MM Инамм Št. 26. V Gorici, v četvrtek 26. junija 1873. Xfi e*» „Soča" iihaja vaak četvrtek in velja ■ pošto prejemati» aLi v Gorici na dom poiiljana za družabnike polit. druitva Stoča" s V«e leto . Pol k ta . Oetvrt leta f. i.— .. 1,10 Za nedtttžabniie; Vue leto......f. 4 50 Pol leta .....2.30 Cctvrfcletei --.■—■-v„ 1.20 вРоа*шмпе itevilke »e dobivajo po 10 j.o Ido v v Gotici pri PatcroolJIju in So-krjui V Trstu v tobaka mi cali „Via del Belvcde» " J #9" (n „Vta delta caserma 6Ü" Glasilo slovenskega političnega ђшк narodnih ■ J, Pri ozuanilih ae plnfuje zf navadno tristo pno vrsto: 4 8 kr., če se" tiska'1 krat ' >• •> n » 2 krat ** it h it i> 8. krat. Za veEe Stke po prostoru in- твак pot 30 kr. za kolek. . . .,,. Naročnina in dopisi naj t>e blagovoljno pošiljajo uredniku; Viktorji Љ-lcneu v Gorici, Con, del Cristo Ш živiimkcgtt trga kder se nahaja tod» üprav-niätvo. — llokouUi ee ne vra&jo f ffgpltsi naj »e blagovoljno fmnkujoio, — JMal. cow in drugim nepremoünira e« шиоМп» ■ t,niža, ako не oglaee pri n redet et v«, i« .-•.»»<.>* ktiro je mi deželni odbor poslal ministru Stremayerju m v. kteri se upira nameravanemu ponemčenjtt vaših šol, se tako glasi: Vaša vsviSenosf! „S č netiti m dopisom 3. aprila t. I. 5t \bS ja go* spođ e. k. namestnik za Pri mor ju naznanil deželnemu Šolskemu svetovaistvu, da je Vaša vzvišenoet ukazala, naj ono avetovalstvo pregleda učni načrt veljaven za c. k, vaduico goriškega učiteljskega priprav nisča in vodijo usj ga pri tem določbe za nenemäke (slovanske) šole v Šltziji.* „Dcieini Šolski svet je v seji 94. maja na dnevni red dejal dotični načit, zložen oi ravnatelji tukaj Sne-jtft prijjravnišča in sklenil, naj se predloži V. vzvišenosti, »poznavši, da »e popolnoma ujemi z Vašo voljo, iäa sam iKmij navzočnih šoUkili svetovalcev je trdil, da ee zamore ustreči Vašemu ukazu tudi s tem, du se napravi načrt, po katerem bi se nemški jezik učil samo kot predmet ne p», da bi se kot podućni jezik vvretil mej domača in narodna jezika, mej ituhjanščino in slovensčino." „Deželni odbor, fcojiga zastopata v šolskem svetu, dn njegova uda, je prtsunila bojazen, da hoče Vaša \ zrdnje sessije meseca decembra p. 1. Začeli smu tirjati, naj se na normalki in v ljudskih šolah podučuje mladina v ui::terinpm, narodnem jeziku iu ko smo to pridobili, nadaljevali smo prositi, naj se v enakem zmislu preuravnajo tudi srednje šole." „Na drugi strani je nase ljudstvo obeh naroduostij z velikim veseljem odobravalo to postopanje svojih po- LISTEK. G. Jos. Kumar j a, nmrlega 18. julija 1873. » KviŠkem, Kakö yesel kmet trto ogledava, Kedär na njej. mu cvetje plemenito Pod blagodejno ie zelenje skrito Preeladek sad na jesen obljubava. Gorjč pa, če teman oblak priplava, Na trto točo izpusti nrdito; Ž njo vred jfl kmetu upanje pobito, In žalosten jeseni pričakava. Lepo se Ti v mladosti si razcvetal Roditeljem, prijatlom, domovini Stotorea sad roditi s; obetal. A zdaj na tvojem zgodnjem grobu zbrani Žalujemo v veliki bolečini, S Teboj bo utii naši pokopani. jHltO Iilth«!, elancev in je hvaležnega srca pozdravljalo preoaredbe, ki jih je vlnda vpeljaln v malili Šolah." „Nij g«, kedor ne bi priznal važnosti nemškega jezika ш kedor no bi čutil potrebe, nčiti se ga prav marljivo. Občno se priznava, da mora U jezik temeljito znati, kedor hoče služiti \ javnih službah, obis-kavati univerze in v živenji se izkavati, Tudi jo ta