glasilo socialistična zvez« delovnega ljudstva
LETO XVII
ŠTEVILKA 19 (581)
VELENJE, 15. MAJA
CENA 7 DIN
YU ISSN 0350-5561
Velenje
Obisk ■
iz
Katalonije
V začetku tega tedna je prišel na večdnevni obisk v našo republiko generalni sekretar delavskih komisij Katalonije Jose Luis Lo-pez Bulle. Gosta iz Španije je v sredo najprej sprejel predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner, nato pa še predsednik CK ZKS France Popit.
Španski gost bo obiskal tudi več slovenskih občin.
Jose Luis Bulle je sinoči prišel tudi v Velenje, kjer bodo danes dopoldne na občinskem svetu ZSS Velenje pogovori s predstavniki ZSS celjskega območja. Nato bo obiskal še sozd Gorenje, popoldne pa se bo sešel na pogovore s sindikalnim aktivom celjskega območja.
Velenje
Franc Trebše
Na volilni seji občinskega sveta ZSS Velenje so za novega predsednika izvolili Franca Trebšeta iz Vegrada, za podpredsednika pa Petra Krapeža, ki je že doslej opravljal to funkcijo.
Seje so se poleg članov sveta udeležili tudi gosti, med njimi Srečko Mlinarič, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Jože Leskovar, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev energetike in Ivan Kramer, predsednik medobčinskega sveta ZSS Celje. .
Marcelu Medvedu, kije sedem let opravljal funkcijo predsednika sveta, se je za njegovo dolgoletno uspešno delo zahvalil v imenu republiškega in medobčinskega sveta Srečko Mlinarič v imenu občinskega sveta pa Malčka Šilih.
Marcel Medved odhaja v SOZD Rek DO Avtopark, kjer bo opravljal dolžnosti individualnega poslovodnega organa.
S skupnimi močmi delati več in bolje
Novi
predsednik OS ZSS Velenje
r.
23. maja v Šoštanju
Dan kulture slovenske Koroške
I zt>
L6
V preteklih letih so v Šoštanju že nekajkrat nastopale kulturne skupine zamejskih Slovencev, med njimi Tržaški partizanski pevski zbor, pevci društva Slovan iz Gropade, Danica iz Št. Pri-
moža idr.
Prihodnjo soboto, 23. maja ob 19. uri, bo v Šoštanju v okviru dneva kulture Koroških Slovencev v celjski regiji koncert mešanega pevskega zbora Podjuna iz
Pliberka in moškega pevskega zbora zbora Kralj Matjaž iz Libuč.
Pevcem iz Koroške pripravljamo prisrčen sprejem uro pred prihodom pred do-mom kulture v Šoštanju.
Na volilni seji občinskega sveta ZSS Velenje pretekli teden so posebno pozornost namenili tudi stanovanjski izgradnji oziroma »ne-izgradnji« kot so dejali. V letu 1976 smo v občini zgradili 294 družbenih stanovanj, naslednje leto 354. nato 342, leta 1979 pa ni bilo zgrajeno nobeno novo družbeno stanovanje. Ta iz-
pad smo prenesli na lansko leto. v katerem smo načrtovali zgraditev 666 družbenih stanovanj, zgradili pa smo jih le 373.
Čeprav zagotavljajo, so poudarili na seji, da poteka stanovanjska gradnja v prvih letošnjih mesecih po načrtu, in da ni težjih problemov, ki bi jo zavirali, je po vseh do-
sedanjih izkušnjah težko verjeti, da bo vse steklo tako, kot je začrtano. Pogosto se lahko opravičeno sprašujemo. kako je možno, da so delavci pri vseh samoupravnih organih, ki jih imamo, in delegatsko sestavljenih interesnih skupnostih tako brezbrižni do tega vprašanja.
Miran Potrč si je z zanimanjem ogledal delovne prostore nazarske lesne industrije
V ponedeljek popoldne je mozirsko občino obiskal predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Miran Potrč. Spremljali so ga podpredsednik republiškega sveta ZS Slovenije Martin Mlinar, predsednik medobčinskega sveta ZSS Ivan Kramer in drugi sodelavci. Pred delavskim domom v Nazarjah so goste sprejeli predstavniki družbeno-političnega življenja občine Mozirje in predstavniki organizacije združenega dela Lesna industrija Gorenje-Glin Nazarje. V prostorih te delovne organizacije so se zatem vsi zbrali na delovnem posvetu in se pogovorili o njenih uspehih in težavah.
