L 9 lil b aro Mih v f reci Odgovorni vrednik lír. Jane* ttleiwein Tečaj sredo 21. julia (sredoletna) 1852 List filailenec Čuj! strasno kak voda gromeča bobní Navpík cez stermme, pecovje, Kak jezno peneče v dnu doli šumí Togotno veršeče slapovje ! In žrélo grozeée z tomine strašné Reži, iz globine verteče, Iz ktere viharno hlapijo meglé Ko v ćarovni grozi trepeće. Ob kraji mládenec zamišljen stojí, In černo tomino vgleduje, In vidi stermeti tam néme pecí, Gromenje slapovja on čuje5 Razširja pred njim se gostejši oblak , Na njemu krog vese berlijo , Se spenja meglá, ko mogočni orjak ? Ko v burji valovi bučijo. 9 Otožno pobesi mládenec ocí Si misli veselja mladosti; Let zlatih spomín se mu v duhu obnovi Nedolžne igrače radosti, In ljube tam svoje, prijatle zvesté U duhu spomina objema Prijatle in drage gomila pa že Pod zemljo pokriva mu néma. Pod milim obnebjem sirota je sam Mrak krije goljfive denove, Temni zagrinjalo prihodnosti hram, So vadlje mu še negotove. Pač čuje gromenje v globini slapov, Pać plešejo veše slepeče: kladené pa stoji, mu je p ot negotov In polzke stezice so sreće. e Pravila kmetovavcam zastran barometra in vremenskiga prero kovanja. (Konec.) Mokra jesen in mehka zima naznanujete merzlo Kadar mladi križasti pajki iz svojih gnjezd prilezejo, se bliža gorka spomlad. Ce ti pajki zve cer presti prenehajo in iz svojih kotičev zlezejo drugi dan dežuje. Zadnji dezevni dan D začne da pajik pridno pajćevino presti, ker pričakuje bo naslednji dan lepo vreme; če pa staro pajče vino zapustí, se veter spremeni in drugi dan od stiga kraja pripise, kodar je novo pajčevino delati priče!. Ce silna ura prigromi, nekoliko ur pred svojo mrežico zapusti; će jo pa večidel v-se po dolgo časa dežuje, kakor tudi takrat 5 ce snuje, cio ne prede in se nikjer viditi ne da. Kadar pajki o dežji dolge niti navlečejo in prav urno predejo se bo kmalo razjasnilo in bo dolgo lepo vreme ostalo ravno tako tudi takrat, če v lepim vremenu počasi 9 9 in poredama predejo ali s skerčenimi nogami v sredi pajčevine mirno sedč, bo stanovitno lepo vreme. f 111 v a liv/ uvuv «1 M v O lliilu f i iilU Hišni pajki lepo vreme začutijo ce iz svojih ce spredenih votlin prilezejo ; dolgo časa je lepo, glavo in noge iz votlinice molé, in dalje koodvot linice gredo, tolikanj delj tudi lepo ostane. V ča sih tudi ponoći predejo, ter staro pajčevino z nova razširjajo, tedaj seje kacih 12 ali 14 dni lepiga vremena nadjati, in to je tolikanj bolj gotovo, če tudi tačas jajčke zneso, kar se v gorkih letinah po se demkrat zgodi. Če se pa z glavo v votlinico ober nejo in iz nje namest glave zadnjico kažejo, po tem gotovo dežuje, in sicer tako dolgo, dokler se okrog ne obernejo. Ako tudi dolgo časa dežuje. si veliko Če blizo ziveza nabero V f • > 9 peci pajčevino spredejo, hud mraz nasledova; če pa blizo okinj, od juga potegne. Merzlota pozimi nastajo, če urno nove pajčevine predejo, ali pa eno nad drugo na rejajo; une ločine pajki pa, kine predejo, si s pri dam ze spredenih isejo in se jih polasté. Po tacih znamnjih nad pajki po navadi v 9 ali 12 dneh mraz in zmerzlina nastopi. Opomniti je še, da nekteri pajki le bližnjo, in suho pomlad, mokro poletje ojstro zimo, deževna drugi pa daljno spremenljivost vremena nápovědu zima slabo pomlad, ojstra jesen hudo zimo. jejo. Mladi pajki oznanujejo vremenost