jezik Bploh koristen v tej avstrijeki krouovini vsem tuknjšniin prebivalcem." „Ker pa nij tuk«jšiiim otrokom nemški jezik materin jezik, velja veudnr občno mnenje, da je preškod-ljiv sistem, po katerem se ima v naših Šolah po nemško podučcviiti. Mi se namreč prav naravsko in očividno, du o-tioci lehko razumejo in obdržujejo nnuke, ki se predstavljajo njih duhovom v glasih in oblikah domačih, Nasprotno pa mora kasniti razvoj uma in zadrževati napredek poiluka ruha tujih besedij in glasov, katerih otroci ne muujo, ju ki jih no morejo še slišat», ponavljati, ue si jih prisvojevati v družinskem Živenji." „Potom pa, ko so to večno resnico tudi skušnje uže potrdile, m etu jo slovesno proglasila državni zbor in svitli mm cesar v 19. članu drž. osnovnih p istav od 21. decembra I8li2; tirjajü narodi od svojih poslancev, da naj ostro zagovarjajo iu z ve e to branijo ta narolni zaklad pred vladnimi oblastuijami, in to tirjijn tem uujniše, ker vedö, du so vsled posebna postave ministri odgovorni za zvesto in natančuo izpolnovanje avstrijske ustave." „Da bi se otroci uže v ljudskih šolah napeljavah, učili se nemškega jezika, s tem jo ljudstvo ne samo zadovoljno, temuč toga tudi želi, in nj še mesec pretekel, kar je okrajni šolski evet v Gradišči poskrbel za zdatueji poduk in boljši napredek v tem jeziku." „Da si pa mladina v srednjih šolah popolnoma prisvoji znanost nemščine iu nemškega, to zalitevnjo pri nas vsi pametni in omikani ljudje brez izjemkn." „Pri vsem tem so tudi vsi prepričani, da, ker je zdaj normalka, združena s pripravniškem, vadnica pripravnikom za učitelj s Ivo po ljudskih šolali, mora predlog V. vzvišenosti škodovati poduku v ljudskih Šolah po vsi deželi, in razlog je ta; Učitelji v takih šolah morajo podučevati v narodnem jeziku, ki g;t učenci umejo. Ce so se pa na učiteljskem izobruževnlišči vadili v nemškem jeziku r.a gotovo tu neogihljivo škodo popolne vpeljavo narodnih jezikov; kako bodo po tem prav v teh jezikih mogli dejansko iu uspemio pokazati svoje Nektera opazke roškega profesorja. Spisal prof. J, Oautluuln «le Cowrlenay. (Nadaljevanje.) Odkod je vzel č. moj prijatelj vse te podrobnosti o moii osebi? Iz lastne skušnje ne, ker nij mogel imeti priložnosti opazovati „tujega in neznauega človeka." Tedaj so mu morali to drugi pevedati. Ako je tako, zagotavljam ga, da vse to so lu gole laži. Sv. pisma ne morem Študirati, ker prvič nijmam za to nobenega veselja, drugič pa imam veliko drugih obligat-nih in mena več zauimajočih Opravkov. Sem v tem obziru tako neizobražen, da celo ne vem, kaj tseega so „kot resnico častili sv. Avguštin, sv. Kri/.ostom, sv. Bonaventura, sv. Tomaž Akvinski in drugih modrih mož brez števila" in kar jaz sem, po č. g. dopisniku, spoznal za krivo. Zatorej tudi nijmam navade govoriti o bogoslovekik vprašanjih. Toda morebiti ima č. „Glasov" dopisnik tako izvrstne äpijoue, da so v stanu brbati (vrtati, grübeln) v mojih mislih in na ta način poznavati moja prepričanja. Če je tako, mu častitam, Pa, kolikor mi je znano, celo sv, inkvizicija ug iznašla sredstev za pregledovanje človeških mislij, m zatorej moram zagotoviti mojega prijatelja, du je bd osleparjen od svojih agentov. Moja prepričanja o verskih i dr. zadevah hranim za se in nijmam navade trošiti je pred гимце in svojo zmožnost, kakor se tiče dobremu učitelju v ljudskih šolah?" »Vrhu tega ste oba narodnosti, kakor druge, ponosne svojega jeziku, iu čutite, da smete tirjati, naj o. kr. vlada v ozir jemlje njih britke žrtve za vpeljavo narodnih Šul, ki bo temelj in pogoj vsakega napredka, „Ta narodnostni čut je preobćeu, preproitovoljeo. javen, in se je pregloboko ukoreninil v obe narodaouti, da bi ga bili rodili nečimerni in nečisti viri.