Gostje so se najprej seznanili z bogato naložbeno dejavnostjo nazarskih lesarjev v minulih letih ter o poslovanju v lanskem letu in v prvih letošnjih mesecih. Lani so vse temeljne organizacije poslovale uspešno, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa se znova pojavljajo težave v proizvodnji ivernih
plošč, saj se je zaradi višjih cen surovine in reprodukcijskih materialov izpad dohodka v tem obdobju že približal 4 milijonom dinarjev. Poslovanje te temeljne organizacije otežuje tudi iztroše-na oprema v tovarni. Morali jo bodo zamenjati in sredstva za to zagotoviti tudi s pomočjo sovla-ganj uporabnikov in predelovalcev iveric. Zaradi nenehnih podražitev energije, surovine, lepila in drugih sestavin je sporna tudi cena za plošče. V razpravi so poudarili, da bodo morali nove cene izoblikovati izključno na podlagi dohodkovnih odnosov, saj se kljub jasno opredeljeni poti izdelovalci in porabniki na tem področju še vedno vrtijo v začaranem krogu.
Nazarski lesni industriji ne manjka tudi drugih težav. Šepa namreč oskrba z lesno surovino, ki jo v okoliških gozdovih posekajo izleta v leto manj. Natodejstvopa (Nadaljevanje na 3. strani)
Lepo vreme zadnjo nedeljo je mnoge občane vseh starosti in obeh spolov privabilo na trim pohod na Paški Kozjak. Tudi letos sta ta tradicionalni pohod organizirala komisija za rekreacijo pri ZTKO Velenje in velenjsko planinsko društvo.
Začetek pohoda je bil med sedmo in deseto uro, vendar je že pred sedmo uro prišlo na zbirališče pred gasilskim domom v Šaleku več kot sto »trimovcev«.
Na cilj na Paškem Kozjaku je prišlo blizu 900 udeležencev pohoda. Vendar s prihodom na Paški Kozjak ta trim akcija še ni bila končana, saj sta organizatorja na cilju pripravila pester program za vse udeležence, ki je zajemal vlečenje vi, tek v vrečah, ipd.
(v)
Poraba presežnih sredstev sisov iz leta 1980
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na svoji seji 20. januarja, na predlog komiteja za družbene dejavnosti izvršnega sveta skupščine občine Velenje izoblikovalo stališče, da je mogoče začeti postopek dogovarjanja o porabi presežnih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti za kritje primanjklaja občinske skupnosti otroškega varstva in občinske zdravstvene skupnosti ter za kritje dodatnih obveznosti občinske izobraževalne skupnosti, občinske kulturne skupnosti in občinske skupnosti socialnega skrbstva.
Vseh presežnih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1980, upoštevaje spremembo dovoljene porabe pri občinski zdravstveni skupnosti in občinski izobraževalni skupnosti, je skoraj 35 milijonov dinarjev.
Upoštevaje opozorilo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da je treba zagotoviti dodatna sredstva predvsem tistim samoupravnim interesnim skupnostim, ki so se jim povečale obveznosti, je komite za družbene dejavnosti pripravil nov predlog za porabo presežnih sredstev, ki je, upoštevaje stanje v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih in zakonska določila, najbolj opravičljiv.
Presežna sredstva Iz leta 1980 naj bi razdelili, kot je predlagano, takole: občinska skupnost otroškega varstva 1,500.000 din občinska izobraževalna skupnost
—	osnovno
izobraževanje 7,500.000 din
—	usmerjeno
izobraževanje 5,000.000 din
občinska skupnost socialnega skrbstva 4,632.000 din občinska zdravstvena skupnost	16,365.000 din
Občinska skupnost otroškega varstva potrebuje dodatna sredstva za kritje lanskoletne izgube zaradi prenizkih ekonomskih cen v vrtcih. Če dodatnega denarja ne bo, ne bodo mogli uresničiti načrtovane naložbe v letu 1981.
Občinska izobraževalna skupnost rabi dodatni denar za kritje podražitev stanovanj za učitelje nove V. osnovne šole ter za odpravo prostorskih težav RŠC Velenje spričo prehoda na usmerjeno izobraževanje.
Občinska skupnost socialnega skrbstva potrebuje presežna sredstva za kritje izdatkov za zvišano družbeno denarno pomoč v tem letu ter za kritje podražitev gradbenih del in opreme prizidka doma za varstvo odraslih.
Občinska zdravstvena skupnost pa rabi dodatna sredstva za kritje lanskoletne izgube, zaradi povečanja obsega nekaterih oblik zdravstvenega varstva, sicer pa velenjski zavarovanci v večji meri koristijo usluge kot znaša republiško poprečje.
