URADNE OBJAVE Leto XV Murska Sobota, dne 20. januarja 1981 Št.: 3 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 31. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Gornja Radgona v letu 1981 32. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Lendava za leto 1980 33. Odlok o začasnem financiranju splošnih potreb v občini Lendava v I. trimesečju leta 1981 34. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske izobraževalne skupnosti za leto 1981 , 35. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske kulturne skupnosti Lendava za leto 1981. 36. Odlok o določitvi prispevne stopnje za zaposlovanje v občini Lendava za leto 1981 37. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske skupnosti socialnega skrbstva občine Lendava za leto 1981 38. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske zdravstvene skupnosti za leto 1981 39. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov Zveze skupnosti otroškega varstva SRS ter programov Občinske skupnosti otroškega varstva Lendava za leto 1981 40. Pravilnik o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu pomurskih občin. VESTNIK, 20. JANUARJA 1981 31. Na podlagi 2. točke 132. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 9/74') in 26. člena zakona o .financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 15. decembra 1980 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Gornja Radgona v letu 1981 1. člen Potrebe občinskih organov in organizacij ter drugih uporabnikov sredstev proračuna občine Gornja Radgona se v času do sprejetja proračuna občine za leto 1981. najdalj pa do 31. marca 1981. začasno financirajo na podlagi proračuna občine za leto 1980. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se sme uporabiti največ toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljeno v enakem obdobju po proračunu občine za leto 1980. , 3. člen Začasno financiranje se izvaja po načrtu, ki ga sprejme izvršni svet občinske skupščine in po splošnih določbah proračuna občine za leto 1980. 4. člčn Izdatki izvršeni v obdobju začasnega financiranja so sestavni del proračuna občine za leto 1981 in se izkažejo v njegovem zaključnem računu. • ' Številka: 402-20/80-03 G. Radgona, dne 15/12-1980 Predsednik skupščine občine Gor. Radgona Janez SEDIVY 32 Na podlagi določila 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) in 179. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 8/74) je Skupščina občine Lendava na seji družbenopolitičnega zbora. . . na seji zbora združenega dela dne ... in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26/12-1980 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Len-* dava za leto 1980 1. člen Odlok o proračunu občine Lendava za leto 1980 (Uradne objave št. 9/80) se v 2. členu spremeni in glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo din 59.995,529 in se razporedijo: — za občinske potrebe 58.819.795 — za tekočo proračunsko rezervo 336.787 — za sredstva, izločena na posebno partijo žiro računa proračuna 838.947 Zap. SL Vrsta prihodkov Prvotni plan Končni plan 1 2 3 4 1. Vrstil 1 — Davek iz OD in davek nu OD 12.412.200 13.396.419 2. Vrsta 2 — Prometni davek, davek na premoženje in davek od premoženja 19.246.000 18.189.000 3. Vrsta 3 — takse 3,974.600 4.100.000 4. Vrsta 5 — Prihodki po posebnih predpisih 2.100.000 2.400.000 5, Vrsta 6 — Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 1.355.000 1.481.500 6. Vrsta 7 — Dopolnilna sredstvu 12.836.002 15.300,70 7. Vrsta 8 — Prenesena sredstvu 5.127,904 5.127.900 VSEGA PRIHODKI 57.051.706 59.995.52 ODHODKI 1, 2, Gl%amen 01 — Ol, numen 02 — Dejavnost organov DPS Ljudska obramba 39,918,906 2,199,670 40.681,769 2.379,670 3, Gl. namen 03 — Dejuvnost DPO 2,360,870 2,458,870 4, Gl, namen 04 — Negospodarske investicije I.7O8.OOO 4.197.000 5 Gl. namen 08 — Socialno skrbstvo 1,313.000 1.020.000 6. Gl, namen 09 — Zdravstveno varstvo 53.000 43.000 7. Gl. numen 10 — Komunalna dejavnost 1.220.120 1,220.120 8. Gl. namen 11 — Dejavnost KS 1.297.200 1.297,200 9, Gl, numen 16 — Intervencija v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva iti obveznosti iz prejšnjih let 4,371.250 5,037,762 10. Gl, numen 17 — 2.225.690 434,191 II. Gl. numen 18 — Rezervni sklad 384.000 387.000 12, Gl. numen 19 — Nerazporejeni prihodki. 838,947 VSEGA ODHODKI 57,051.706 59,995,529 Zavezanci nakazujejo prispevke neposredno na račun občinske skupnosti. Če starši nočejo skleniti sporazuma iz četrtega odstavka / tega člena ali če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obve-. znosti. sme občinska skupnost v skladu.s 133. členom Zakona o z konski zvezi in družinskih razmerjih s tožbo zahtevati od njih povračilo izdatkov, ki jih je imela za osebe iz prvega odstavka tega člena. . 