« „On je proveljaven in тобап, da bi ga mogli za-treti izgovori politične ugodnosti, in ju preprlležt'ti sedanjim razmeram, da bi so smel grajati, uli da bi ga mogli nadoineetovuti dvoumni in nadležni pomočki nehvaležnega duševnega varstva," „Deželni odbor popolnoma bo zavedajoč velike svoje odgovornosti se podviza V. vzišenosti predit&vljftti, da bi naša dežula slubo snrojela vpeljavo podučnega načrta, ki Bte ga naročili izdelati deželnemu Šolskemu evetu, Vpeljava neu fikega kot učnega jezika v zgornjo rajs-rede tukajšnjo vadnice v obče bi se i mola za prelom ustave, m za udarec, ki so je dal narodnemu čutu," „Temu nasproti hi občinstvo videlo previdnost le v raznih nreuaredbab, katere bi nameravale dati poduku v nemškem jeziku večo obširnost, in pridobiti mu boljše napredke s pjmoüjo primernejših metod." „Noj tednj V. vzvišenost blagovoli uelišati gplo&nje mnenje, in naj blagovoli v okoin priti prihodnjim več ali um nje živim glasom ne volje, katero bi brez dvoma zbudila vpeljava omenjenega podučnega načrta." Dopisi. Iz Solkana 18. junija 1S73. [Izv. dop.] Mistim, da bode „Soča" rade volje prinesla mej svojimi novicami, popis homatij mej županstvom v Solkanu in c. k. okr. glavarstvom v Gorici /urad slovenskega uradov« n ja. Bivši c. kr. glavar Pino je bil koj v začetku u-peljal slovenski jezik pri c. k. glavarstvu in ostro za-ukažal uradnikom le v slovenskem jeziku z županijami poslovati. Za hnont pride za c. kr. giavarja g. bur, Rechbah. Slovenski jezik je od tega časa začel rakovo pot hoditi, Nij mi znano, kako so se zarad te^a županstva proti c. kr. glavarstvu obnašala.*) Znano je pa, da je županstvo v Solkanu že koj v začetku nem- *l Menda večinoma prav eorvilno. Ured. celim svetom, posebno pa nfe pred č. dopisnikom „Glasa" in pred njegovimi sodelalci v nabiranji tvarine za črnenje „tujih in neznanih" ijudij. Bilo bi veliko previdnejše seznaniti se se stvarco iz lastnega opazovanja, na mesti poslušati razna mestna klepetanja in prazna govorjenja. Navadno vsi ljudje, spoštujoči svoje in sploh človeško dostojanstvo, spoštujejo tudi osebna prepričanja vsakega. Zw to rej, če bi tudi vse to, kar govori-č. dopisnik o mojih bogoslovekih mnetjih itp., bilo resnično, tem nič trianjo vsak vaaj en malo delikaten človek ne dcuunciral bi me na ta uač.n pred celim slovenskim občinstvom z namenom, škodovati meni v mojem znanstvenem podvzetji, posebno takrat, ked&r i brez tega skušam zadosta ovir vsled nezaupnosti in bojazni ljudstva. Mislim, da č. g. dopisnik nij tako najiven, da lri ne razumel, da se škoduje pred ne preveč omikanim ljudstvom temu, o komer se pravi, da ima nekaj -zoper vero tu sv. pismo, posebno če mi so podobne kvante celo v očeh izobraženega vodstva malega1 eeminišča toliko uže škodovale, da mi je otulo mogočnost zmeniti se z nekterimi rejenci o poslanih od njih zbirkah narodnih pesuij, ptavljic itd. če bi' se tako' вкЛао gledalo na prepričanja rnzaih o m i kance v o verskih i. dr. zadevah, takrat postale bi nemogočne vse zveM; mej ljudmi, ker zoper vsakega se da nekaj poveđMV noben dijak bi