P.ičakovati je, da bo drugi krog dogovarjanja in sklepanja o presežnih sredstev sisov iz leta 1980 v občini Velenje vendarle uspel. Vedeti je namreč treba, da bo v nasprotnem primeru nujno skrčiti obseg letošnjih programov samoupravnih interesnih skupnosti, ki prosijo za presežna sredstva, kar pa zagotovo na noben način nI sprejemljivo.
.Naša beseda 1981'
Sklepna prireditev v Velenju
Prihodnji teden, 21. in 22. maja bo v domu kulture v Velenju sklepna regijska prireditev celjskega območja letošnje Naše besede. Na sklepni prireditvi bo nastopilo 15 skupin, ki bodo občinstvu predstavile vse zvrsti kulturnega izražanja mladih. Predstave bodo dvakrat na dan, in sicer ob 10. in 17. uri.
Te dni poteka v temeljnih in dru-
fih organizacijah združenega dela v aleški dolini drugi krog dogovarjanja in sklepanja o presežnih sredstvih samoupravnih interesnih skupnosti iz leta 1980. Prvi krog dogovarjanja ni uspel, saj so predlog o porabi presežnih sredstev obravnavali le v 86 temeljnih oz. drugih ozdih od 154, kolikor jih je na območju občine Velenje.
Občina Velenje
Prvi rezultati popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj
"I
Šoštanj
Namen popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981 je bil zbrati podatke o številčnem stanju prebivalstva, o gospodinjstvih in stanovanjih, pri tem pa dobiti predvsem tiste podatke, ki niso zajeti v drugih statističnih raziskovanjih.
Popis — kot najpomembnejše raziskovanje in najbogatejši vir raznovrstnih informacij za celotno državo — je temeljil na enotni zasnovi in družbeno oprrtieljeni vsebini podatkov, enotni metodologiji in standardih, kakor tudi usklajenih metodah in tehnologiji zbiranja, obdelave in prikazovanja podatkov. Osnovna prednost popisa kot vira statističnih podatkov je v tem, da zajema celotno prebivalstvo, vsa gospodinjstva in stanovanja v državi, kar omogoča in zagotavlja, da se podatki popisa lahko obdelajo po teritoriju in to ne samo za vsako družbenopolitično skupnost, ampak tudi za vsak kraj in krajevno skupnost.
S popisom smo ugotovili število prebivalcev, pri tem pa statistično opredelili in izrazili vse spremembe, ki so nastale po letu 1971 v spolni, starostni, šolski, kvalifikacijski, poklicni in socialno ekonomski strukturi prebivalstva. Prav tako smo dobili osnovo z a proučevanje migracije prebivalstva v državi, ki je pomemben dejavnik v porazdelitvi in strukturah pre-
Naselje
bivalstva in najtesneje povezan z ekonomskim in splošnim razvojem v Jugoslaviji.
Popis je dal vrsto podatkov o aktivnem in kmečkem prebivalstvu, kakor tudi o osebah, kijih aktivni prebivalci vzdržujejo. Popis je omogočil podrobne podatke o vseh delavcih po kraju zaposlitve, to je po kraju, kjer so dejansko delali v času popisa. To so prvi popolni podatki o zaposlenih po letu 1976, ko je'bilo izvedeno zadnje opazovanje zaposlenih.
In končno je dal popis osnovo za oceno števila prebivalstva v obdobjih med popisi in za dolgoročnejše prognoze tega števila, pa tudi za različne demografske in druge analize ter izračune.
S popisom smo zbrali podatke tudi o gospodinjstvih. Poleg že ustaljenih vprašanj o gospodinjstvih (število članov, viri dohodkov članov, velikost posestva) smo s popisom zbrali tudi podatki o izkoriščanju zemljišča, številu živine in kmetijskih strojih, s čimer bodo vsaj delno zadovoljene potrebe po podatkih o kmetijstvu, saj je bil zadnji popis kmetijstva leta 1960.
S popisom stanovanj smo zbrali podatke o številu stanovanj, njihovi velikosti, starosti, opremljenosti ter v povezavi s podatki o gospodinjstvih in prebivalstvu tudi podatke o nastanjenosti stanovanj. Vse to
nam bo dalo osnovo za oceno in analizo stanovanjskega sklada in stanovanjskega standarda v republiki, občinah in naseljih.
Seveda bodo vsi ti podrobni podatki znani šele leta 1982, ko bodo popisnice šifrirane za računalnik; za to delo bodo potrebovali v Sloveniji vsaj šest do osem mesecev.
