pride tudi tu in pomede — železna metila,
Maribor. Za minoli teden je bala? naznanjena podelitev polnil) množin krušne moke. Moke se je tudi res dobilo, kolikor je je bilo obljubljeno samo da je bil kruh neužiten. Moka, ki se je dala dobro za-gnesti, je dala kruh, kojemu je bilo takoj poznati, dia je moka „zabuhla.“ Bil je vseskozi zelo težak in i-mel jako neljub prisladek.? kakor po zemlji Pravijo tudi, da je vsled tega nekaj ljudi zbolelo. Je pač to posledica izbornega načina preskrbovali j a z živili., ki sama sebe hvali po nemških (listih
Mari nor. Mariborska mestna vojna kuhinja se bo te dni preselila iz stare gimnazije na Glavnem trgu v Elizabeioo cesto (mestni otročki vrtec)
Kamnica pri Mariboru. Tukajšnja Kmetska hranilnica in posojilnica bo imela v nedeljo, dne 20. t. m., po ranem sv. opravilu v prostorih Vogrinčeve gostilne svoj letošnji občni zbor, na katerem bo predaval nadre vizor g, Pušenjak iz Maribora. Pridite v obilnem številu!
St. II] v Slov. gor. Iz ruskega vjetništva se prav pridno oglašata praporjščak-gfmnazijec J. Ferk. ki je sedaj v Častniškem vj e t niškem taborišču Novo-II i kola j e vs k v Sibiriji, in posestnik Matija Kren, ki dela kot vrtnar pri nekem baronu v Karbatofvski ob evropsko-azijski meji. Oba sta zdrava in pišeta, da se jima dobro godi.
Veržej. Praznik Marije, Pomočnice kristjanov, se bo v „Marijanišču“ obhajal v nedeljo,' dne 20. t.
m., s slovesno službo božjo in z mirovno procesijo ob 2. uri popoldne.
Mala Nedelja. Dne 18. t. m. bo šla prva prošnja procesija na Ptujsko ali Crno goro. V tej procesiji se bo molilo za zaželjeni mir in za blagoslovljeno letino. Zjutraj ob 4. uri bo sv. maša za romarje, za mir in srečno vrnitev naših vojakov. Po sv. maši se romarji zberejo v cerkvi, da dobijo papežev blagoslov. Začetek procesije okoli 5. ure. V ptujski minoritski cerkvi dobijo romarji z Najsvetejšim blagoslov. Častilci Marijini, udeležite se te pobožnosti, da. pomagamo našim vojakom z molitvijo in da se bo na Marijino priprošnjo sklenil mir.
Ptuj. Kmetska hramlmca m posojilnica (w minoritskem samostanu) sprejema prijave za 6. voj no posojilo.
Celje. Mestni magistrat določa, da naj mestno prebivalstvo po možnosti štedi z vodo, zlasti zdaj v poletnih mesecih, ko sp zlasti vi bolnišnicah( porabi izvanredno veliko vode, tako, da je postalo pomanjkanje vode že precej občutno. Kdor bi teh določb ne vpošteval, bi se mu brezobzirno zaprl vodovod» — Nadalje je mestni urad določil, da morajo biti papirnate trgovine zaprte od 12, do 542. ure opoldne, vse ostale trgovine pa od 541. do 2. ure popdldne.
Celje. Ljudska posojilnica v Celju sprejema prijave za 6, avstrijsko vojno posojilo od vsakega in tudi od skupiČkov cerkvenih zvonov ter daje vsakomur ustmeno ali pismeno pojasnilo itd.
Zadaja poročila došla o petels dne 11. maja.
Majnovejše avstrijsko uradno porodilo.
Dunaj, 10. maja.
Na nobenem bojišču pomembnih dogodkov*
Hajnovejfie nemško uradno porodilo.
Beroün,, 10. maja.
Francosko bojišče.
Armadna, skupina prestolonaslednika Ruperta: Pri Arnušu je artilerijski boj vedno hujši. Naši' jarki zahodno od Lensa in Aviona šoi bili včeraj cilj brezvspešnih sovražnih podvzetij. Fresnoy Je ostal kljub ponovnim, angleškim napadom popolnoma, v naši oblasti. Za Bullecourt valovi borba semtertja.
Armada nemškega prestolonaslednika:	Med
Soissöhsom in Reimsom je bilo vojno delovanje od časa do časa zopet hujše, toda bilo je vobče v zmernem obsegu. Na gorovju Winterberg in pri St. Ma-rie-Ferme vzhodno od Cormicy je bilo več ponovnih francoskih napadov v srditem boju iz bližine in v protisunku odbitih. Severozahodno od Prosnesa so bili sovražni delni sunki brezvspešni.
Armadna skupina vojvode Alberta: Na mnogih odsekih so bila naša poizvedovalna podvzetja zelo v-spešna.
Vzhodno bojišče.
Ob Narajovki, pri Brzezany in ob železnici Tarnopol—Zlozov je bil od časa do časa artilerijski ogenj in ogenj metačev min živahnejši,
Macedonsko boiišče.