50. člen Višina rejnine se določa v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za določanje višine rejnine in o plačevanju rejnine, ki ga sklenejo občinske skupnosti socialnega skrbstva ha območju SR Slovenije. Višina rcjninecv vsakem posameznem primeru se določi z rejniško pogodbo v skladu z zakonom (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) in samoupravnim sporazumom iz pre^ jšnjega odstavka, pri čemer se upošteva zlasti: — starost rejenca: — zahtevnost oskrbe ter varstva in vzgoje rejenca glede na zdravstveno stanje rejenca, obseg potrebne pomoči pri učenju itd... pri otrocih z. motnjami pri duševnem in telesnem razvoju pa tudi glede na vrsto, stopnjo in naravo motenosti rejenca; — življenjski standard rejniške družine, v kateri rejenec živi in objektivne možnosti, kijih n udi širše okolje rejnikovega doma za uspešnejše izobraževanje in vključevanje v družbene aktivnosti ter sploh za skladnejši in čimbolj vsestranski razvoj rejenca: ■ — stanovanjske razmere, v katerih živi rejenec pri rejnici oziroma rejniku: — časovni obseg oskrbe in varstva ter vzgoje rejenca v rejniški družini (vse dneve v letu brez prekinitve: po 5. oz. 6 dni v tednu skozi vse leto: po 5 ali 6 dni v tednu in s prekinitvijo v času šolskih počitnic: ipd.). 51. člen Rejnino nakazuje občinska skupnost neposredno na naslov rejnice oz. rejnika, in to v celotnem znesku, določenem z rejniško pogodbo, za tekoči .mesec. Oskrbnina za mladoletne osebe v zavodu se nakazuje, zavodom v celotnem znesku iz sredstev občinske skupnosti na podlagi računov, za vsak mesec posebej. Starši oz. drugizavežanci plačujejo svoj mesečni prispevek k rejnini ali k stroškom oskrbe v zavodu za mladoletne neposredno na račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s sporazumom iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika. 52. člen Svet kot pristojni organ občinske skupnosti ugotovi, ali je' dosežen sporazum glede prispevka staršev k rejnini oz. k stroškom zavodske oskrbe za njihovega otroka in ali je višina ■ prispevka v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 49. člena tega pra-vilnika. Če sporazum o prispevku staršev kot zavezancev ni dosežen ali če višina prispevka ni v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 49. člena-rega pravilnika, ter v primeru, ko starši dogovorjenega prispevka ne plačujejo ali ga ne plačujejo v celoti in redno, svet odloči, ali naj OSSS ukrepa v skladu s 133. členom Zakona c zakonski zvezi in družinskih razmerjih in ugotovi kolikšen znesek povračila naj se z tožbo zahteva od staršev. Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko so k preživljanju oseb iz 1. odstavka 49. člena zavezane druge osebe (ne starši). Pristojni svet OSSS sme opustiti svoj predlog za vložitev tožbe zoper posamezne preživninske zavezance, le tedaj, če ugotovi (v posebnem postopku), da preživninski zavezanec svoje obveznosti ni izpolnil zato, ker bi z izpolnjevanjem te obveznosti resno ogrozil preživljanje sebe in drugih oseb, kijih je po zakonu dolžan preživljati. IV. OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI PREJEMNIKOV DRUŽBENOMATERIALNE POMOCl 53. člen Občan, ki prejema družbenomaterialno pomoč, je dolžan sporočiti občinski skupnosti ali pristojnemu centru za socialno delo vsako spremembo okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev oblike in višine družbenomaterialne pomoči. Prejemniki materialne pomoči so dolžni povrniti občinski skupnosti neupravičeno prejete zneske družbenomaterialne pomoči. 54. člen Če občan, kije prejemnik družbenomaterialne pomoči naknadno pridobi pravico do drugih dohodkov (n. pr,-pokojnino. preživnino ipd.), ki mu pripadajo tudi za nazaj, je dolžan občinski skupnosti povrniti izplačane zneske pomoči od tistega dneva dalje, ko mu pripada pravica do dohodkov in drugih virov, oz. ko je pridobil premoženje in s tem možnost, da se preživlja iz družbenomaterialne pomoči. O obveznosti občana po tem členu je treba z njim skleniti sporazum pred odločitvijo o pravici do materialne pomoči. 55. člen V vseh primerih dodelitve materialne pomoči, v katerih pride to v poštev zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči od oseb, ki so dolžne preživljati prejemnika materialne pomoči (133.člen ZZZDR). 56. člen Ob smrti občana., ki je prejemal družbenomaterialno pomoč in je bil lastnik nepremičnega ali premičnega premoženja, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči bodisi iz premoženja zapustnika (omejitev dedovanja), bodisi od dedičev, če se dediči obvežejo povrniti vrednost zapustniku dane pomoči. (128. člen Zakona o dedovanju). Občinska skupnost se lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila zapustniku izplačane pomoči. če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, vendar le v primeru, če so te osebe same gmotno og*rožene. V. KONČNE DOLOČBE VESTNIK, 20. JANUARJA 1981 33 Na podlagi 23. in 26. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 29/74) in 179. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 8/74), je Skupščina občine Lendava na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26/12—1980 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Lendava v L tromesečju leta 1981 1. člen Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev se v 1. tromesečju leta 1981 do sprejema proračuna občine Lendava za leto 1981 financirajo na podlagi proračuna za leto 1980. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki proračuna občine Lendava izvrševati največ v višini 1/4 izdatkov razporejenih v proračunu občine Lendava za leto 1980 in po njegovih splošnih določbah. 3. člen Izdatki v tem obdobju so sestavni del proračuna občine Lendava za leto 1981 in se morejo izkazovati v zaključnem računu za leto 1981. 4. člen Določbe tega odloka se smiselno uporabljajo tudi za začasno financiranje potreb upravnih organov in drugih državnih organov in skladov, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna občine Lendave. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih " objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1981. Številka: 400-10/80-4 Datum: 26. 12. 1980 Predsednik skupščine občine Lendava Jože GORNJEC, 1. r. 34 Na podlagi 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. list SRS, št. 1/80) in na podlagi 179. člena statuta občine Lendava (Ur. objave občin Pomurja št. 18/74) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26/12-1980 sprejela ODLOK o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske izobraževalne skupnosti za leto 1981 1. člen Delovni ljudje, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Lendava za obdobje 1981—1985 za leto 1981 ter delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti prispevek iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,83 %. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Občin Pomurja, uporablja pa so od 1. januarja 1981. Številka: 402-1/81 Datum: 26/12-1980 Predsednik skupščine občine Lendava Jože GORNJEC, 1. r. ODLOK o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske kulturne skupnosti Lendava za leto 1981 1. člen Delovni ljudje, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske kulturne skupnosti Lendava za obdobje 1981—1985 v letu 1981 ter delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti prispevek iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,98 %. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarji 1981. Številka: 402-1/81 Datum: 26/12-1980 Predsednik Skupščine občine Lendava Jože GORNJEC, 1. r. 36 Na podlagi 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list SRS. št. 8/78) in na podlagi 179. in 204. člena statuta občine Lendava (Ur. objave občin Pomurja št. 8/74) je skupščina občine Lendava n'a seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26/12—1980 sprejela O D L O K o določitvi prispevne stopnje za zaposlovanje v občini Lendava za leto 1981 Plačilo do materialne pomoči v obliki delnega plačila' oskrbnih stroškov v socialnem zavodu imajo občani iz prvega oziroma drugega odstavka jega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz ■ prvega odstavka 21. člena. Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do materialne pomoči v višini razlike med polnim zneskom oskrbnih stroškov in njihovimi lastnimi dohodki, ugotovljenimi v skladu z določbami tega pravilnika, vendar upoštevajoč tudi morebitni dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga občan prejema po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, k razliki je treba prištet i še pripadajoči znesek dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino) po41. členu tega PRAVILNIKA, ki si ga občan zadrži od svojih dohodkov. 39. člen Materialna pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu se nakazuje mesečno neposredno socialnemu zavodu, kjer je občan v oskrbi, in sicer na podlagi računa, s katerim je zaračunan tisti del oskrbnih stroškov, ki pripada občanu kot pomoč po 38. členu tega pravilnika. Upravičenec do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov plača svoj delež oskrbnih stroškov praviloma. neposredno zavodu, kjer je v oskrbi. 40. člen Višina prispevka oseb, ki so po zakonu (zakonec, polnoletni otroci oz. starši v primerih, kijih določa zakon) dolžne preživljati občana iz 38. člena tega pravilnika, in ki ne dajejo svojega prispevka že na podlagi dogovora o preživnini po 130. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ali kakega, drugega posamičnega akta se določijo s sporazumom, ki ga sklenejo te osebe (preživninski zavezanci) in občinska skupnost, v skladu s kriteriji, za dogovarjanje o višini prispevka preživninskih zavezancev za preživljanje občanov, ki uveljavljajo pravico do družbene materialne pomoči; kriterije določi skupščina občinske skupnosti. Preživninski zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo svoj mesečni prispevek neposredno na račun občinske skupnosti. v rokih določenih s sporazumom iz prejšnjega odstavka lega člena, razen, če ni izredno dogovorjeno, da ga izročajo neposredno upravičencu. Če zavezanci nočejo skleniti sporazuma po prv.em odstavku tega člena, oziroma če ne izpolnjujejo s spo’razumom sprejetih obveznosti ali jih ne izpolnjujejo v celoti in redno, ukrepa občinska skupnost tako, kot je to dolpčeno v 55. členu ali 56. členu tega pravilnika. DODATEK ZA DROBNE OSEBNE IZDATKE (ŽEPNINA) 41. člen Vsem odraslim občanom, ki prejemajo materialno pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu, pripada za njihove osebne izdatke vsak mesec določen znesek (žepnina). Občani, ki plačujejo del oskrbnih stroškov z lastnimi sredstvi (ki torej prejemajo materialno pomoč v obliki le delnega plačila oskrbnih stroškov), si znesek iz prejšnjega odstavka zadržijo od svojih dohodkov, v skladu z določbo petega odstavka 38. člena tega pravilnika. Občani, ki prejemajo materialno pomoč v obliki celotnega plačici oskrbnih stroškov, so upravičeni do zneska po prvem odstavku tega člena, poleg plačila celotnih oskrbnih stroškov. Znesek se nakazuje osebno upravičencem, če ni z odločbo pristojnega organa (sveta) izrecno drugače določeno. 