Prve rezultate popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj so izračunale občinske popisne komisije, vsaka za območje svoje občine. Po teh podatkih je bilo 1. aprila letos v občini Velenje 37.855 stalnih prebivalcev. Našteli smo pa tudi preko 3.000 začasno prisotnih prebivalcev, ki zaradi dela, študija ali drugih vzrokov stanujejo v naši občini, so pa stalni prebivalci drugih občin. Prebivalstvo občine se je v obdobju med zadnjima dvema popisoma (1971 — 1981) povečalo od 29.024 na 37.855 ali za 30,5 %. Najvišji porast izkazuje mesto Velenje, kjer je prebivalstvo poraslo od 13.654 v letu 1971 na 22.680 v letu 1981 ali za 66 %. Pri primerjavi točnosti podatkov iz registra prebivalstva občine Velenje s podatki, ki jih je dal popis, ni bistvenih razlik. Register izkazuje 37.756 prebivalcev, popis pa 37.855 prebivalcev. Gibanje prebivalstva po naseljih v občini Velenje v obdobju zadnjih dvajsetih let kažejo naslednji podatki:
porasta
leta
1.	Arnače	-2o4
2.	Bele vode „	36o
3.	Bevče	234
4.	Družmirje	473
5.	Gabrke	499
6.	Gavce	212
7.	Gorenje	169
8.	Hrastovec	328
9.	Kavče	2o4
lo.	Laze	3o6
11.	Lokovica	631
12.	Ložnica	88
13.	Mali vrh	242
14.	P8ka pri Velenju	5o6
15.	Paška vas	172
16.	Peški Kozjak	2ol
17-	Plešivec	4o5
18.	Podgora	2oo
19.	Podgorje	134
2o.	Podkraj pri Velenju	367
21.	Ravne	lol3
22.	Rečica ob Paki	3o8
23.	Silova	156
24.	Skorno	2ol
25.	Skorno pri Šoštanju	324
26.	Slatina	129
27.	Sv. Florjan	322
28.	Šentvid pri Zavodnju 66	
29.	Skale	68o
3o.	Škalske Cirkovce	152
31.	Šmartinske Cirkovce	12o
32.	Šmartno ob Paki	3o5
33.	Šoštanj	2886
34.	Topolšica	1487
35.	Velenje	7631
36.	Veliki vrh	245
37.	Zavodnje	285
	Skupaj občina	22245
leta 1971	leta 1981	ali padca prebival. 1961-1981	
226	246	+	2o,6
326	258	-	28,3
222	194	-	17,1
426	459	—	3,o
523	588	+	17,8
242	249	+	17,4
136	122	-	27,8
3o4	338	+	3,o
249	29o	+	42,1
331	339	+	lo,8
621	663	+	5,1
82	111	+	26,1
249	243	+	o,4
52o	334	-	34,0
2o7	194	+	12,8
237	212	+	5,5
386	356	-	12,1
222	2o5	+	2,5
143	164	+	22,4
451	468	+	27,5
lo21	lo4o	+	2,7
326	346	+	12,3
154	168	+	7,7
2o4	193	-	4,0
335	345	+	6,5
142	15o	+	16,3
385	615	■h	91,o
81	44	-	33,3
724	714	+	5,o
141	138	-	9,2
111	lo4	-	13,3
415	512	+	67,9
3559	31oo	+	7,4
1168	1154	-	22,4
13654	2268o	+	197,2
224	234	-	4,5
277	285		0,0
29o24
37855
+ 7o,2
L.
Popis je naštel v občini Velenje 10.552 stanovanj, kar pomeni, da se je število vseh stanovanj povečalo v zadnjih desetih letih za 40,7 %. Iz tega lahko sklepamo, da raste število stanovanj hitreje kot število prebivalcev in da se življenjske razmere izboljšujejo. Tako je leta 1971 v stanovanjski enoti živelo 3,9 prebivalca, letos pa 3.6 prebivalca. Najbrž pa pri razsojanju o večji ali manjši uspešnosti stanovanjske graditve v tem obdobju ne bomo smeli
prezreti, da je statistična oziroma popisna opredelitev stanovanja vendarle drugačna, kot pa so stanovanjske zahteve v resničnem življenju.
Iz prvih popisnih podatkov o številu živine v naši občini lahko povzamemo, daje v zasebni reji 70 konj, 5466 goved, 169 ovac. 3867 prašičev in 18.500 perutnine. Gre le za tisto živino, kije zasebna last. družbene živine namreč ob popisu nismo popisovali.
Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v občini Velenje je izvedla šestčlanska občinska popisna komisija s 15 občinskimi inštruktorji in 133 popisovalci. Vsem. ki so sodelovali pri popisu, se iskreno zahvaljujemo za uspešno opravljeno delo posebno pa vodstvu in dijakom velenjske gimnazije.
Član občinske popisne komisije Hermina Glaser
•iNAŠ CAS« glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, cesta Františka Foita 10.
■ NAS ČAS« je hil ustanovljen I. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik >ŠA-I FSKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja NAŠ ( AS,, od 1. marca 1973 napi
UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Slane Vovk (odgovorni urednik). Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja oh petkih.
Uredništvo in uprava Velenje, cesta Františka Foita 10. telefoni (063) 850-087. 850-316. 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
rj!(^ena posameznega izvodu jc 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 di-iliarjev ("za lujino 600 dinarjev I.
Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična pripFava. tisk in odpre-ma: ČOP Večer. Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje te,neljnegad.i\ ko .»I prometa proizvod,>\.
Odlikovanja zaslužnim učiteljicam
Na predvečer dneva zmage 8. maja so se v prelepem okolju pomladanskega zelenila pri vili Široko v Šoštanju zbrali prosvetni delavci osnovne šole Biba Roeck in družbenopolitični delavci, da bi počastili jubilej treh zaslužnih pedagoginj, ki so vse od osvoboditve polnih 35 let poučevale mlade generacije, združen s svečano podelitvijo državnih odlikovanj.
Predsedstvo SFRJ je z redom zasluge za narod s srebrnim vencem odlikovalo učiteljice Milko JARNOVIČ, Jolando VREČKO in Marijo HUDOMAL za 35 letno vzgojno in izobraževaln delovanje, kakor tudi za delovanje v družbeno političnih organizacijah.
Utemeljitev je prebral ravnatelj šole Matjaž Natek, ki je dejal, da je 35 let pedagoškega dela bila dolga doba in odgovorna naloga vseh treh jubilantk pred našo družbeno skupnostjo. Poudaril je, da je ta intimna svečanost ob podelitvi državnih odlikovanj le poravnava dolga iz preteklosti za ves trud in prizadevanja pri vzgoji dolge vrste
mladih generacij, ki so prve napotke za življenje dobile prav pri učiteljicah na šoli Biba Roeck. V imenu skupščine občine Velenje je nato s krajšim nagovorom podelil odličja sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje Janez Miklavčič in jim čestital k uspehom v času 35 letnega poučevanja in vzgoje naših najmlajših, kakor tudi k prejetim odličjem. Ob tem je povdaril tudi zasluge celotnega kolektiva osnovne šole Biba Roeck, ki je ena prvih šol, katere so pred leti pri nas uspešno uvedle celodnevno šolanje. Slovesni podelitvi so poleg stanovskih tovarišev prisostvovali še predsednik skupščine krajevne skupnosti Šoštanj Martin Primožič, za vzgojno izobraževalni zavod Velenje Dušan Dolinar ter v imenu kolektiva šoštanjskih Termoelektrarn, ki imajo že dolga leta patronat nad šolo Biba Roeck, direktor Dušan Janežič, in Rudi Ba-jec. Vsi navzoči so slavljenkam ob podelitvi visokih državnih odlikovanj izrekli iskrene čestitke z željo, da bi tudi še v bodoče, čep-
rav že v pokoju, tako prizadevno sodelovale v našem družbenem življenju.
še zlasti ganljive priložnostne besede pa je izrekel seketar izobraževalne skupnosti občine Velenje, Srečko Peterlin, ki ki je dejal, da je v tem družbeem priznanju odraz zahvale vseh tistih učencev, ki so v 35 letih bili deležni vzgoje ter prvih življenjskih naukov od učiteljic, ki so poleg znanja dale našim najmlajšim rodovom tudi vse svoje srce. Učitelj ni zgolj pedagog in vzgojitelj, ampak v prvi vrsti in predvsem človek, ki s svojim delom in vzgledom vpliva na učencev razvoj. Nato je v imenu izobraževalne skupnosti slavljenkam čestital in izrazil željo, da bi v bodoče takšnih priznanj bilo deležno še več prizadevnih in svojemu poklicu predanih prosvetnih delavcev. Vsem trem jubi-lantkam, ki so prejele visoka državna odlikovanja, naj veljajo tudi iskrene čestitke vseh stanovskih tovarišev.
