Maribor* dne 11. maja 1917 I#etnik IX. 37. številka. <\®»a Hstm — , *e*® < » K»— if' Ista . , » , Sp- lete „ 2*80 tteste. j , u i*— . Avstrije:—— !©«© , . , 15*— 0$%®.wiwm* Številke **»* 10 vSaarf«v. «~a Ivo in npravnlilvot Maribor tee«ii alles. B. — Telefon it 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Posvetovanje S. K. Z Maribor,. 10. maja. Odlični pristaši S. K. Z. od vseh plati Slovenskega Stajerja so se včeraj zbrali v Mariboru, da se posvetujejo o vseh zadevah, ki so zdaj v širji javnosti na dnevnem redu. Najprej se je poslanec dr. Korošec ob navdušenem pritrjevanju vseh navzočih spominjal visoke cesarice Zite povodom njenega rojstnega dne ter na to podal sliko sedanjega političnega položaja, kakor se je razvijal od zadnje seje S. K, Z. do danes. Glede hrvatsko-slovenske politike je poročal, da je H.-SL. K. že povabil poslanca dr. Rybara in dr. Ravnikarja, naj se pridružita klubu in da se bo tudi z 'dalmatinskimi poslanci, kolikor še jih je izven kluba in Štakor hitro bo ž njimi omogočen osebni stik, skušar lo zadobiti kolikor možno tesno sodelovanje v državnem zboru. Naši odnoišaji do Češkega Svaza so naj-prisrčnejši. Tudi s Poljaki se bo dobilo tem več stika, čim bolj se bodo odmikali od svojih dosedanjih političnih zaveznikov. Največjo nevarnost za parlamentarno življenje, v kolikor ne prihajajo te nevarnosti iz izvenparlamentarnih krogov, tvori nemški nacionalverbahd, ki je numerično najmočnejši, kvalitativno pa tako slab, da je začel vzbujati tudi že v nemški javnosti sousmiljenje. Po svojem .številu in po svojem razmerju do vlade bi bil nacionalverband poklican, da vodi parlament, sedaj bo morala biti pa skrb drugih parlamentarnih skupin, da ga spravlja-jo na* pota, ki ne bodo parlamentu in avstrijskemu u-gledu škodljiva. Z ozirom na našo domačo politiko nas silijo današnji časi, da vse slovenske štajerske stranke z-dražimo v močno narodno falango, ki bi z neustraše-nostrjo in vspehom odbijala od sovražnikov prihajajoče nevarnosti. Avtonomija strank lahko ostane, kakor je bila, njih programi nedotaknjeni, ‘Toda sedanji čas je potisnil v ospredje toliko vprašanj, o katerih vlada v vseh strankah isto naziranje, za kar je v interesu narodove stvari, da iščemo skupnega dela v skupnih stvareh. Tozadevni informativni in neobvezni razgovori z vodilnimi osebami Narodne , stranke so ugotovili isto naziranje tudi v Narodni stranki. V tem oziru bo torej treba, da stranka stori danes tudi tozadevne sklep«. Na Koroškem so do najnovejšega časa vladaje iste razmere, kakor pri nas začetkom vojske. Deželna koroška vlada slovenski stvari ni naklonjena in temu primerno je tudi postopanje političnih in drugih uradnikov. Razmere koroških Slovencev so se menda med vojsko najbolj poslabšale. Za to moramo iskati potov, da popravimo, kar se da popraviti, in da nanovo oživimo med koroškimi Slovenci veselje cio življenja. Koroška je naša skupna rana, ki nas s-keli vse Slovence, za to moramo tudi skupno pomagati. Tem izvajanjem je sledila obširna politična debata, Ko je bila končana, se je začelo posvetovanje o gospodarskih vprašanjih. Splošno se je povdarjalo, kjako strašno naraščajo cene vsem predmetom, ki jih mora kmet kupovati' za se in svoje gospodarstvo. Te cene niso v nobenem razmerju s cenami, ki >ih dobiva za svoje pridelke, n. pr. za krompir. To bi morala sodišča, posebno pa davčni uradi, v polni meri uvaževati. (> dobi kmet nekoliko več denarja, izvira to iz tega, da mora proti svoji volji več prodati, kakor bi v normalnih razmerah prodal. Toda po vojski se bo moral nanovo urediti, ker je obdelovanje zemlje vsled pomanjkanja