42. člen Dodatek za drobne osebne potrebe (žepnina), pripada tudi občanom, ki so v oskrbi v drugi družini, razen v primerih iz 45. člena tega pravilnika, ter občanom. ki so upravičeni do plačila ali doplačila k stroškom celotne oskrbe na svojem domu (47. člen). Č. OSKRBA ODRASLIH OBČANOV V DRUGI DRUŽINI K 43. člen Odrasli občani iz 2. ali iz 6. člena tega pravilnika, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo živeti pri svojcih in se ne morejo oskrbovali sami in pri katerih je oskrba v tuji družini ustrezna oblika družbenega varstva, imajo pravico do materialne pomoči v obliki celotnega ali delnega plačila stroškov oskrbe v drugi Jružini. V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prvem odstavku tudi, v primerih iz 7. člena tega pravilnika. Pri ugotavljanji/višine pomoči za oskrbo v drugi družini se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 38. člena tega pravilnika. 44. člen Oskrba odraslega občana v drugi družini se uredi s pogodbo. ki jo skleneta pristojni organ občinske skupnosti (svet) in oseba, ki sprejme občana v svojo oskrbo. S pogodbo se določijo zlasti pravice in dolžnosti oskrbovanca. pravice oskrbovanca, obveznosti in pravice občinske skupnosti, zlasti^bveznost in višina plačila oziroma doplačila k stroškom oskrbe. Višina oskrbnine v posameznem .primeru je odvisna zlasti od obsega in zahtevnosti dogovorjene oskrbe, upoštevajoč zlasti zdravstveno stanje oskrbovanca in morebitne druge posebne okoliščine, ki vplivajo na povečan obseg dela v zvezi zoskrbo. na višje materialne stroške, ipd. 45. člen Če s pogodbo o oskrbi v drugi družini občanu iz 44. člena lega pravilnika ni zagotovljena celotna oskrba, ima občan zaradi zagotovitve polne oskrbe pravico prejemati tudi še pomoč v denarni obliki neposredno na svoje ime v kolikor ni izrecno drugače odločeno (tretji odstavek 15. člena). 46. člena Glede dogovarjanja o vjšini prispevka oseb, ki so dolžne prispevati za preživljanje občana — oskrbovanca v drugi v.1 nižini. ter glede uveljavljanja zahtevkov za povračilo izdatkov. >e smiselno uporabljajo določbe 1. in 3. odstavka 40. člena tega pravilnika. D. PLAČEVANJE POSTREŽBE IN POMOČI OZIROMA CELOTNE OSKRBE NA DOMU UPRAVIČENCA 47. člen Občani iz 2. člena in iz 6. člena tega pravilnika, ki imajo lastno stanovanje, so pa nujno potrebni pomoči in postrežbe druge osebe ali pa celotne oskrbe na domu, so upravičeni do materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila stroškov pomoči in postrežbe oziroma celotne oskrbe na svojem domu, če izpolnjujejo s tem pravilnikom določene pogoje za ‘dodelitev materialne pomoči in če jim to obliko družbenega varstva uredi občinska skupnost, oziroma če občinska skupnost to naknadno odobri. 48. člen V primerih iz prejšnjega člena se smiselno uporabljajo določbe 44. člena ter določbe 40. in 45. člena, če gre za celotno oskrbo na domu upravičenca pa se smiselno uporabljajo tudi določbe 4. in 42. člena tega pravilnika. E. PLAČEVANJE REJNINE IN ZAVODSKE OSKRBE ZA MLADOLETNE OBČANE 49. člen Za mladoletne občane, ki so z odločbo pristojnega organa (sveta) dani v oskrbo k rejnici oziroma rejniku ali v zavod, oziroma, ki jim je sodišče izreklo ukrep oddaje v vzgojni zavod, se plača rejnina ali -oskrbnina v celoti ali delno iz sredstev občinske skupnosti socialnega skrbstva, če ni z zakonitimi predpisi izrecno določeno drugače'. Občinska skupnost ima pravico do celotnega ali delnega pov račila rejnine od staršev oziroma iZdohodkov in premoženja otroka. Starši, ki niso zmožni v celoti povrniti stroškov iz prvega odstavka tega člena, prispevajo k rejnini ali oskrbnini v zavodu ' skladu s svojimi gmotnimi možnostmi. Druge osebe, ki so na kakšni drugi pravni podlagi dolžne prispevati k preživljanju, prispevajo v višini in na način, ki sta določena v aktu.ki jih zavezuje k prispevku za preživljanje. Višina prispevka staršev k rejnini ali oskrbnim stroškom za otroke iz prvega odstavka tega člena, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo starši in občinska skupnost v skladu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka staršev k rejnini oz. k stroškom zavodske oskrbe za otroke, ki jih sprejme skupščina občinske skupnosti. — prispevek iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0.86 %. 2. člen Ta odlok, začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih ■objavah občin Pomurja, uporablja pa se od l. januarja 1981. Številka: 402-l/81 Datum: 26/12—1980 Predsednik Skupščine občine Lendava Jože GORNJEC. I. r. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od L januarja 1981. Številka: 402—1/81 Datum: 26/12—1980 Predsednik Skupščine občine Lendava Jože GORNJEC. 1. r. 13 VESTNIK, 20. JANUARJA 1981 ki pomeni občanom edini vir sredstev za preživljanje, in skupnimi dohodki občana (če živi sam) oziroma poprečnim zneskom ugotovljenega dohodka na člana družine, če živi v skupnem gospodinjstvu. Dohodki se ugotavljajo v skladu z določbami 21. do 25. člena tega pravilnika. Pri določanju višine pomoči se v primeru, ko občan ne živi sam smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 19. člena tega pravilnika. Dodatek za pomoč in postrežbo 27. člen Individualnim osebam, ki so upravičene do denarne pomoči po tem pravilniku in so potrebne postrežbe in postrežbo, če do tega dodatka niso upravičeni že iz drugega naslova, če živijo v domači oskrbi. Za ugotavljanje upravičenosti dodatka za pomoč in postrežbo se smiselno uporabljajo predpisi s področja invalidskega zavarovanja pri določanju višine dodatka pa se upošteva tudi, ali živi upravičenec