ne mogel govoriti ne i mnogimi «včjib učiteljev ne tudi z večino drugih omikane?v, МШ mm HHVMIKIVMHM z— odtoBeglavaratvu oračah^ kateri so potem ' t ■. , ... ^ __tadi T ___/elttčTnt "reäöni nazaj romaR. ' To obnašanje Županstva v Solkana ne je s Časoma e. kr. glavarstvu vendar le odveč »delo, Nemški do-jjis^ eo kap brez izjeme začeli dohajati, kateri po županstvu nazaj >3šdjani, so zopeb v grmečem B^J|stilu* v Solkan prihajali. Kazni ia paragrafi so se shirali nad JApeoovo glavo, da je bilo joj! Ker ta 8tr«n ng nič pom tgal, dobita Župan in tajnik povabilo, da prideta pred e. k. glavarstvo. S pomočjo tolmača moral si je g. komisar pomagat«, da je bile županu mogoče izvedeti, zakaj je pozvan. Svetovalo se je županu, naj zanaprej ne zavrača veS po * načinu glavarstvenih dk»pisov, sicer se bodo rabila iatva po postavi; da naj ae pritoži pri riame-šo se čuti obteženega iti Tajnik pa je bil da bodo tudi njemu znani postavni predpisi «tipan se je fipiral na STOJO nezmožnost nemškega jezika, ia df nij po noben i postavi zave*»», da ao mora na tolmačenje pisaij« zanašali, ali kje drugod za dobro plačo si prešla* preskrWjetftti; ampak da je vseh oblastni) dolžnost poslovat V jeziku p>dlo*nim umevnem К&ор!£По »e je taico lepo število nemških dopisov, katere je e, k, glavarstvo po ravno omenjeni obravnavi naaaj as nemškimi razlogi županstva odposlalo. Županstvo je potem za previdno našlo, slišati v tej zaifevi tudi staresinstveuo mnenje. V dotični seji je starešinstvo enoglasno sklenilo, naj županstvo tiste dopise, ki jih od ce* kr. glavarstva v nemškem jeziku spfsaho dobi, nazaj роЦје***") . T» sklep je bil c. k. glavarstvu naznanjen in so bili ob. enem vsi nemški dopisi nazaj poslani. Kakor m pravi, je o. k. glavarstvo ta sklep starešinstva ustavilo iu to zadevo c.k. namestoištvu naznanilo. Pričakajo se tedaj, kaj bode namestništvo dogovorno z deželnim odborom učinilo.*"*") te Trste 16. jun. [Izv. dop.] Srečna občina, ktera Uda dobrega Župana, a trikrat nesrečna, ktera ima županstvo, kakor je ima tržaška okolica. Uboga okolica, mestni magistrat te vleče na svoje prsi, ob enem pa pritiikk na skrito bodalo, da ti uniči samostalnostl Obdaroval je vas, okoličani, s tako imenovanimi komisarji, toameluki prve vrste, kteri bodo od zdaj slove::-ski živelj zatirali in vam Še to saraostajnost vzeli, ktero ste do sedaj imeli. Poglejmo ua Občino, kak,) H ubil dobrota v obilni meri deli. Omeöil sem v 20. Štev. „Soče', kako je magistrat **) Vendar dedno, da c. t. uradniki še araerom mislijo, da je ljudstvo urad ajlh na sveta in ne oni zaiad ljudstva, — in da so iojH&i Se iraerem pokorni sluge e. kr. oiraj. glavarjev. ***) Izvrstno! ž i vi lil Solkansko starešinstvo naj bi posnemala v» droga staretinstva, pa bi kmato videli, če g £9. Se kaj velja! *•**) Menimo, da je del. odbon sveta dolžnost, da braDi narodne pravice in da se bo uprl protipostavnemu in protinarav-nemu postopanju našega glavarstva. UBED. ,t0-!eii«' j. . •'•" - j * ... t" л £ лЛу H r.. fed; Vi i, ) prepovedi, katerih ny mogoče zmerom izpolnjevati, je' zelo nevarna igra. Se enkrat ponavljam, akoravno vem, da mi visoko izobraženi dopisnik „Glasa" ne bo hotel verovati, da sem želel seznaniti se z omenjenim rejencem malega seminišča ne da bi ga hotel spreobrniti joa mojo vero, ampak le da bi se pogovoril z njim o Čisto znanstvenih, jezikoslovnih rečeh. Sploh nij mara navade