prihodnjiga pisal Naravoslovec Bako Verulanski je nekdaj umacun m um «um auhu «1. «»»u« 9 da lepa jesen napoveduje hudo in vetrovnozi- pajki devet dni pred, velki križasti pajki šeclol4 vetrovna zima deževno pomlad, deževna pom- dni pred. Da se z veči gotovostjo na prihodnjo jejo dneva, odraseni tri dni pred velki kotni ali hišni mo 5 lad lepo poletje, mokro in merzlo poletje ojstro zi- vremenost sklene, je treba već pajkov ogledovati. (Iz stoletne pratike.) mo, m mehka zima fmesca prosenca ali svečana) je prerokinja vročiga in suhiga poletja, sosebno če pozimi večkrat dežuje. Přístavek. 152. listu Ljublj. časnika je Po Kirvanu je poletje vselej sila suho, ako gosp. J. R., kteri si pridno zapisuje vsakdanji stan barometra, po skušnjah letošnjiga s u sca popol okoli tistiga časa, ko sta v pomladi noć in dan nama poterdil,kar so Novice v 52. listu pod štev. enakodolga (to je, okoli sv. Jožefa) ni gromčlo. 10. pisale: „Če namfeč mesca s ušća vremenik Ce tiči iz ptujih krajev priletijo zgodaj nazaj, nenavadno visoko stoji, je to znamnje suhiga je to znamnje zgodnje gorke pomladi če grejo poletja ali saj suhe pomladi". Gosp. R. pravi 9 da v jeseni zgodej od nas, je znamnje zgodnje huđe že od 6. prosenca se je vremenik letos večkrat zime. (Wochenbi. der steyr. LWG.) visoko povzdignil, posebno visoko pa je stal mesca 230 sušca, kjer je skozi 16 dni visokost 28 paica tacimi ne gré m se cez, enkrat celô 6 cert cez 28 palcov dose b norčevati, vedno bo orozjene Bati se mi gel 5 kd pa te dni pod 28. palec padel celi treba, ker se predmestniki Ie z mestnjani radi mesec sušec je stal vremenik le sama dva dni 7 cert cez 27 palcov. Iz tega se vidi — pravi g. R. — kako dobro je zares za kmetovavca, ce ima vremenik in davijo, vender sim jo hitro naprej v P Forli (Forum Livii) je potegni! i desiravno že staro, ven 1er zalo, prijazno in kolikor se vidi, dobro premožno mesto, in šteje do 12.000 dus. Rimski konsul Mark si zapisuje njegov vsakdanj i otetu, nirii^a £ia- ju i v i , rvi ne je iuu a MJ.aauru.uala III vojahoval , ga ) more vreme z veliko verjetnostjo prerokovati. Znam- sozidal, in po njem je imé dobilo. Tù sim prenoći! stan iz kteriga za- L ki se je tod s Hasdrubalam vojsková! ff« je njem vremenosti pristavi gosp ku. da tudi t in i s kuš nj ah verjetna vremenska preroka. Če nam reč hrast pred perje po g an ja kakor jesen, po Argauskim viditi pa ni bilo sta po nič h kaj posebni Stolno cerkev so ravno širili iu popravljali se smé suho poletje pričakovati, zelení kot hrast, bo poletje mokro če pa jesen pred Že več let se Življenje slavnih Slovana v v. v/ in res smo imeli bolj mokrih kot suhih poletij, letos je bil hrast je bil jesen pred hrastjeni ozelenel, Jozef Dobrovski D obrovsk jesenu poletj na enakim zenilj sluj precej naprej y m med slovanskimi učeními posebno suho bilo. Kdor ima tedaj ti dvé dre- se ni vedilo po svoji veliki učenosti v jezikoznanst vesi v enakim zemlj P zamore vremenost poletja naprej vediti in na nju spomladi pazi, roda je bil. Zdaj pa učeni Ceh Palacký Dolgo kterega emo iz písem ki véra . da je bil sin jim gre vsa ki h i šev tedaj lovanskih stari y Po lov an je po Ijaskim Spísal M. Verne. J e r m e t ceravno je na Ogerskem ( 17. augusta l753) blizo na svet přišel. Njegov oce y Ceh iz Sol n i c ? ravno ozenjeu vojak na Ogerskem je bil 4. pismo namreč ondaj z materjovred v taborju. Šest tednov starega sinka Dragi prijatel! ki je po rodu po pravici S na Cesko. 