sam. oziroma v tuji družini, ali pa živi skupaj s člani svoje družine (starši oziroma zakonci in otroci), pri čemer se v okviru razpona upošteva tudi, v kolikšni meri mu člani družine pomoč in postrežbo'lahko nudijo. DENARNA POMOČ DRUŽINI 28. člen Če živijo v skupnem gospodinjstvu s starši tudi mladoletni otroci, ki so nesposobni za pridobitno delo (četrti odstavek 3. člena lega pravilnika), in če je družina gmotno ogrožena, se dodeli denarna pomoč družini. Šteje se. da je družina gmotno ogrožena, če povprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi v.skupnem gospodinjstvu ne dosega višine (dohodkovnega cenzusa) iz 21. člena upoštevajoč tudi določbe 23. člena do 25. člena tega pravilnika. Kot člani družine po tem členu se poleg staršev in nepreskrbljenih mladoletnih otrok štejejo tudi mladoletni nepreskrbljeni pastorki. 29. člen Denarna pomoč družini se praviloma dodeli v skupnem znesku. Če pristojni organ (svet) občinske skupnosti odloči, da se del zneska, ki pripada kot denarna pomoč družini — zaradi zagotovitve namenske porabe pomoči ali zato, ker je tako bolj smotrno. —• nakazuje drugi fizični ali pravniosebi.se to v izreku odločbe posebej navede, lahko pa se za tisti del zneska, ki se nakazuje drugi fizični ali pravniosebi. izda posebna odločba. 30. člen Višina denarne pomoči družini, skupaj z vsemi dohodki iz 23. člena tega pravilnika, ki jih imajo starši, razen dodatka za pomoč in postrežbo, in skupaj z dohodki mladoletnih otrok (otroški dodatek, vajeniška nagrada, morebitna preživnina, kijo za otroka plačuje roditelj, ki nč živi v skupnem gospodinjstvu, ipd), ne sme preseči Višine seštevka dohodkovnih cenzusov za vse člane družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, pri čemer sc cenzus ugotavlja v skladu z drugim in tretjim odstavkom 21. člena, dohodek pa se ugotavlja v skladu s 23. do 25. členom tega pravilnika. Če je kateri izmed družinskih članov upravičen dododatka za pomoč in postrežbo po tem pravilniku, se takemu članu dodeli tudi dodatek. Višina dodatka se določi posebej (v skladu s 27. členom tega pravilnika) in se to navede v posebnem delu izreka odločbe o dodelitvi denarne pomoči družini, oziroma se izda posebna odločba, če se dodatek dodeli naknadno. Začasna denarna pomoč 31. člen Začasna denarna pomoč se dodeli gmotno ogroženim občanom. ki so začasno nesposobni za delo, oziroma, ki ostanejo brez nujnih sredstev za preživljanje iz drugih utemeljenih vzrokov (zlasti v nekaterih primerih iz 8. člena tega pravilnika) in pri katerih je pričakovati. da bo v krajšem časovnem obdobju prišlo do spremembe okoliščin, zaradi česar jim družbena denarna pomoč praviloma ne bo več potrebna. Začasna denarna pomoč se dodeli za določen čas. praviloma za obdobje do 6 mesecev, izjemoma pa se lahko podaljša za nadaljnjih največ 6 mesecev. Čas (obdobje od — do) za katerega se dodeli začasna denarna pomoč, določi pristojni organ z odločbo. 32. člen Višina začasne denarne pomoči lahko znaša največ toliko, kot znaša denarna pomoč, ki pomeni prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje. Višina začasne denarne pomoči v posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na ostale okoliščine iz 4. člena tega pravilnika. 33. člen Začasna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko občan uveljavlja pravico do stalne denarne pomoči, plačila oz. doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu, ipd., ko gre torej za dolgotrajnejši postopek, razmere, v katerih občan živi pa so takšne, da mu je potrebna takojšnja denarna pomoč. Začasna pomoč v primerih iz prejšnjega odstavka se dodeli za čas. dokler ni odločeno o stalni denarni pomoči oz. o drugi obliki pomoči, o kateri se vodi postopek. Enkratna denarna pomoč t 34. člen Enkratna denarna pomoč se dodeli osebam, pri katerih gre za premostitev trenutnih gmotnih težav, zlasti v primerih iz 8. člena, in v drugih primerih, določenih s tem pravilnikom. Višina enkratne denarne pomoči v vsakem konkretnem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine. y 35. člen Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko so podane okoliščine iz prvega odstavka 33. člena tega pravilnika,, in ni nujno, da bi se dodelila začasna denarna pomoč. 36. člen Enkratna denarna pomoč v obliki takoimenovane »zimske pomoči«, kije namenjena za nabavo ozimnice in kurjave lahko pripada vsako leto občanom — prejemnikom denarne pomoči, ki jim le-ta predstavlja edini vir sredstev za preživljanje. Zimska pomoč se lahko dodeli tudi drugim občanom, ki zaradi svojih nizkih dohodkov in nasploh slabega gmotnega stanja ne morejo sami kriti stroškov za nabavo ozimnice in kurjave. Višina zimske pomoči v vsakem posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine (stanovanjske razmere, bolezen, invalidnost, ipd.). 37. člen Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin pripada enkrat letno rejencem, za katere plačuje rejnibo občinska skupnost, razen če se rejenci v rejništvu zato, da se jim omogoči usposabljanje po predpisih o izobraževanju in usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in druševnem razvoju (razvrščeni otroci). Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin se praviloma nakaže na naslov rejnice oz. rejnika. Enkratna denarna pomoč po tem členu se lahko dodeli tudi otrokom iz socialno šibkih družin, ki žive v rodni družini. Višina denarne pomoči za nabavo šolskih prebščin je odvisna od starosti rejencev, v primerih iz tretjega odstavka tega člena pa tudi še od stopnje materialne ogroženosti družine, v kateri otrok šolar živi. B - PLAČEVANJE STROŠKOV OSKRBE ODRASLIH OBČ ANOV V SOCIALNIH ZAVODIH 38. člen Polnoletni občani iz 2. in 6. člena tega pravilnika, ki jim ni mogoče zagotoviti nujno potrebne oskrbe na kak drug primeren način, imajo pravico do družbene materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v ustreznem socialnem zavodu, čeje pristojni organ (svet) občinske skupnosti pred njihovim sprejemom v zavod odločil, da so upravičeni do družbene materialne pomoči v navedeni obliki, oziroma če v utemeljenih primerih pristojni organ naknadno sprejme tak sklep. V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prejšnjem odstavku tudi v-primerih iz 7. člena tega pravilnika. Pravico do materialne pomoči v obliki plačila celotnih oskrbnih stroškov v zavodu imajo občani iz prvega oz. drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 19. člena, in prvega odstavka 20. člena. VESTNIK. 20. JANUARJA 1981 V primerih očitne in hude invalidnosti se nesposobnost za delo lahko dokazuje tudi le z izvidom zdravnika — posameznika. Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo tudi mladoletni občani do dopolnjenega 15. leta starosti, pozneje do dopolnjenega 18. leta starosti pa le. če se.šolajo ali poklicno usposabljajo oziroma, če so zaradi bolezni ali motenosti v telesnem ali duševnem razvoju nesposobni za delo. Za nesposobno za pridobitno delo se šteje tudi nosečnica 45 dni pred predvidenim porodom. ter_60 dni po porodu, če za otroka sama skrbi in ga ima pri sebi. Če otroka nima pri sebi, se šteje za nesposobno za pridobitno delo le še 42 dni po porodu. 4. člen Za gmotno ogroženega v smislu 2. člena tega pravilnika se šteje občan, ki nima nobenih ali pa ne dovolj sredstev za pre-življanje. ki nima premoženja in ki tudi nima oseb, ki bi ga bile po zakonu, pogodbi ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati v celoti ali deloma, oziroma, ki ima osebe, ki biga bile sicer dolžne preživljati, vendar so te osebe same v tako težkem gmotnem položaju, da svoje obveznosti do njega sploh ne morejo izpolnjevati ali je ne morejo izpolnjevati v zadovoljivi meri. Pri ocenjevanju stopnje gmotne ogroženosti se razen materialnih in zdravstvenih razmer ter starosti in morebitne preostale delovne zmožnosti občana, ki uveljavlja pravico do družbene materialne pomoči, upoštevajo tudi materialne in zdravstvene razmere ter starosti in delovna sposobnost članov družine, s katerimi živi s skupnem gospodinjstvu, ter materialne in zdravstvene razmere ter druge pomembne okoliščine na strani oseb, ki so ga dolžne preživljati. 5. člen Če ima za pridobitno delo nesposoben občan, ki nima premoženja in sredstev za preživljanje, pravico do dohodkov in drugih virov ali pa pravico do preživljanja od drugih oseb, pa sam ne more uveljaviti teh pravic, se mu da materialna pomoč začasno iz sredstev občinske skupnosti, občinska skupnost pa mu je dolžna pomagati pri uveljavitvi njegovih pravic. Z občanom iz prejšnjega odstavka se sklene pismen sporazum, da bo v primeru, če bo uspešno uveljavil svoje pravice do dohodkov iz drugih virov, občinski skupnosti povrnil izplačane zneske pomoči. Če pravic iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uve-Ijavili. se šteje, da občan nima dohodkov in se mu prizna materialna pomoč po kriterijih, določenih s tem pravilnikom. 6. člen Polnoletni občan, ki je nesposoben ali zmanjšano spo-soben za pridobitno delo in ki nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne preživljati, je pa lastnik nepremičnin, od katerih nima nobenih dohodkov ali ne dovolj za preživljanje, ki nima drugih sredstev za preživljanje in ki mu teh sredstev oz. preživljanja ni mogoče zagotoviti na drugi ustrezen način, je upravičen do družbene denarne ali druge materialne pomoči po tem pravilniku. če dovoli zemljiško-knjižno zaverovanje izplačanih zneskov pomoči pri svojih nepremičninah v korist občinske skupnosti. Prejemnik družbene materialne pomoči po tem členu se s pogodbo tudi zaveže, dassvojih nepremičnin ne bo odtujil in ne obremenil, če pa jih bo. bo o tem predhodno obvestil občinsko skupnost ter ji vrnil vse izplačane materialne pomoči. 7. člen C e občan iz. 6, člena ne dovoli zemljiškoknjižnega zavarovanja prejetih zneskov materialne pomoči pri svojih nepremičninah, odloči pristojni organ občinske skupnosti o pravici do materialne pomoči glede na okoliščine posameznega primera. ( e sc v primerih iz prejšnjega odstavka občanu dodeli materialna pomoč, izterja občinska skupnost izplačane zneske pomoči od prejemnika ob morebitni odtujitvi nepremičnin, oziroma ukrepa v skladu i. 55. ali 56, členom tega pravilnika. 8, člen Občani, ki so sposobni za pridobitno delo, so samo izjemoma upravičeni do družbeno denarne pomoči, in sicer v izrednih okoliščinah, zlasti: — če so zašli v hudo gmotno stisko zaradi smrti v družini, bolezni, nesreče, elementarnih nezgod in drugih primerov višje sile, in ki nimajo sredstev za kritje nastalih nujnih stroškov; — če so v težkem gmotnem položaju zaradi začasne nezaposlenosti. in so ostali brez sredstev za preživljanje sebe in oseb. ki sojih po zakonu dolžni preživljati. Nadaljnji pogoj za dodelitev družbene materialne pomoči-v tem primeru je. da je občan prijavljen pri skupnosti za zaposlovanje in se tam redno javlja, ter da nima možnosti priložnostnega zaslužka; — če se znajde v hudi gmotni stiski ob odpustu s prestajanja K zaporne kazni: — v drugih nujnih primerih. Pomoč po tem členu je praviloma enkratna, oziroma v -težjih primerih — začasna. 