Na maeedonskem bojišču se je včeraj bitka nadaljevala z največjo srditostjo in je prekosila glede srditosti vse dosedanje bitke na tamošriljem bojišču. M
Severo-zahodno od Bitolja so bili sovražni napadi, kojih cilj je bil, nam iztrgati višinske postojanke, odbiti.
Ob kolenu reke Crne so bili zjutraj popoldne in zvečer po zelo močni artilerijski pripravi podvzeti napadi Rusov, Italijanov in Francozov na 16 km (široki fronti odbiti, pri čemur je imel sovražnik zelo težke izgube.
Severno od Vodene v naše postojanke upadli Srbi so bili krvavo odbiti. Zavezniška nemška m bolgarska pehota je v zelo trdovratni obrambi, in v srditih protisunkih, podpirana v. vseh legaih od artilerije, brez izjeme obdržala vise postojanke v svoji oblasti in se je sijajno bojevala.
Dva milijona vojakov na zahodni fronti.
Švicarski listi zatrjujejo, rda šteje irancosko-angleškfi armada na francoski fronti nad dva milijona mož.
Paroplov^tvo med Anglijo in Nizozemsko ustavljeno.
Rotterdam, 10. maja.
Ladijski promet med Anglijo in Nizozemsko je popolnoma ustavljen.
Amerika, in Japonska tekmujeta.
Stockholm, 9. maja.
Japonsko ministrstvo bo ob pričetku zasedanja japonskega parlamenta predložilo velik načrt za gradnjo novih ladij. Japonske; ladjedelnice ’ nameravajo zgraditi dve veliki skupini novih ladij, med temi 12 ogromnih oklopnih ladij. Japonska hoče nh ta način tekmovati z Zedinjenimi’ državami.
11.
im.
8X8KZI.
Biran &
Vsake množine
vreč
kupi veletrgovina
, .Usniehran“ i Mladega io krepkega fanta
hnli&a nAatflurm	v	I. vy
Unten Kolenc, Celje.
Ivan Ravnikar
ma trgovina špecerijskega, kolonijal- MA
ni?BFr n! ne"a b,a«a bar¥ in za’°8a mine- nDnDMn, M&LU!	ralnih voda	linUijUU!
CELJE — Graška cesta štev, 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
OBČINSKIM URADOM
se naznanja, da ima tiskarna, sv. Cirila v Maribora zopet na razpolago Prošnje in Potrdila, za klanje telet in mlade živine.
m
je najboljše postavno zavarovano sredstvo za ohranitev dragih podplatov. Sredstvo je pre-skušeno, utrdi podplate, podvoji njihovo tr-pežnost ter učinkuje izborno proti vremenskemu uplivu. Zatoraj velik prihranek. Za dva para podplatov zadostuje ena steklenica. Prosto poštnine pošilja dve steklenici za 4 K. (Denar naprej). R. StarovaŠnik, Konjice, Štajersko. Trgovci in prodajalci dobe popust.
iz poštene rodovine sprejme za hl&poa (za svojega, ker mn Je padel edini sin.)
Simon Doško,
kmet ¥ Kamnici pri Mariboru.
Čevlji
* lesenimi podplati,
najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi s kožuhovino.
Št. 26—28 „ 29—34 „ 35—38 „ 39—41 „ 42—46
K 14*— K 17 — K 20-— K 23-— K 26 —
Umetni ^81*^1 Jjjl Je Štirikrat cenejši kot pravi med ter bolj med	redilen nego meso in jajca. Rabi se kot ma-
ža na krak, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hripavost, zapeko, zaalizenost, obenem pa tudi krepi itd. Poskus Vas prepriča o isvrstnosti umetnega medu! Zavojček velja 35 vin. Naroča »e pri: Josip Berdajs, LjnbDua Zeljarska olloa Štev. A3, Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov za 4 krone.
Zahvala.
Povodom smrti preblagega preč g.
Franca Hirti,
šk. duh. svetovalca in župnika v Slivnici,
so nam došli nebrojni izrazi prisrčnega sočutja.
Podpisani izrekajo tem potom vsem za izkazano sočutje najprisrčuejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujejo č. č. duhovščini izrecno vlč. g. delana Ad. Grešovnik, pridigarja dr. Antonu Medvedu, svitli grofici Schönbom, p. n. učiteljstvu vseh štirih šol, občinskim predstojnikom vse^ občin, vsem župljanom zlasti pevcem in pevkam in sploh vsem udeležencem pogreba.
Žalujoči ostali.
Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljena, Poštnina ia stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 vin.
M. SCHRAM, Maribor ob D.
GOSPOSKA ULICA.
Izborne mmnMnlafe, .
ki so boljši kot sedanje usnje, trpežne m nepremočljive priporoča v nakup in razpošilja
Rudolf Star@vsinilt» Konjice« mmh
CENA:
za moške K 5’o0, za ženske K 4 50 in za otroke K 3*50 par.