9 imenovati, pri pelje V Forli. Leta 1768 pride v visoke šole v Prag. kjer se 11 ljal. dan rožnika, potem ko sim se v Bolonji dva je z zasluzkom za priučevanje drugih učencov živil. Kakor se je popred po vsih šolah izmed svojih tovaršev naj boljse ucil, tako je tudi tukaj že pervo leto v mo- dni mudil, sim se ob petih zjutraj naprej v lmolo pe Cesta gré zmiram po ravnim širocim polji. Bilo je polno lepe pšenice , ki je ravno zorila. Na levi ni droznanstvu (sedmi soli) vse prekosil. moč prevelike ravnine pregledati ; na desni pa se vidijo. 1772 se v Bernu na Moravském v Jezuitarski tode precej dalječ, visoke apeninske gore. Sred poti etan zapiše. Po jenjanju tega reda se verne v Pra 9? med Bolonjo in Imolo je „kastel San Pie tro", velik terg, ki šteje do 4000 duš, in eno pošto naprej kjer se dalje za duhovnega uči. Tudi tukaj je po uče nosti izgled vsim drugim tovaršem. © je I mola, kjer je sedanji papež Pij IX. sko e bil. V bogoslovskih šolah. v kterih se tudi jutrovskih Imola ni veliko mesto. pa šteje vender do 9000 jezikov uce, se zbudí v njem posebno veselje do jezi duš. Ulice so zlo nesnažne, in polne sila sitnih bera-čev. Kako čudno je vender na svetu! Cloveka žalost obiđe, ko v lepi in bogati Itálii, ki jo od nekdaj po vsi kov. nauči Tako dobro se po arabsko, kaldejsko in sirsko , da celo druge priučuje. Njegova učenost in lepa možka postava mu ste pravici „Europe vert" imenujejo, in zlasti v tacih kra- veliko prijatlov in spoštovavcov naklanjale. Preden vse jih, kakor so krog Imole, kjer zemlja, brez de bi se 1 J " — vidi polno sole dostane ga vzame bilo treba veliko truditi, vsiga obilno rodi beračev ! Pa saj ne more drugači biti, dokler imajo samesne družine , meniški redi sestva toliko, de ga pregledati pa še toliko ne, de bi glavo na svoje naslonili. — V I mol i ni razun lepe stolne cerkve, ki so jo ni davno popravili in počedili, nič posebniga viditi. Zatoraj sim hitel še vina, ki ga tako visoko čislajo, in ki je res dobro, pokusiti; ali ježilo me je, de nisim mogelneko-ščika slaniga kruha dobiti. Od Ferare dalje • v po- in posamesni bogatini po- grof Nosti c v svojo domaćega učenika modroznanstva in imenitni hiši ie živel srečno od leta 1776 do 1787 in računstva. hiso za V tej ne morejo, drugi revezi se ondi z učenim zgodovinarjem ali zgodopiseom Pel domaćega čelnom soznanil, kteri v njem veselje do pismenstva obudi. Blagoslovljen (žegnan) je bil pozneje. jati y Leta 1779 začne časopis za učene na svetio da v kterem je svojo učenost in ljubezen do slovan ščine y čedalje bolj razodeval in si ž njo veliko imenit nih prijatlov pridobil, med temi tudi škofa Kraljograš kar sim kega Janeza Lavoslava Haj s ke g a. Z njegovo po Lahi kruha ne eolé: ne vém: ali močjo dobi Dobrovski 1. 