V. Kojc
Osnovna organizacija ZSMS Šoštanj
Še bolj sodelovati z drugimi
V krajevni skupnosti Šoštanj dokaj uspešno deluje osnovna organizacija ZSMS. Mladi prispevajo svoj delež pri vseh pomembnejših dogajanjih v kraju, obenem pa tudi sami organizacijo razne aktivnosti.
Lansko leto so sodelovali v delovnih akcijah pri čiščenju mesta, organizirali kulturni pro-
Drago Skomšek
gram ob prihodu Štafete mladosti ter pripravili nekaj turnirjev v športu. Tako kot že nekaj let nazaj so pripravili tudi prireditev Soštanjska noč ter sodelovali na proslavah ob pomembnejših praznikih. Posebno pozornost so v preteklem letu namenili sodelovanju z drugimi osnovnimi organizacijami ZSMS v bližini Šoštanja.
Drago Skornšek, ki je med
mladimi v tej krajevni skupnosti
zadolžen za športno udejstvo-vanje, nam je povedal, da je prav za to aktivnost med mladimi največ zanimanja. Najbolj razširjena so tekmovanja v malem nogometu. Mladinci sodelujejo na tekmah, ki jih organizira občinska konferenca in dosegajo kar dobre rezultate. Prav tako se mladi zelo radi udeležujejo tekmovanja za Kajuhov pokal. Skoda, da to tekmovanje ni tako dobro organizirano, kot bi: si mladi želeli. Poleg teh tekmovanj so v krajevni skupnosti Šoštanj člani osnovne organizacije pripravili v lani tudi tekmovanje v streljanju in v krosu. Udeležba ni bila zadovoljiva, upajo pa, da bo letos med mladimi več zanimanja tudi za ta tekmovanja.
in kaj poleg tega še načrtujejo?
Kar najbolje se želijo uvrstiti na tekmovanju v malem nogometu v ligi mladih. Pripraviti pa nameravajo tudi tekmovanje v šahu. Ker zelo dobro sodelujejo z mladimi iz Termolektrarna Šoštanj, bodo pripravili športno tekmovanje, v katerem se bodo pomerili člani obeh osnovnih organizacij:
O drugih načrtih te osnovne organizacije pa je spregovorila predsednica Alenka Brglez.
V planu, ki so si ga mladi zastavili za letos je med najpomembnejšimi nalogami razširitev sodelovanja z drugimi osnovnimi organizacijami. Tesneje želijo sodelovati tudi s krajevno skupnostjo in društvom prijateljev mladine, drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v kraju ter obema osnovnima šolama. Do junija letos, ko bodo
sprejeli nadaljni delavni načrt, želijo organizirati spomladanski kros, tekmovanje v streljanju,
Alenka Brglez
sodelovali bodo pri urejanju okolja, pri akciji NNNP in še drugih prireditvah, ki bodo organizirane v krajevni skupnosti. Ob 25. maju bodo pripravili sprejem novih članov v osnovno organizacijo. Junija pa bodo v sodelovanju s krajevno skupnostjo in turističnim društvom pripravili tradicionalno Šoštanjsko noč.
,,Med našimi najpomembnejšimi nalogami", je poudarila Alenka Brglez, ,,pa je ohranjevanje tradicij NOV, zato bomo storili vse, da obogatimo sodelovanje z borci iz našega kraja.
B. Z.
Jezikovno razsodišče (22)
Knjižna slovenščina pod novinarsko lopato
,,Pred seboj imam Nedeljski dnevnik, 15. marec 1981, stran 10, rubrika o filmih, dramah, serijah. Malomarno ti mrgoli: film (...) o 33-letni ženi, materi, ki dela kot audiopedagog. Njen mož dela v tujini in v trenutkih osamljenosti, ter zato, ker ji mož vse redkeje piše, pomišlja na ločitev. (...) Božidarka Frajt je prejela SREBRNO ARENO ZA GLAVNO VLOGO v Pulju ter glavno nagrado ,,Carica Teodora" v Nišu. Film sam pa je prejel Bronasto reno. Čeprav film ne bo ostal v vrhu jugoslovanskih kinematografij, zasluži vso pozornost zaradi zanimivega pristopa h sodobni temi, h prikazu, sodobne ženske ter zaradi odlične kreacije Boži-darke Frajt."
Ali ni treba takega pisca enostavno ubiti, ne pa le obstojati njegov jezik!