delavcev in gnoja vedno slabše, ker bodo hlevi prazni, strehe razkrite, poslopja razdrapana in davki visoki. Najslabše je urejeno vse gospodarsko občevanje v celjskem in ptujskem okrajnem glavarstvu, najbolj trdo v konjiškem okraju. V nekem kraju celjskega glavarstva, je kričal uradnik, ki ne razume nič slovenski, zaradi mleka nad kmeti': Ako ne prinesete toliko mleka, boste prišli v soboto v zapor ! Cez nedeljo bom Vas imel zaprtega in v pondeljek bom Vas do sobote poslal zopet na delo! — Tako se postopa s kmeti, ki jih je sama kost in koža, ker morajo že 3 leta delati noč in dan in kar pridelajo, v zahtevani meri oddati skupnosti. Vse se zahteva od kmeta, a se še nahajajo ljudje, ki mislijo, da kmet plava v izobilju. Nekatera glavarstva ne ščitijo dovolj kmeta, oropa k nastopajo brezobzirno. V ptujskem okraju razdeljava sladkorja še vedno ni urejena v prilog odjemalcev in majhnih trgovcev. Dolgo časa je ptujski magistrat delil sladkor, toda samo onim, ki so prinesli n. pr. jajca. Ubog delavec in viničar, ki ničesar ni imel, je stal na cesti kot žrtev nesocialnega pojmovanja pri okrajnem glavarstvu. Živina, ki se plačuje kmetom po 2.10K, 2.20 K, se meščanom in ubogim delavcem prodaja po 6 K! Živino mora seveda kmet sam prignati v mesto, mesar le zakolje iri proda. 'Kmetski župani se pritožujejo, da so takjo preobloženi z delom, da ne morejo opravljati več svojega stanovskega opravila, za to je ponekod njihova remu-neraeija prenizka in se bo v tem oziru moralo stanje predrugačiti. Razpravljale so se tudi druge važne zadeve. O posvetovanju se je izdalo to-le poročilo: „Slovenska Kmetska Zveza je imela dne 9, t. m. predpoldan in popoldan dobro obiskano odborovo sejo. Poslanec dr. Korošec je podal sliko sedanjega političnega položaja. Po temeljiti dolgotrajni razpravi se je sklenilo pozvati štajerske državne poslbfnce, da v državnem zboru v smislu plemenitega prizadevanja presvitlega cesarja podpirajo vse. kar bi ,nas moglo dovesti do težko zaželjenega miru. Poživlja se nadalje poslance in celo slovensko javnost, da žalostnim razmeram, v katerih živijo sedaj; koroški Slovenci, posvečajo največjo pozornost. Kot članica V. L. S. izraža štajerska Kmetska Zveza z ozirom na dogodke na Kranjskem bratsko željo, da, se odstranijo ovire, ki so slogi v S. L, S. na poti, — Da se doseže v sedanjem prevažnem času kolikor mogoče skupen in enoten nastop vseh štajerskih Slovencev v narodnih zadevah, se sklene, stopiti \ stik s štajersko" Narodno stranko. Nato so se še zelo temeljito in obširno obravnavala vsa-, pereča- gospodarska vprašanja, ki zadevajo Slovenski Stajer in so se storili tozadevni sklepi. Razprav so se udeležili: Roškar, Pišek, dr. Verstovšek, dr. Hohnjec, Medved, župan Ratej, župan Galunder, Korpar, Cater, Tratnik, Doberšek, Cižek, Vračko itd.“ Kriza w Nfationalverbandn« Dunaj, 9. maja. Nčmškoradikalna skupina je pretila, da izstopi, ako se Nationalverband v vprašanju državnozborskega predsednika odloči za Doberniga in ne za dr. Groß a. Nemški radikalci hočejo železno roko, ki bi . LISTEK. „Ob 50letnici dr. Janeza Er* Kreka“«* izšla je naposled knjižica, kalero — le Se večjo in lepšo — je katoliška slovenska javnost po prašiči pričakovala že pred več kot poldrugim letom, pričakovala tembolj, ker Časovne razmere niso pripuščale slovesnih prireditev, običajnih ob sličnih jubilejih. Toda ne-le da smo zastonj čakali zbornika, ko- [ der bi nam sovrstniki in učenci clr. Kreka prikazali vse ogromno delo, ki ga je ta najodličnejši naš socialni delavec izvršil v zadnjih 25 letih med našim narodom, doživeti smo morali nezaslišano, da