1787 službo podvodjaHra y pozabil povedati jim je sol predraga, ali če je res, kar pravijo, de neslani kruh se dalje časa hraniti da in de je bolj zdrav. Z neslanim kruham jo tedaj v Faenco odrinem. diške velike duhovnice. Leta 1789 pa ga imenuje cesar že pervega vođja Okro g Faence je zemlja belo-ilova y te duhovnice. Ker po smerti cesarja Jožefa vesoljne in Faenčani so duhovnice jenjajo, ga denejo v pokoj. Vnovič pride v pervi (ze v letu 1299) močno obrajtano lončeno posodo delali, ki ji Francozi ravno zato „F a y e n c e" pravijo in je na pol porcelán. Tù so tudi majolike iznajdeniku, ki se Prag logo v Nosticovo hišo y kjer živež m primeruo pri v denarjih dobiva. Ce se je Dobrovski doma, ktere imajo imé mende po njih je Majolika imenoval. Majolike, majolike, koliko ste V Faenci nisim druziga ogledal pa je jih že pokopale!! ko stolno cerkev na velikim prav lepim tergu; gerdo vmazana in zanemarjena. Mesto je precej veliko in šteje čez 16.000 duš, tode blizo 6000 jih je v pred-mestji (Bor go), ki ga reka Lamo ne od mesta deli. že popred s slovanskim je-zikoznanstvom marljivo pečal, se je posihmal še bolj. Ko pride l. 1791 cesar Lavoslav (Leopold) v ocitni zbor češke kraljeve družbe naukov, je govori! Dobrovski, kako so Slovani svojemu cesarju verni. Na-zadnje pa pristavi brez straha odkritoserčno prošnjo, da bi hotel presvitli cesar češki narod in njegov materni jezik vsaktere krivice, ki se jima godi, varovati. To Ljudjé so tù grozno zabavljivi in eerditi, in med mestniki epričuje dovelj, kako je Dobrovski svoj narod in svoj in predmestniki je staro sovraštvo in večen prepir. Posebno hude so predmestjanke. To so babe od zlodja. S V življenjopisu »Karamzinax v 55. listu popravi IV. na mest HI Vred. í materni jezik ljubi! Tretj dan potem dobi družba od kterega lés nosi barke po širocim morji y ldrijsk cesarja veliko pohvalo in 6000 goldinarjev na dar rudnik z živim srebrom, kterega v Europi prekosi le Z nekoliko tega denarja posije družba Dobrovskega Almadenski v Spanii in već druzega. Tudi K na Švedovsko po bukvarnieah starih imenitnih spisov golo skalovje, čeravno popotniku, ki ponoći potuje ob Iskat, ki so jih bili Svedj v _ _ __ 1648) iz Ceskega na luninim svitu, se vidi kot da bi bil veliko pokopališče Švedovsko odpeljali. Veliko imenitnih spisov je najdel obsej v Stokholmu, in po drugih mestih. borja no z mertvaškimi spominki, in ćeravno silovita po njem bučí, kteri enaka le razsaja v Ameriki Potoval je po Poljskem, Husovském, Nemškem, pri Monte vid Laškem , Krajnskem in po drugih deželi Uraguajski, je znamenitnost te dežele krajih slovanski pismenosti v veliko korist. Cesko in Moravsko pa je pes ©bhajal povsod imenitnosti teh bratovskih dežel zasledovaje. jem potovanji po ti deželici, Vse te krasotě in imenitnosti sim ogledal ob svo ktera, čeravno majhna y ima Odpoto v • se pečá še iskrenejši s slovansko zgo- toliko posebnost zedinjenih v sebi, da ne najdeš v ve dovino in pismenstvom kot pred. Zavoljo posebno vi liko druzih in veliko večih deželah tacih; in nadušen ga društva učenih več mest zápore- po tolicih krasotah si za dolznost spoznam, svetu po soke učenosti so doma svojega družbenika imenovala. Med več imenitnimi bukvami, ki jih je pisal 5 naj vedati, kar sim vidil v slavo Krajne. Na vse te kraje po deželi pa sim potoval vedno imenitnejše so: nauk staroslovanskegajezika*). iz Ljubljane, ker sim svoje stanise imel v gostivnici pri kjer je vsak popotnik posebno dobro po- V teh bukvah Dobrovski izmed vsih Slovanov sklad staroslovanskega jezika sede v korenine P prav učeno razklada y ili pri tik razkruševaje be Po sebno bistroumen mora biti, kdor hoće sklad jezika tako dobro pregledati in razložiti. ktereg rl verstno delo ga toraj tudi z naj svetlejšim com slave venca. Umerl je preučeni V/ mož v