apostolovati, razširjati svoja mnenja in uplivati na spremembo prepričanji drugih ijudij, ter mi Ja popolnoma vse eno, ali kedo misli tako, kakor jaz, ali e, in sicer v vsakem, posebno pa v verskem ,, jPr iž nij sem dozdaj nič vedel, da so rejenci milega "a spisovali svoje zbirke „pred očmi svojih pred-m da sploh vodstvo nij, jim tega branilo, a so nasprotno veseli „samostainega gibanja inmov." Za to tem Več: se tega veselim zdaj, tudi veselim se lepozoaaskega lista (rad bi vedel, ta list tiska ali pa samo izhaja v rokopisnih ih) in osnovanega v. malem aemioišči društva nje narodnjh stvarij. Zares moram prppati, Jakov, ki šo mi poslali nekaj tvarine za o» spada namreč mej rejence malega seter so nadejam, da prihodnjič na bodo pohabili 6» »n nezaanega človeka«. Mislim, da tudi rMŠtvo tega zavoda odpusti mi moje ostre in rte besede, ko izve, da sem jo napisa! vsled ker sem bil o vsem slabo poduč i f-, , '-ifei агшсе obitrigel okobčanonf. da so po njegovem kopita le njegove kreature za župane izvoljene. ffečiпјжД>о prenarejenih mestnih pravilih izvolili va^^^p može, kteri trije bi b-li imeli biti pri prvi mestni predloženi in eden teh za župana potijo o, Navad^aj^, da. se med izyo!|ammi tremi možmi, vsaj ed$s Jäsfeteirac, najde, kteri je zopet po mugistra-tovihJiPi№№. v trijo voljen. | $a Občini pa, slavo Občanom, so izvolili v frfjo možake, kakor SošiČ* Remec in Hrovattp. Prva dva sta spretna in umna kmetovalca, zadnji bolj dvomljiv Slovenec, vendar poŠte» mož. Pa kaj stori magistrat, ker nij bi gotov zmage da dobi mameluka in ova-, duha? Nij gledal napostave, ter je samovoljno izbral žnpapa Občanom, Kterega oai po nobeni ceoi n Ta male vzgled očetovskega magistrata, kteri vam men mestf» кгиЈжфЦе, mj^ppi take protežirate ran nekteri slavo pojete. ' zda) nyste -j i -hl^--: s i ifi j ♦ * »iu ... .Nie gäslov гХш ш vaio, cesarja i domoxiaa"Jz-polnuje priprusto ljudstvo natančneje, nego oni sam», kajti med tem, ko se marši kaŠen konservativec le iz materijalnega. konservatizma prav pobožnega kaže, kme-tič občut'jivo moli,, kar je treba i tako uštrež{| veri, iplačttja davke i se s potnim obrazom in žuTavimi rokami tnidi za cesarji, in domovino ljubi, ker domača zemljo obdeluje! A dandanes potrebujemo tudi omike, svobode! Ne temo zakaj ta nekterim tako priseda, saj lo jo edini pogoj napredka, in tega nam je t prvi vrsti potreba, ker brez napredka žuga narodu propad. In to $Me geslo E Če pa pridemo v bodočnosti še na 1р|о stopinjo, kakor amo sedaj, tega ne bo nihče drugi, nego oni vzrok, kteri so razpor mej nas useja'i!— — Vrli m< stopite skupaj ia pritožite se pri narueetaištvu zoper samopaSnp početje magistrata, kteri je prelomil postavo, po kteri bi se imel ravnati; pokažite, da ste dosledni in pravi-coljubni. Aka pa ne storite tega, v» bo magwüvt še huje prijel, dal ho vam v drugo za župana kakega Laha iz Napoljtanskega in vi boste morali molčati. Znam, da te moje besede ne bodo padle »a skal», nego da bodo tudi sad obrodile. Bog daj i sreča junaška! Okoličani, Še nekaj važnejega nam stoji pred danimi, in to so volitve v državni zbor, to je, volili si boste svojega zastopnika, kteri bo izvoljen od vas zato, da vaše želje in tiijatve, kterib dozdaj So noben državni poslanec nij zagovaijai, na Dunnjt izreka v državnem zboru, brez vsake odvisnosti od mestnega magistrata; kajti ne bode imel nič z mestnim svetovalstvom