izvest-no naše Časopisje (čast izjemam!) ni smatralo za vredno niti z eno besedo spomniti so jubileja onega moža, ki se mu imamo Slovenci toliko zahvaliti, kakor komaj še komu. Jubilantu, ki za svoje delovanje nikdar ni iskal pohvale in priznanja, ampak- delal neumorno vedno brez.ozira na hvalo in grajo, topo-stapanje pač ni zagrenilo ur, še manj pa ga odvrnilo od poti. ki jo hodi že 25 let skrbeč edino le za blagor svojega ljudstva-, toda hvaležna slovenska sr- \ ea: zlasti na mejah naše domovine, ki so jim še v s- * „Ob ÖOletnici dr. Janeza Ev. Kreka“, Ljubljana 1917. Izdali in založili pisatelji doneskov. Tiste! Anton Slatner v Kamniku. Cena 2 K. pomirm besede našega Slomšeka: ...Narod, ki svojih velikih mož ne časti, njih vreden ni“, je globoko zapekla „zamolčana petdesetletnica“, zaslutila so tedaj, kaj se pripravlja in čez stisnjene ustnice je privrelo' takrat: „Gorje mu, ki je to povzročil!“ Zhjto bo pa te dni tisoč rok strastno seglo po knjigi JOb ÖOletnici dr. Janeza Ev. Kreka“, tisoč src bo z zadoščenjem pozdravilo drobno knjižico ter se pridružilo protestu deseterih njenih pisateljev, tisoči bodo ponavljali: „Tudi mi z vso gotovostjo svoje notranje sile izpovedujemo vsi vsak za-se, mi. dr. Krekovi učenci: „Tudi moja vera je trdpa: ali rajši bi, da pojde mimo ta grenki kelih. 'Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura, ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega. Že slutim zarjo tistega dne sluti o vse moje najgloblje in na.icistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo. Moje delo je slutnja zftjrje, vsaka moja beseda in vse moje 'življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi stavbi . . .“ (..Ob 501et-riici“, stran 7.) Petdesetletnici dr. Kreka posvečena knjižica je sestavljena iz 15 člankov, ki jih je spisalo desetero njegovih učencev. Uvodnim mislim Jos. Puntarja, ki so vznešena. pesem mladine njenemu ljubljencu in občudovanemu vzoru ter kratkim življenjepisnim podatkom iz peresa Fr. Ježa sledi najdaljši in najtemeljitejši vseh člankov „Krekovo literarno delo“ (J. Puntar). Pesmim, nastalim v letih bivanja v Avgu- j štineju’ (1888—1892) in objavljenim v „Dom in Svetu“, j slede po vrnitvi v domovino leposlovni spisi v prozi, \ med njimi za Krekovo mišljenje in poznejše delova- j nje najznačilnejši spis socijalna povest ..Tz nove do- ; yyp-ftv- ji; iciftwryirViiM'wri»ii»ftWVW be“ („.Dom in Svet“ 1893), kjer mladi socijalni reformator razvija v leposlovni obliki svoje nazore o rešitvi delavskega vprašanja in pripravlja s tem na. razvitje socijalnoga svojega programa, kar se zgodi že prihodnje leto z ustanovitvijo delavskega društva-in delavskega glasila „Glasnika.“ Odslej je dalje Čarga vse Krekovo literarno delo posvečeno skoraj izključno socijalnemu vprašanju, ki ostane tudi pozneje v letih vsestranskega delovanja glavni predmet» Sestavek: „Dr Krek in izobraževalno delo“ (Josip Puntar) predoči nam kratko pa prav dobro Krekovo delo na tem polju, to se pravi, pove nam: kar imamo Slovenci izobraževalnih organizacij, malodane vsem je položil temelj dr. Krek, on jih zamislil, on osnoval, on jih privedel na vrhunec» — Kratkemu spisu poslanca Jos. Gostinčarja: ...Dr. Krek in de- lavstvo“ sledi dvoje člankov: „Dr. Krek in prvi rod „Danice““ (A. U.)'in „Dr. Krek in slovensko katoliško dijaštvo“ (Ivan Dolenc), ki opisujeta Krekovo delo med katoliškim dnaštvom. najprej skromne začetne poskuse v Ljubljani, potem med našimi akademiki v „Danici“ in „Zarji“, naposled pa vsem udeležencem za vse življen je nepozabne socijalne kurze na Sv. Joštu, kjer je padlo toliko zlatih