Bernu, posrlavit nem mestu moravske dezele, 6. januarja 1829. ga pali so je dal na z veliko častjo. Grof Hugo S alm s k i mu grob velik zelezen spominek z lepim napisom Rojen » postaviti. Slaven pesnik od njega takole piše: je bil na Ogerskem, živel je na Cesketn , potoval je po Poljskem in Rusovskem, umerl je na Moravském hi tako vse slovanské narode pobratil". y da JHrajnska ilezela. (lz 187. lista laškega časnika »Diavoletto«). Vsacega domoljuba mora veseliti ce • v • bere je nje da tudi ptuji popotni čislajo deželo, l>elka tekla. Radostno povzameino tedaj iz tega obzira kar smo v 187. listu laškega časnika „Diavoletto" brali y Takole piše popotnik H. L. F » K raj nsk svetu Ie premalo znana dežela au etrianskega cesarstva, lz Tersta v Ljublj je bližnja sosedinja Teržaškega y pogla mesto, je 12 ur iz Ljubljane na Dunaj pa po železnici 24. Ne le njeno poveršje je polno lepih, prijetnih in veličanskih krajev, temuc tudi v njenih podzemeljskih jamah se odprč po potniku toliko čudežev narave, da málokterá dežela Mžnja in daljna, se zamore o tem primerjati ž njo. Gorenska stran, obdajana z veličanskimi gorami y i med kteri blizo 10.000 Ijev viaoki glavar T kteremu so stari še paganjski Slovani božjo čast ska zovali, navdaja serce popotnika z vsimi občutki, s kte > rimi V 9 ga navdaja pogled o slovečih kraj y Solnograškega mi m Svajca. Castitljivi Bohinj z mogočno Savico , loljubi Bled s svojim jezerom in starim gradom na ster-mem skalovji sta zares Krajnske dežele čudapoln kinč građov je Pa koliko še druzih vinski Jamski grad, M Vidiš na Gorenskim pomina vrednih zgodo grad mogocno , Ostenik itd. iravo gorate dežele, te sprejme v krasni Vipavski dolini taliansko podnebje z žlahnimi sadovi, ktere zori le laško sonce. Notrajnska istran je sploh naravnih čudežev polna: podzemelj- k jam veličanske, da malo tacih C e r k n i š k y jezero, v kterim zdaj ribeč lovi, zdaj pridni kosec H y staroslavní Pri tej priložnosti opomnimo vnovič vsacemu Slovencu razumlj dobro vredevani časopis, ki pride vsako saboto Z a d r u na svitlo in 5 gold \V V) Prostonárod t u y ki je Pragi izhajal y je zavolj prepičío prejemnikov konec mesca junia nehal izhajati V/ Verli umetnik or K je zagrebaškemu mu zeju sliko slavnega pesnika Stanka V a podařil v* 'I» lu oia v ucga pcouinu jju i « u n u * i " " j'"«1"" Poljski rastljinoznanec Warszewicz potuje po sred nji Ameriki, da bi tam neznane, za kmetijst k tne rastljine ogledal in popisal v»/ ¥ Namesti prepovedane «J P Novem Sadu izdajati Dan. Medak nika Južne bčele pod e" začne v brat vred-S erbski yy Dnevnik". Podoba ostane, kakor pri Juzni Pceli ročnina za celo leto znese 8 gold. y na Gledišna igravka Vesel, Horvatica po odu, ki se je tudi Lj ub l j kupila, je 18. pr. m. v P na tukajšnem glediscu pn- umerla. Pisateljka Talvj je izdala v angleškem jeziku knjigo, ktero je dr. Bruhl poněmčil pod naslovom: Uebersichtliches Handbuch einer Geschichte der slavi- xl/ 35 schen Sprachen und Literatur Volks-Poesie". Nebst einer Skizze ihrer Goi val. 'i Rojaka menda zato, ker se je Kopitar tako imcno Eno, jedno. 