opraviti, nego samo to, kar zadeva okolico. To je pa neizmerno važna stari , Ako izvolite narodnega poslanca, ne bo se vam več taka krivica godila, kakor do sedaj, ker imel bo nalogo, da se bo za vaš blagor potegnil in razkril žalosten položaj okolice v vsakem obziru. Njega bodo tudi drugi slovenski poslanci podpirali, da se vaše stanje izboljša. Če si boste pa izvolili laboha ali kake ga priporočenega od magistrata, zagotavljam va«, da si bobte sebi in svojim otrokom mrtvašnico zvonili, padli boste globoko v lahoasko brezno, iz kterega se petdeset let ne bo moč vam izkopati. Torej, okoličani, kličem vam: Pozor I Volite po četi okolici te enega in dajte svoje glasove tistemu med vami, za kterega ste bili uže tolikokrat prepričani, da je v.eduo le za korist okolice delal. Kedo je tu mož, ga 'boidiJ' uže ob pravem času pro-glasilr. Za zdaj, okoličani, bodite zmerni, priporočam vem, da poslušate izvedene može, kteri bodo vas v vsaki priliki podučili in vam pravo reč povedali. Pogovarjajte se uže zdaj ob času med seboj ,o vo-litvi, da boste, ko čas pride, nij daleč, vsi za enega, da se bo svet čudd vaši zmagi na obalih slovanske A d rije. __j 6. Iz celjskega okraja 15. jun. [Izv. dop] Sedaj stoprv vidimo, kedo je uzrok razprtije med Slovenci v tako važni dobi; v dobi, ktera ima za nas Slovence mnogo odločilnega. Med tem, ko se domoljubi trudimo spraviti v zbor poštene, marljive poslance, kujejo se n. pr» po Koroškem v nekih krogih hujskajoči iztisi malib knjižic, ktere imajo namen razcepiti volilce v dve stranki. Sedaj, ko nam proti val tujega napada, izdava ona stranka „Političen katekirem", kteri pričinja z besedami: „Iščite najpopred nebeškega kraljestva iu njegove pravice, vse drugo Vam bode privrženo t-* Nova „avstrijska pravna stranka11, ktera se je porodila med nemškimi konservativci ter je tudi med Slovenci na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem narodni stranki boj napovedala, ta je danes zakrivila razprtijo l: Ta „pravna stranka" tirp. najprej od nas molitve, po j tem Še le dela iti agitacije, „Ko katoličani smo rojeni" tako pravi omenjeni j katekizem, „ko katoličani smo izrejeni i živimo, kot katoličani bomo mirno ako. nam bog to srečo da, umrli in zaspali!* To je vse prav lepo in mi tndj ne opo rekamo, da smo katoličani, ali sedaj še ne smem» zaspati, ampak vse svoje moči posvetili domovini prav za tega delj, da se spanja rešimo, ktero bi se utegnilo celo i? narodno smrt preobrniti. Zato moramo skušati, da tudi priprosti narod pro* budimo, da ee bodo zanimal ža volitve, za svojo narodnost in dyuge reči, fci so в tem v zvezi Treba je torej kmeta učit', daje Slovenec, kaj to pomeni, kako važne so volitve, n ne v političnih brošurah priporočati mu molitve kot naj važnejega faktorja odločbo pri volitvah. Za molitev skrbe in imajo skrbeti „gospodje", U naj gledajo tudi na to, da narod svojih verskih dot-žuostij ne bode zanemarjal. Nij še dovolje, da ae, nam stavijo zaprek» od nasprotnikov, da so se uŽO letos take prekacije godile, đa imamo volilno reformo, poailno volilno postavo, net dobili smo še.nov&gadonačGga nasprotnika, kteri pomaga našemu sovraga, postavka ae nam naproti . koneerva-tivna „avatrijanvka pravna stranka" ter hujska HndstVo do bratovekega političnega boja t ± fc, „ f : t/ Politični pregled. , . Yost, da hufe sklicati ministerstvo Še stari državni zbor, prokljcnjejo usturoverni