9. člen Ne glede na vse določbe tega pravilnika nima pravice do družbene materialne pomoči oseba, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči'po tem pravilniku, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potrebna. 10. člen K Pravica do materialne pomoči traja, dokler občan izpolnjuje pogoje, kijih določa ta pravilnik. Sprememba dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev višine materialne pomoči, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca ko je sprememba nastala, razen v primerih, ko je s tem pravilnikom ali drugim samoupravnim splošnim aktom drugače določeno. $ Spremembo dejstev in okoliščin iz prejšnjega odstavka je dolžan sporočiti prejemnik materialne pomoči v skladu z določbo 53. člena lega pravilnika. Pristojni organ občinske skupnosti (svet) po uradni dolžnosti. najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialnih pomoči izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči po tem pravilniku (revizija materialnih pomoči). III. OBLIKE MATERIALNIH POMOČi V SOCIALNEM SKRBSTVU IN VIŠINA POMOČI 11. člen Oblike družbenih materialnih pomoči v socialnem skrbstvu so: I. Denarne pomoči: — stalna denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje: — dodatek za pomoč in postrežbo; — denarna pomoč družini; — začasna denarna pomoč; — enkratna denarna pomoč; 2. doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v socialnih zavodih; 3. dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina) občanom, ki so \ oskrbi v socialnem zavodu ali drugi družini, oziroma ki se jim plača celotna oskrba ha njihovem domu; 4. doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v oskrbi v drugi družini: 5. plačilo ali doplačilo k stroškom oskrbe občanov na njihovem domu oziroma plačilo ali doplačilo k stroškom za pomoč in postrežbo občanom na njihovem domu: 6. plačilo rejnine in plačilo oz. doplačilo k stroškom za- . vodske oskrbe za mladoletne občane. 12. člen Skupščina skupnosti MURSKA SOBOTA. GORNJA RADGONA. LENDAVA IN LJUTOMER s sklepom določi: 1. višino denarne pomoči, ki pomeni upravičencem v občini edini vir sredstev za preživljanje (19. člen), vendar najmanj v višini kol je določena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 2. višino dodatka za pomoč in postrežbo (27, člen); 3. najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči (34. člen); 4. najvišjo in najnižjo možnd višino zimske pomoči (36. . člen); ' ’ ■ 5. naj višjo možno višino denarne pomoči za nabavo šolskih ' potrebščin (37, člen); 6, višino dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino). ki pripada občanom prejemnikom materialne pomoči v obliki plačila ali doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu (41. nlen) in drugim upravičencem (42. člen); 7. najvišjo možno višino pomoči v obliki plačila stroškov celotne oskrbe odraslih v drugi družini (43. člen), celotne oskrbe STRAN 14 VESTNIK, 20. JANUARJA 1981 STRAN 14 VESTNIK, 20. JANUARJA 1981 občana na njegovem domu (43. člen) in postrežbe in pomoči občanu na domu (47. člen). A. DENARNA POMOČ Splošne določbe 13. člen Pravico do družbene pomoči v denarni obliki (v nadaljnjem besedilu: denarno pomoč) imajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem pravilnikom in 'katerih problem je mogoče in smotrno reševati z družbeno pomočjo v tej obliki. 14. člen Stalna in začasna denarna pomoč pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, razen v primerih, ko glede na način uporabe denarne pomoči (n. pr. plačilo računov za prehrano ali prenočišče, za nabavo živi). ipd), ne izhaja kaj drugega. 15. člen Denarna pomoč se nakazuje upravičencu oz. njegovemu zakonitemu zastopniku (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), razen v primerih, za katere je to drugače določeno s tern pravilnikom. oziroma v posameznih konkretnih primerih, ko tako ■odloči pristojni organ (svet) po lastni presoji. Denarno pomoč se lahko nakazuje oz. nakaže tudi na naslov.tretje osebe (fizične ali pravne), če je to bolj smotrno, in \ primerih, ko se ugotovi ali utemeljeno domneva, da bi z nakazilom pomoči neposredno upravičencu ne bila zagotovljena namenska uporaba denarne pomoči. Na čigav naslov se nakazuje denarna pomoč oz. na kakšen način sc zagotovi namenska poraba denarne pomoči, odloči pristojni organ (svet) z odločbo. 16. člen Pravica do družbene denarne pomoči je osebna pravica. V primeru smrti upravičenca morebitni že zapadli, a še ne izplačani zneski pomoči ne preidejo v njegovo zapuščino. Stalna denarna pomoč 17. člen , Stalna denarna pomoč se dodeli polnoletnim občanom iz prvega in drugega odstavka 2. člena oziroma iz 6. in 7. člena tega pravilnika, pri katerih ni pričakovati, da bi se razmere toliko izboljšale, da bi jim družbena pomoč ne bila več potrebna. Stalna denarna pomoč se dodeli za nedoločen čas. 18. člen Pravico do stalne denarne pomoči, ki predstavlja preje-mniku edini vir ali dopolnilni vir sredstev za preživljanje, imajo polnoletni občani, ki izpolnjujejo poleg drugih s tem pravilnikom določenih pogojev tudi še nadaljnji pogoj, da-živijo v domači oskrbi. Šteje se. da živi občan v domači oskrbi, če živi v skupnem gospodinjstvu s člani svoje družine ali drugimi osebami, ali če živi sam. .. ■ ( e občan, ki sicer izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči po tem členu, živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi mladoletnimi otroki, ki tudi izpolnjujejo pogoje za denarno pomoč po tem pravilniku, se mu ne dodeli denarna pomoč kol edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje po tem členu, temveč se dodeli denarna pomoč družini v skladu z določbami 28. do 30. člena tega pravilnika. 