4) Govorimo. — 232 t Novic ar iz slovanshih hra jev. v v lz Šentjania na Dolenskim. Ze v 16. listu Novic leta 1846 je bilo s pohvalo omenjeno, s kakošnim veseljem so Šentjanci novo cerkev, solo in pokopališe dělali in da ne bojo prej nehali, dokler ne bojo vsiga storili, kar gré v božjo čast — in zares, kar je še manjkalo, so po nevtrudljivim prizadevanji častitiga faj- moštra gosp. Ignaca Cigler-ja vneti farmani sedaj doveršili: nova krasna z v o no va pojéta s poprejšnjim v lepim soglasji „slávo Bogu v višavi in mir ljudém na zemlji !" Teško je bilo ravno v slabih letinah se drage naprave lotiti, vendar se je vse storilo ; kar je po do- neskih farmanov še primanjkovalo, so dodali prostovoljno nekteri bolj premožni, posebno fantje in dekleta, zlasti Anton Jakšič in Jozef Ropovs iz Koluderje, Janez Skoporc iz Prinstala, Anton Ruper, Jože Vdovc in Jožef Kermel. Slovesen je bil dan za Šentjance , ko so zvonovi pervikrat zapeli, v se bolj praznična pa je bila nedelja, ko je bila zahvala za nove zvonové in so ca štiti «■osp » tehant Rozman v prelepi pridigi pomembo zvonov vsim pričujočim globoko v serce vtisnili. Spom nem le še, da so Sentjanške dekleta cerkev z mnogo opravo ozaljšale , in tako je sedaj Sentjanska cerkev v slavo Gospodovo okinčena , da je malo tacih. AntonK. _ r v ^ ' lz Dolenskiga Šmarske okolice. J. A. Od novati in tako ljudi na pomoč klicati 9 odbor je bií izvoljen, ki ima pretresti mestni račun stroškov in do hodkov pretekliga kig ra leta. V pondeljk popoldne je trešilo v pristavo I d onigtt giflu«, kije razun svinjakov z vsimi poslopji pogorela. Ker se je seno vnelo, kteriga je čez 150 centov pogorelo v • y niso mogli pogasiti ognja do » r y tudi živina je bila v veliki nevarnosti, vunder so jo oteli razun trojih telet. Skoda je, žalibog! velika y Noviéar iz mnogih hrqjer. V sponiín potovanja cesarjeviga po Ogerskim bojo dali ovdašnji velikaši (magnati) krasno svetinjo napraviti. Deržavniga za 167 milionov in 883.981 za 135.374 papirnatiga denarja je bilo konec junia med ljudstvam; tedaj manj kot konec majnika. Sliši se. da po večih mestih bojo notarji samostojni, scer pa bojo cesarski dohtarji (advokati) ob enim tudi notarji. — Na železniciDunajsko-Teržaški delà vsaki dan sle y y dece stevilo delavcev : na gori Se m erin g jih delà 6153 z 285 vozmí, med Ljubljano in Logatcam 5306 z 343 vozmi, med Terstam in Nabrežino 2945 z 46 vozmí, na kolodvoru Teržaškim 1473 z 23 vozmí. Na v ze vsih krajev se fr © lasijo skupej je tedaj 15.841 delavcev in 697 voz. leznici Dunajsko-Ogerski je 1763 delavcev, 126 le od Smarje ne, pa voz. V Galicii pri Bohnii Dubici je 3825 de- lavcov in 239 voz. Na Češkim proti Saksonskim je 65 „novičarji", nič ne přiměřilo, kar bi se svetu kakor da bi sevpri nas povedati dalo. Ce „Novice" po pravici vsako razdelitev delavcev. Na vsih železnicah cesarstva delà tedaj letos pašnika ali gmajne „novo pridobitev svetau imenujejo, 21.494 delavcev in 1062 voz. V primeri z lanskim zamorem tudi od naše okolice kaj taciga veseliga pove- letam se je število delavcev na Se me ringu zlo po- dati. Tudi pri nas smo 11. majnika gmajno razdelili 9 ktere deležniki so vaší Paradiž, Berce, Cikava in Sap, množilo. manjsalo, na Krajnskim in Teržaškim pa zlo po- V Beneškim časniku hvali neki dr. Me ni ci in scer 28 oralov med 25 gruntarjev, tedaj si je vsaki teh sledeči pomoček zoper grojzdno gnjilino, ki se je kmetovavcov se oralu zemlje pa y več ki kot en oral zemljiša pridobil y na poslednji teden obilo poterdil: V en velik škaf živinske ga gospodar svojiga imenuje in ali se bolje