in hladni listi. Dasiravno eo imeli trstaveverei tafro sito rMMii volitvami, ministerstvo veudar zmerom odlaša s porabo te postave; se pomisli, da so zdaj, teo jo kriza telo državno močno gresta, daSaj žftMtni fn nevarni časi in tta sleherna vlada V takb itfeviAiih časih okolo sehe zbere ljudske zastopa, se pač nij mogoče zadosta oačnditi našemu minieterstvu, kako da more toliko časa poslovati na lastno odgovornost. Skoro gotovo bo taka, da se ministerstvo hoji nove parlamentarne dobe in ravno iz .tega uzröka nij bosa ona vest, da dvorski krogi nameravajo vreći Aderspergovo ministerstvo in pooblastiti šineriiuga, kateri je v zadnji sesijt močno razgrajal Čez ftnahčne barone in dmge „švindlerje*, da sestavi novo ministerstvo. Sliši se tudi, da si je dal cesar poročati po miuieterstvu. o mišljenji ljudstva gledđ sedanjega občnega položaja; to bi bil na vsak način pomenljiv korak; samo da bi cesar prav natančno izvedel, kako da misli vočina državljanov, potein M bilo pač кша1ц marsikaj novega. Čehi kateri so bili dozdaj močno res er v i rani gledd vprašanja, če pojdejo v državni zbor, aH ne, so začeli zdaj po vseh listih odločno govoriti proti nstopn v državni zbor; pravijo, da ne morejo, kar naenkrat Zapustiti stare podlage, porabiti vseh tir-jatev ш brez vsake koncesije priti, na тшу, tor bi pač kaj malega dosegli, aH več koristili onim, katerim nij njih prospeh na srcu. Iz tega, razvidimo, da mej opozicijo ho teSko prišlo do popotne öditttöti, vendar pa bi bilo po našem mnenji boljše, da, Џо se Čehi zdržć državnega zbora, bi vse druge opo-zicijooolne stranke tudi doma ostalej ker le .edippst opozicije na en alt dragi način zamore zagotoviti uspeh, da se vrže sedanje ministerstvo in da so nemogoča stori za zmerom nadvlada centralists. Žalostno pa bi bito na vsak način, ko bi se fe. gh del opozicije podal na Dunaj iu tam moledoval, okoli nstavovercev, da mu vržejo kako kost kot odškodovanje za pokorščino in upogtjivost Sicer pa moremo reči, da reči stojö jako dobro za opozicijo, če bo le znak ugoden čas porabiti i nstavoverci stari in mladi so si strašno v lasöh, stari nijmajo vsled krize, katero so oni azroČili, nič veo гаараф mej ljudstvom, mlade ^ dvorski ktegi grdo gledajo, ker škilijo preveč v Borolin, in tako bise lehko zgodilo, da mej dvema prepirnikoma tretji (opozicija) zmaga. .. " Bazne CPajaiailo.) Oošp. dr. Pajier, kateri je našim Čitateljem vsled mnogih njega zadevajočih dopisov gotovo postal zanimiva osoba, je v svoji polemiki z listom „L* Isonzo" v 4$. listu „Eco del Litoratie" omenil, da je „Soča11 odbila zvezo z .Isončevimi« junaki (campioni) opomnivši, da z ljudmi brez zvestobe (senza fede) se ne mara .vezati. : Vsled teh vrstic pri šef jo v naše uredništvo urednik lista „L'lsonzo" in zahteVal od nas pojasndo, ep je res, da nam je „Isončeva." etranka formalno ponujala kako zvezo in če smo ja res odbili z omenjeno opazko. Mi smo uredniku zagotovili, da ne vemo o nobeni formalni ponudbi zar&d kake zveze in d» torej nijsmo bili v položaji omenjene zveze niti зе sladkimi ne z ostrimi besedami odbiti. Ker je urednik „Ispnza" kesneje to našo izjavo pismeno tirjal, smo mu jo tudi pismeno dalj. ., Na to pa je g. dr. Pajer v 50, It^ ^sta ,L' Kco del Litorale* poslovenil nekoliko vrst iz našega dopisa iz Gor&ft * 51. *Mt& »Soče" L 1872. in s tem hotel dokazati, da je resnica, Sar je on trdil. Ou se je