19. člen" Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo, ki nima nobenih dohodkov in ki nima premoženja, pa tudineoseb. ki hi ga bile na kakršnikoli podlagi dolžne in sposobne preži-v ljuli. in ki živi sam. je upravičen do denarne pomoči v višini, ki je določena za denarno pomoč, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje (I. točka 12. člena). C e občan iz prejšnjega odstavka lega člena ne živi sam. temveč v skupnem gospodinjstvu s svojci ali če živi, z drugimi osebami, ki so prtiv tako prejemniki družbene denarne pomoči, niso pa izpolnjeni pogoji za dodelitev denarne pomoči družini, mu pripada praviloma za 15 % nižja denarna pomoč, kot če bi živel sam. 20, člen V težjih primerih so do denarne pomoči po prvem oziroma drugem odstavku 19, člena upravičeni tudi občani iz 6. člena tega pravilnika, pristojni organ (svet) občinske skupnosti pa lahko izjemoma dodeli pomoč po tem členu tudi v primerih iz 7. člena lega pravilnika. 21. člen Polnoletni občan, kije nesposoben za pridobitno delo in ki ima nekaj lastnih sredstev, vendar ne dovolj za preživljanje, in kateri nima oseb, ki so ga dolžne preživljati, ali pa ima te osebe, vendar pa so same v laki gmotni stiski, da sploh ne morejo ali pa ne morejo v zadostni meri prispevati za njegovo preživljanje, ima. če izpolnjuje še druge pogoje iz tega pravilnika, pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje. Pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje ima občan iz prejšnjega odstavka v primeru, če njegov skupni dohodek (če živi sam), oziroma povprečni znesek dohodka in člana družine, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu. ne dosega-višine denarne pomoči, ki po tem pravilniku predstavlja edini vir sredstev za preživljanje, oziroma če za predšolske otroke ne dosega 50 % tega zneska. Če je kateri izmed članov družine iz prejšnjega odstavka kronični bolnik, ki pJhrebuje posebno oskrbo in nego, kar bistveno zvišuje stroške za njegovo preživljanje, oziroma če so iz drugih razlogov stroški za njegovo preživljanje bistveno zvišani, se dohodkovni cenzus iz prejšnjega odstavka za tako osebo poveča za 20 do 50 odstotkov zneska, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje. Povečanje po tem odstavku se prizna tudi za predšolske otroke. 22. člen Kot člane družine po 21. členu tega pravilnika je šteti zakonca in mladoletne otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. in jih.je občan o katerega pravici do materialne pomoči se odloča, dolžan preživljati. 23. člen V dohodek po 21. členu je poleg vseh denarnih prejemkov, dohodka iz kmetijske dejavnosti, dohodka izobrti itd. treba šteti tudi prispevke za preživljanje, kijih dajejo osebe."ki so po zakonu ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati polnoletnega občana, ki uveljavlja pravico do družbene denarne pomoči. V dohodek po predprejšnjem odstavku se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo. 24. člen ( e je v dohodku poleg drugih dohodkov vštet še ka tasterski dohodek iz kmetijske dejavnosti od negozdnih površin ali če je . \ dohodku zajet samo takšen katasterski dohodek.se le ta zaradi preračuna na raven osebnih dohodkov pomnoži s faktorjem, ki ga uporablja Skupnost pokojninskega in invalidskega zavaro-\anja v SR Sloveniji v postopku ugotavljanja pravice do var-stvenega dodatka starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem (in ga določi vsako leto s sklepom o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka). Med dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa. 25. člen V primerih, ko ni mogoče ustvariti predvidenega kata-sterskega dohodka, ker niti zakonec/niti otroci občana, in tudi druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu na kmetiji, niso sposobni polnovredno opravljati dela na kmetiji oz. na zemljišču mogoče ustvariti. Pri ugotavljanju ali je dejanski dohodek po prejšnjem od-stavku bistveno manjši od predvidenegakatasterskega dohodka oz. pri ocenjevanju, kolikšen dejanski dohodek je v danjh okoliščinah sploh možno ustvariti, je treba zlasti upoštevati:’ — bistveno zmanjšano delovno sposobnost članov kmečkega gospodinjstva: — večje število otrok na šolanju ter ostarelih vzdrževanih članov kmečkega gospodinjstva; — posebno neugoden položaj kmetije zaradi oddaljenosti od tržišča. Pri ocenjevanju okoliščin po lem členu se upošteva tu tudi mnenje komisije pri krajevni skupnosti, ki je pristojna za obravnavanje socialne problematike in ki tudi sicerdaje mnenje o upravičenosti posameznih krajanov z območja njihove krajevne skupnosti do družbene denarne pomoči. 26, člen - Višina denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje predstavlja razliko med zneskom denarne pomoči.