Res je pisec uprizoril pravi
pokol med pravili in normami slovenskega knjižnega jezika in njegove stilistike: Ne ve, da se pred samostalniškim prilastkom ne piše vejica (ženi materi), da se v besedah grško-rimskega izvora dvoglasniški u zapisuje z v (avdio —), da se pred in v določenih primerih le postavi vejica (sicer • beremo, da njen mož dela v tujini in v osamljenih trenutkih); da pred ter vejica ni potrebna; da velike črke, s katerimi je pisana nagrada in vloga (brezpotrebe pa še predlog v, ki se nanaša na naslednjo besedo), lahko preveč bodejo v oči; da je to hkrati neenotno glede na drugo priznanje, ki je brez potrebe med narekovaji (v nasprotju s tretjim, tj. Bronasto reno (!); pleg tega se ne drži pravila, da se odlikovanja ipd. pišejo pri nas z malo začetnico; da istih besed ne ponavljamo na prekratke razdalje (film); da imamo v knjižnem jeziku
predlog k, ne h (tega pišemo le pred k in g). Itd. še marsikaj, npr. pristop h prikazu sodobne ženske. — Nič kaj boljši ni jezik in stil tudi v drugih prispevkih (z Mark Antonijem nam. z Markom Antonijem, z Mikem nam. (Mikom, dokler je le ta ne obja-sni nam. Ie-ta)itd.
Ali ni to že popoln nihilizem tovarišev novinarjev in urednikov?
Razsodišče vabi vse posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim n: vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
*
Dober jezik naj bo naša skupna skrb!
Volilna seja občinskega sveta ZSS Velenje
Rešitev večine tegob ob boljšem in učinkovitejšem delu
Člani občinskega sveta ZSS Velenje so na volilni seji — bila je 7. maja — ocenili delo v preteklem enoletnem mandatnem obdobju, za katerega je bila značilna močna zaostritev gospodarskih razmer, ki so imele velik vpliv na gospodarjenje v občini. Za to obdobje ie bila tudi značilna priprava in sprejemanje planskih dokumentov za novo srednjeročno obdobje. Slabitev pogojev gospodarjenja se je odražala tudi na padec realnih osebnih dohodkov in standarda. Vse to pa je terjalo precej večje vključevanje sindikalnih aktivistov in celotne sindikalne organizacije v razreševanje gospodarskih, pa tudi socialnih težav v posameznih okoljih.
Tudi v preteklem letu je bila dejavnost sindikata usmerjena na krepitev vloge in položaja delavcev v družbeno gospodarskih odnosih in političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, v prizadevanja za razvoj proizvajalnih sil, krepitev materialne podlage dela in v zvezi s tem vprašanjem stabilizacije, nadalje v prizadevanja za razvoj osebnega in družbenega standarda, zboljšanje kulturnega življenja zaposlenih in smotrno izrabo prostega časa, pa seveda tudi vprašanjem ljudske obrambe in družbene samozaščite, utrjevanju organiziranosti in kadrovskemu usposabljanju in še nekaterim drugim vprašanjem, kot na primer usmerjenemu izobraževanju, nič manj pomembna ni bila dejavnost v zvezi z uveljavljanjem družbenega dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov oziroma načela delitve po delu.
V svojem uvodnem referatu je dosedanji predsednik občinskega sveta Marcel Medved ob vprašanju, ali smo uspeli ustrezno organizirati naše združeno dele in ali so temeljne organizacije vsebinsko dosegle zadovoljivo raven, dejal, da je bil dosežen od sprejetja zakona o združenem delu bistven napredek in da je dana dobra osnova za uveljavljanje osnovnega načela, da bo delavec postal resnični gospodar nad pogoji in rezultati dela. Seveda pa bo treba ob pripravah za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije sprejeti z ustrezno stopnjo kritičnosti izdelano oceno stanja, ki bo — kot je dejal Marcel Medved — gotovo opozorila na dejstvo, da je odločanje še marsikje precej odtujeno od delavca, da se veliko odločitev sprejema zgolj v samoupravnih organih brez prejšnjih
ustreznih obravnav med delavci. Dogaja pa se tudi, da niti delegati niso pravočasno in ustrezno obveščeni z vsebino dnevnih redov sej samoupravnih organov. Vse to povzroča brezbrižnost, neprizadetost, nezanimanje in nezadovoljstvo delegatov in drugih delavcev, kar je še zlasti prisotno v zadnjem času in se ponekod izraža z izsiljenimi sestanki med delovnim časom. Pogosto se dogaja, da so seje skupščin interesnih skupnosti nesklepčne, pa čeprav bi morali na njih delegati odločati o zelo pomembnih zadevah ter tudi o velikih sredstvih. Vse to terja od sindikalnih delavcev, da v bodoče skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami nudijo več neposredne pomoči delegatom v samoupravnih organih, da zahtevajo boljšo pomoč delegatom od odgovornih strokovnih služb, ustreznejša gradiva za seje, da terjajo redno sestajanje delegacij ipd.