človeške scavnice se přilije 1 libra (funť) za-se obdeluje, se da že kaj prideJati. Z zasluzeno hudičeviga olja (Vitriolôl), se dobro zmeša in s hvalo moram pa pri tem imenovati * • • m • • i gosp inzenirja Ko- sirkovo metljo skropí po grojzdji na terti. Pravi bírnah-a in gosp okrajniga sodnika Heinricher-ja, v malo urah pomaga (?) y da Dr. Schneider iz Pre ki sta se prav pridno obnašala to koristno delo povoljno stica na Ceskim je najdel vzrok krompírjeve gnjiline dognati. Koje gosp. inženir razdelil zemljo, smo šli v nekih kebričkih na perji krompirjevim , in je to srečkrat (lozat), in smo srečkali od perviga do zadnjiga znajdbo naznanil ministerstvu kmetijstva, ki je naročilo po hišnih številkah. Z Bogam ! z Ljubljane. V poslednji seji mnogim kmetovavcam po teh kebričkih slediti : ali jih odbora b°j° uašli ali ne. Naj bi to storili vsi kmetovavci ta so bile sledeče reči sklenjene: Gosp."magistrate sveto- i« prihodnji teden, ker to je tisti nesrečni čas za gnji mestni ga vavec Kosti, ki služi že 42 let, je bil na svojo pro snjo penzioniran; da se izpraznjena služba magi stratniga svetovavca berž izpisala, ni odbor dovolil, ker sedaj ko se vsaki dan nova županijska postava priča- lino krompirjevo. — Povsod se pričakuje vino dobro kot leta 1834. — Kupčijska zbornica v Rek i je sosta vila komisijo, ki naj seposvetje, kako močirje Lojn kuje y ni čas novih mestnih vradnikov voliti y zastran dveh ljudskih šol z 2 klasama, ki naj bi se napravile za St. Jakobško in Frančiškanarsko faro, je odbor odgovoril, da mestni kasi, iz ktere je že kapital od ski ga polja na suho djati, ktero bi potem zamoglo celo horvaško deželo z žitam previditi. — Prihodnji vladar Cer nogo re ne bo več duhovni in svetni vladar ob enim, se tedaj tudi ne bo več pak vladni knez „vladika" imenoval, am Cernogorski. Papezeva armada za realno šolo določen, ni mogoce, ju na 16.000 praviti, in je željo izgovori!: naj pod eno streho in pod enim vodstvam, ker tako se zamore lože nad njimi čuti; scer je tudi sedaj za m est ne otroke v sedanjih šolah še prostora dovelj, in ker v vsi okolici Ljubljanski, razun Iga in dobrovoljne šole bo v vsim skupej znesla 17 do 18.000 vojakov. Gla normalne šole ostale puntarskih A r a b co v, kteriga so Francozi v Hamu na Francoskim terdno zapertiga imeli, je unidan všel. V nekterih krajih Angleški ga so se vol i v ci deržav nih poslancov tako spčrli, da so se semtertje že do ker vaviga stêpli. ua Dobrovi y ni po 636 šolskiga zakonika osnovanih soi nikjer. naj se prosi vikši oblast ljudskih šol, da naj bližnje fare, ktere šol nimajo, resno opomne, da si po postavi napravijo svoje šole; — nov kanal po St. Pe- prošnja je bila Narocnihom gosp dr. Jtihlosiéeve terškim predmestji je bil dovoljen ; slovnice. * Naročnino na prevažno delo našega visokoučenega sklenjena do vis. ministerstva: naj bi zavolj posebne jezikoslovca gosp. dr. Mi kl o ši ča, ki je napovedano v lege Ljubljanskiga mesta, in ker v večih mestih za oginj današnjem „oglasniku", prejema tudi vredništvo „Novic^ v se posebno postavljenih vojaških gasivcov tukaj ni, naprej pripušeno bilo, na gradu s střela m ogînj iiazna za .....- * --------- -----------77 V od tistih narocnikov, kterim je morebiti bolj pri roci, se v Liubljani nn-nj naročiti. Vredništvo. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.