Dušan Plut Brez izhoda? Svetovni okoljski procesi Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1995, 189 strani
Konec preteklega leta je pri Državni založbi Slovenije kot prva knjiga v zbirki Geografija izšlo delo dr. Dušana Pluta z naslovom Brez izhoda? Svetovni okoljski procesi, ki na 189 straneh zgoščenega tiska obravnava najpomembnejše planetarne okoljske degradacijske procese, od segrevanja Zemlje, tanjšanja ozonske plasti, kislosti padavin, radioaktivnega obremenjevanja okolja in izgubljanja biološke raznovrstnosti. V prvem poglavju Sodobni civilizacijski procesi (megatrendi) avtor predstavlja širši okvir družbenih razmer in sprememb, kot so hitra rast svetovnega prebivalstva, rast proizvodnje in porabe, katerih posledice so pospešeno izčrpavanje neobnovljivih
naravnih virov, obremenjevanje okolja z odpadki, propadanje naravnih biotopov in s tem vse bolj tudi ogrožanje lastnega obstoja. Od tod verjetno vprašaj v naslovu Brez izhoda? Delo ni pesimistični pogled na svet, ampak prikaz dejanskih posledic prebivalstvenih, prostorskih in drugih megatrendov in predvsem opozorilo, da so korenite spremembe v poseganju in odnosu do okolja nujne. S pomočjo številnih virov in literature, dobrega strokovnega poznavanja svetovnih civilizacijskih in degradacij-skih procesov in seveda ne brez osebne prizadetosti avtor opisuje neučinkovitost dogovarjanj in namer za omejitev degradacije okolja, zakoreninjeno miselnost o neomejenem razvoju in zaupanju v tehnološke rešitve, spremenjene vrednote prebivalcev Zemlje, med katerimi je prvo mesto pripadlo imetju oziroma blagostanju, brezbrižnost do okolja, drugega življenja, vse večje razlike med razvitim in nerazvitim svetom itd. V poglavju Planetarni degradacijski procesi (megatrendi) so onesnaževanje ozračja, onesnaževanje vodnih virov in kemizacija okolja obravnavani kot rezultat preseženih samočistilnih sposobnosti okolja zaradi nenehnega naraščanja emisij odpadnih in škodljivih snovi. Povratni učinek obremenjevanja okolja, poseganja v naravne krogotoke in spreminjanja pokrajinskih ekosistemov pa so propadanje gozdov, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, škodljive posledice za zdravje prebivalstva, pomanjkanje pitne vode itd. Med degradacijskimi procesi, ki so imeli najprej krajevne in regionalne razsežnosti, s stopnjevanjem pa so prerasli v planetarne, je gotovo najbolj problematično onesnaževanje ozračja. V knjigi Brez izhoda? mu avtor namenja kar tri obsežna poglavja, ki obravnavajo rast temperatur oziroma segrevanje Zemlje, tanjšanje ozonske plasti in kislost padavin. Degradacijski procesi so prikazani razumljivo in nazorno tudi z navedbami podatkov (o emisijah, imisijah, posledicah) ter grafičnimi prikazi. Vsebina posebnega poglavja je radioaktivno obremenjevanje okolja, kjer dr. Plut opozarja na veliko odgovornost pri uporabi jedrske energije, pereč problem odlaganja radioaktivnih odpadkov in jedrski terorizem. Kot zadnji okoljski degradacijski proces pa je opisano izgubljanje biološke raznovrstnosti, ki je posledica predvsem posrednega ogrožanja naravnih eko-topov in degradacije pokrajinskih elementov. Vsi degradacijski procesi so obravnavani v vzročno-posledičnih zvezah s spremembami in dogajanji v okolju, tako da je bralcu ves čas pred očmi povezanost pokrajinskih elementov v sistem, kar je za razumevanje degradacijskih procesov zelo pomembno. Zato so nekatere degrada-cijske posledice, kot npr. propadanje gozdov, omenjene v več poglavjih, izgubljanje biološke raznovrstnosti kot posledica v prejšnjih poglavjih opisanih degradacijskih procesov pa je obravnavano šele na koncu. V poglavju “Slovenija — okolje in narava na poti iz socializma v kapitalizem” so predstavljene pokrajinske prvine, pomembne z vidika sonaravne strategije gospodarskega in regionalnega razvoja (pokrajinska prehodnost, stik naravnogeografskih makroregij, lega, reliefna razgibanost itd.), ter okoljevarstveno pomembne geografske spremenljivke (kmetijstvo, industrija, promet, poselitev). Glede samočistilnih sposobnosti in ranljivosti so opisani osnovni pokrajinskoekološki tipi Slovenije ter v nadaljevanju družbene spremembe (osamosvojitev, tržni prehod) in stanje okolja v devetdesetih letih. Delo končuje
kratek Ekoepilog, obsežen seznam literature z 250 naslovi domačih in tujih del ter indeks strokovnih pojmov. Knjiga Brez izhoda? Svetovni okoljski procesi je napisana razumljivo za širši krog bralcev, ki jih podrobneje zanimajo pojavi, o katerih v sredstvih obveščanja vse pogosteje slišimo ali beremo, hkrati pa je dobrodošla študijska literatura za bodoče geografe in vse, ki imajo in bodo imeli možnost usmerjati nadaljni razvoj, saj brez razumevanja okoljskih megatrendov ni mogoče pričakovati pozitivnih sprememb v odnosu in ravnanju z okoljem. Pričakujemo lahko le nadaljevanje degradacijskih procesov in slej ko prej Brez izhoda! (s klicajem namesto vprašaja).
Valentina Brečko