Denar naprej ali po povzetju. Obdelati se dajo ravno tako kot podplati iz usnja.	256
kitio zelje, Tinski kamen, čebelni vosek,
vsako množino po najvišji ceni. Ako ima kdo večjo kvantiteto za oddati, prosim poročila, pridem tudi na dom blago prevzet. Se priporočam spoštovanjem Jos. Serec, trgov., Maribor, Tegetthoff-ova ulica 57.
Moro!	Moto!
Slamnate žolne (čevlje)
za dom priporočam kot nadomestilo za drago us-Jiieoo obutev posebno za delo v sobah Dobro trpežno blago. Pošljejo se najmanj o pari za 9 kron prosto poštnine. Denar prosim v naprej, ker je po-šiljatev po povzetju predraga Naročila sprejema R. StarovaŠnik, Konjice, Staj. Trgovcem popust. Poskusite, ne bode Vam žal.	m
Na Kalvarijo!
30 Križevih potov.	Ljudska izdaja.
Sp!«»! Franč. Ser. Šegula.	Mala 8a. 640 strani j.
Preyed vsebine:
1. Križev pot romarjev na Križevi ceati v Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (L 1876) — 8. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K. p., navadno Rimski imenovan. — 6. K. p., sv. Leonu ar da Porto-Mauriškega. — 6. K. p., sv. Alfonza M. Ligaori. — 7. K. p., kardinala Pavla Melchers-a. — 8. K., p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka.
—	9. K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 13. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv. Jožefa krščan-kih m6ž, — 15. Za društvo sv. Ane krščanskih žčn. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekov). — 18. Za dekleta (Slomšekov). — 19. Za Marijanske kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok.
—	21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo). 22. Za redovnike in redovnice (obnovitev samostanske obljube). — 23. K. p., za adventni čas. — 24, Za predpepelnični čas. •— 25, Za postni čas, — 26. £. p., na Veliki petek. - 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 38,- Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 30. Memento mori ! Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa“ vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o
trpljenju Jezusovem, pesmi i, t- d.
Ko pridete v Maribor, dajte si je ? prodajalni tiskarne s?. Cirik predložiti na ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti Dobi se knjiga v treh različnih vezavah: 1. z rodečo obrezo za K 2 50. 2. s zlato obrezo za K 3-20. 3. krasna izdaja m K 3'50. Po pošti podan stane vsak komad 20. vin. več. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po nakaznici naprej in naj priloži za vsak komad 20 vin, za poštnino.
Tiskam« sv. Cirila v Mariboru.
„Piniraffla-Interaatiöiial“
Ä&sifeor, ör&jsäsl trg Štev« 3, nam gostilne „h
orlu“ se priporoča as ssbilen obisk. Odprto ca! (lan. Vstopa:** SO v, otroci 20 v. Predstava traja 25 minut. Vojni degudki iz tmi bojišč, pokrajino vseli dežel celega sveta v naravai velikosti, slikovit« ia resnične. Za mak» danatja in malo izgubo čaaa se vidi mnogo s*iri-mivosri celega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo,“ pride sopst, ker so vedno nove predstave.
1
i
i
I
j
1
i
IZDELOVANJE
raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarje r, kipov, vojnih spominskih plošč, ka-fe'or tudi prenovljeni« istih ohranite po končani vojski našemu slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarju
Iwanu Suje
Maribor, Raiser jeva ulica št. 26.

I
1
2 $ A'
4’
i
Sp©ditješiaj« ljudska posojilnica v Mariboru
reg, scađ, z neona. zstv«

m mm-	» «m .	_
te gate dMtnt. m m Is 3»	m
s»
Posolila se 4a|afe* ayffrÄÄ'ffi
§m »«NAs
keBt
te
Uradne ure ISA
«i t. i® W$m
«tfrrn "št »j. ■% ISe	k
iKsaadte v' ttmitik ««d» mi
MSBBmamsKMBa
Pojasnila && daiaio to	«a*	•». %, a» & «n
s	'	ff'oaopijslea im* MM as r*ap»!aao «tesnate fensman« saMrteDc«.
«J
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno eerkvifo.)
6. avstrijsko
Yip
Davka prosto 5 VI» državno posojilo po K 9250
Davka prosti 5 VI» državni zakladni dolžni listi po K 94-
DrŽavilO posojilo se v letih 1923 do 1957 z žrebanjem povrne.
Državni nakladni listi se dne 1. maja 1927 plačajo nazaj.
Podpisovanja in pojasnila pri poštno-hranilničnem uradu in pri poštnih uradih, pri davkarijah, državnih blagajnah, pri avstro-ogrski banki in njenih podružnicah, pri vseh bankah, bankirjih, hranilnicah, zavarovalnih zavodih, kreditnih zadrugah in njih zvezah.	I V'^ £ Sh
Ugodnosti avstro-ogrske banke in blagajne za vojno posojilo pri posojilih v svrho podpisovanja.
Podpisovanja
od 10. maja do 8. junija 1917.
üzclajatell In založnik: Konsoroii „Sferama ®
Gägovorai BEedhsik: Vekoslav Stopaš«
«Tisk tiskara® sv,- Otrila v Maritefie, .