semen v sprejemljiva. mlada srca slovenskega in hrvatskega di-jaštva in je bila sklenjena, med očetovskim učenikom in njegovimi učenci prijateljska vez, ki je ne bodo pretrgale niti peklenske sile, še manj pa, klevete nasprotnikov ali mogoče celo zahrbtnih obrekovalcev iz lastnega tabora! — Zanimivi in .poučni zlasti za ono Krekove častilce, ki niso imeli prilike z njim občevati in ga od bližje spoznati, so spomini na njega kot profesorja fundamentalike v ljubljanskem bogo- krotila neubogljive slovanske poslance in so prepri-ßanij da ima dr Groß tako roko. Cela poslanska z-bornica je kajpada drugega prepričanja, da ima dr. Groß nerodno roko, ne pa železne. Socialdemokraška stranka je imela sejo, v kateri so se govorniki izražali proti dr, Großu, ker vidijo v njem začetek veliko nepotrebnih težkoč. Za-kbučka niso storili nobenega, da si za vse slučaje o-hranijo svobodne roke. Menda je ni v parlamentu bolj nesimpatične osebe, kakor je dr. Groß, zai to je odpor sedaj splošen. Gotovo je, da bo delovna skupina v Nation al-verbandu zahtevala, naj se revidira njegovo stališče v predsedniškem vprašanim V tej skupini je sploh mnogo mož, ki niso nič kaj z navdušenjem spremljali Nalionalverbanaa na njegovih potih za oktVoa-je in § 14. Za to občutijo sedai isto bojazen, kakor druge stranke, da K. H. Woli namerava z dr. Gro-ßom ubifti parlament ,in pripraviti zopet ozračje za oktroaje. Ti krogi se tudi z vsemi silami trudjijo. d Nationalverband ostane pri vladi in ne stopi v opo zicijo, kakor bi nemški radikalci hoteli. Bojijo sf namreč, da bi se znala tudi brez njih sestavi t i v parlamentu večina. Ni nobena tajnost več, da je Nationalverband postal breme za vsako vlado. V njegovem krogu ni nobenih glav in kar bi jih bilo še dovolj brihtnih* — jih akcijska družba nezmožnih ne pusti kvišku. Nationalverb an du v sedanji situaciji le koristi, da se je med vojsko zvezal s krščanskimi sooialci. Za krščanske socialce Še ni prišel čas, da s krepkim sunkom potisnejo proč od sebe Nationalverband. Nobena vlada pa si ne upa vladati brez Nemcev, kakor si tudi Dl upala več upeljati proti vsem slovanskim stranicam od Nemcev zahtevanih oktroajev. V Avstriji se ne sme vladati ne proti Slovanom, ne proti Nemcem, to načelo postaja vedno bolj izrazito, tudi tam, kjer je bilo dolgo Časa neznano. Kritični pojavi v N at i on alverb an du lahko postanejo velikega pomena za notranjo politiko v Avstriji. Kakor hitro se loči krščansko-socialna stranka od Nation alverbanda, se bo tudi vlada ter skušala s krščanskimi sooialci in Slovani ustvariti novo večino. Za to se v nemških listih sliši bojazljiv glas, da morda stojimo v notranji politiki pred presenečenji. Novi cslfi ruske vlade* Ruski zunanji minister Miljukov je naznanil, da so novi ruski cilji sledeči: 1. Rusija mora dobiti tiste meje, katere je imela pred vojsko. 2. Vpraišanje Dardanel se mora rešiti na ta na- čin, da bo smela Rusija neovirano razpolagati z Dardanelami. 3. Narodnostno vprašanje se mora rešiti na ta način, da bo dobil vsak narod pravico si sam določiti svojo upravo. 4. Razmerje med Evropo in med Vzhodom se mora uravnati. 5. Belgijsko, srbsko, črnogorsko, rumunsko in poljsko ozemlje morata osrednji velesili izprazniti. 6. Zasigurati se morajo jamstva zoper morebitne bodoče politične in gospodarske pritiske Nemčije. — (Temu nasprotno je pa priobčila ruska delavs-da stranka, kateri načeljuje minister Korenski, sledeče nove ruske cilje, ki se bistveno razločujejo od zgoraj označenih: 1. Določenega dne se morajo nehali vsa vojaška podvzetja na kopnem in določiti meja, ki bo ločila armade vojskujočih se držav. Položaj na morju naj ostane nespremenjen. 2. Določiti se morajo meje vseh vojskujočih se držav, kakor so bile pred svetovno vojsko. 3. Vsaka vojskujoča se država si pridrži pravico, da bo smela na mirovni konferenci izraziti pravico do kakega gotovega obmejnega ozemlja» 4. Vse narodnosti morajo dobiti pravico, da izrazijo željo do popolne neodvisnosti, ako za njo glasuje več kakor 10% prebivalstva. 5. V zgoraj navedenih slučajih 3 in 4 se .mora izvršiti glasovanje na podlagi splošne, ;enake in tajne volilne pravice, ki se mora izvršiti pod nadzorovanjem, 6. Ustanoviti se mora sklad, n. pr. 25 milijard frankov in sicer s prispevki vseh vojskujočih se dr- I žav. Iz tega sklada se naj popravijo škode nastale I vsled vojske v opustošenih krajih. Rusija in Turčija. Izjava ruske vlade, da se odpove vsem aneksijam, je mahoma spremenila položaj med Rusijo in Turčijo, Dosedaj je veljal kot glavni pravec ruskega bojevanja, da pride Carigrad in ž njim vred seveda tudi Dardanele v posest Rusije. S svojo izjavo o odpovedi aneksij pa se je sedaj Rusija odpovedala tudi svojim zahtevam po Carigradu in Dardanelah. „Berner T'agblatt“ poroča, da je turški poslanik v Bernu izjavil njegovemu soltrudniku, da je Turčija sedaj pripravljena izpolniti ruske želje po o-tvoritvi Dardanel. Pogajanja, ki so imela za posledico londonsko pogodbo iz leta 1841, dokazujejo, da so se Dardanele zaprle samo na zahtevo Anglije, Turčija nima nobenega interesa na tem, da bi še nadalje služila Angliji in je zato rade volje pripravljena Izpolniti ruske zahteve, v kolikor tje niso v nasprotju z neodvisnostjo Turčije, Pripravljena je tem bolj iz-polniti ruske želje, ker je ta vojna dokazala, da Carigrada ni mogoče z morja sem ogrožati. V zvezi s to izjavo je naglašal poslanik, da bo tudi potem Še lahko omejevala Anglija ruski izvoz; dokler nistaSu- slovju pod naslovom: „Dr. Krek in njegov vzgojni vpliv,“ Pisatelj (Anton Komlanec) navaja tukaj tako j karakteristične prizore iz one aobe in izreke svojega ! profesorja, da se čitatelju zazdi, kakor da sedi med ; Krekovimi slušatelji, v kolegiju in strmi v izrednega j moža, katerega „vse delo je zaradi nečesa, kar ni j istovetno z njegovo osebo, katero naravnost pozab- j lja . . .“ Nadaljni sestavki: „Dr. Krek in Hrvati“ j (P. Rogulja), „Delo na verskem, protialkoholnem (J. j Kalan), časnikarskem (Fr. Jež) in zadružnem polju“ i (A. Kralj) so mnogo prekratki in presplošni. Dober j pregled podajata sklepna članka: „Dr. Krek in ob- j mejni Slovenci“ in „Dr. Krekovo politično delo“; le j žal, da ta poslednji ni drugo kot suho kronološko na- i števanje najvažnejših dogodkov zadnjih 20 let naše politične zgodovine, dočim bi ravno ta del zaslužil, da se ga obdela posebno obširno in temeljito. Sploh se skoraj vsem sestavkom v knjižici pozna, da so s-pisani z;elo naglo, da so „le hipno m prvo gradivo za svoječasno 501etnieo,“ Vendar smo pisateljem hvaležni tudi za ta prvi, površni poizkus in naša najsrčnejša želja je le, da. kar se tiče obljubljene popolne" slike dr. Krekovega življenja in dela, ne ostane samo pri obljubi, ampak se resno misli in pripra^ vlja na njeno izvršitev že sedaj; saj taka knjiga ne bo le dolžen spomenik možu, M je posvetil vse svoje moči, samega sebe popolnoma delu za lepšo bodočnost našega naroda, ampak bo ogledalo za vse prihodnje nesebične naše narodne delavce. „Pojdimo za njim!“ je kažoč na dr, Kreka zaklical ob neki priliki na Sv, Jojštu hrvatskim katoliškim akademikom nepozabni njih mladi vodja dr. R. Eckert in izdal s tem geslo hrvatske katoliške mladine: „Mi gremo za njim — za dr. Krekom!“