Precejšnjo pozornost je občinski svet seveda namenil tudi politiki gospodarske stabilizacije ter reševanju socialnih vprašanj delavcev. Na seji so ugotovili, da doseženi rezultati na tem področju niso majhni, niso pa tudi skladni z intenzivno politično dejavnostjo, ki je bila nenehno prisotna na tem področju. Vrsta konkretnih smernic in sklepov, predlaganih ukrepov posameznim dejavnikom tako v organizacijah združenega dela kot v posameznih občinskih ustanovah v zvezi s prestrukturiranjem gospodarstva, združevanja dela in sredstev oziroma dohodkovnega povezovanja medsebojno soodvisnih organizacij, zaostrovanja discipline, izboljšanja organizacije dela, smotrnejšega izkoristka delovnega časa in razpoložljivih zmogljivosti, hitrejšega uveljavljanja delitve po delu in odprave ugotovljenih pomanjkljivosti ni bila v celoti uresničena. Zato je nujno, da v sindikatih — so poudarili — nadaljujemo in kljub dosedanjim zelo dobrim rezultatom periodičnih obravnav gospodarskih rezultatov še povečamo svojo aktivnost, da bodo v vseh okoljih zagotovljena še boljša in konkretnejša poslovna poročila in sprejeti še bolj konkretni stabilizacijski ukrepi. Tudi stanje na področju delitve po delu kljub nekaterim doseženim rezultatom opozarja, da so na tem področju še precejšnje rezerve, ki jih moramo pri nadaljnjem izvajanju stabilizacije izkoristiti.
Posebej kritično so na seji ocenili nagrajevanje strokovnih kadrov,
ki opravljajo zelo pomembna dela in naloge organizatorjev dela, v pripravi dela itd. — skratka, tistih, ki imajo sploh zelo velik vpliv na proizvodne rezultate. Sindikati morajo v bodoče odločneje terjati veliko večje razlike v višini OD med sposobnimi, prizadevnimi, uspešnimi in ustvarjalnimi strokovnjaki od tistih, ki svojih predpisanih del in nalog komaj zadovoljivo ali pa niti v celoti ne opravijo ter z odgovornostjo, sposobnostjo in zmožnostmi ne prispevajo svojega deleža k izboljšanju materialnega stanja v lastnem okolju. Skrajni čas je tudi, da se uredi neskladje med vrednotenjem proizvodnega in administrativnega dela. Pomemben dejavnik pri uresničevanju stabilizacije pa mora biti tudi inovacijska dejavnost, o kateri pogostokrat govorimo še preveč načelno.
Na seji so znova opozorili, da morajo organizacije združenega dela, ki si svojo dejavnostjo, delovnim programom, tehnologijo organizacijo, dela, razpoložljivimi delovnimi sredstvi, s svojim dohodkovnim odnosom s soodvisnimi organizacijami in drugimi pogoji ne dosegajo zadostnega dohodka in ne zagotavljajo v zadostni meri stabilne proizvodnje ter socialne varnosti zaposlenih delavcev, nujno nekaj spremeniti, izboljšati ali celo u'ciniti svoj nedonosni program. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva je v marcu v občini 42 delavcev prejemalo nižji mesečni dohodek od 5.100 dinarjev. Ob tem so na seji poudarili, da je rešitev večine tegob v združenem delu v boljšem in učinkovitejšem delu. Doseči je treba večje fizične rezultate pri istih proizvodnih stroških, širiti dejavnosti, ki imajo razvojne možnosti in ukinjati oziroma spremeniti neperspektivne programe.
Na volilni seji so člani spregovorili tudi o gospodarjenju v prvih treh mesecih letos. Čeprav doseženi razultati odražajo povečane napore vseh delavcev in dokazujejo, da smo kljub vsem težavam sposobni dosegati določene rezultate, pa smo za to obdobje vendarle pričakovali nekoliko boljše rezultate, kajti v vrsti delovnih organizacij niso dosegli načrtovanega. Izgubo imajo tri organizacije združenega dela. Najvišjo v TGO — 357 milijonov dinarjev, vzroki zanjo pa izhajajo iz težav, v ka-
terih se je znašla kovinsko predelovalna industrija (pomanjkanje surovin in reprodukcijskega materiala itd.). Nekaj manj kot polovico te izgube (191 milijonov dinarjev) odpade na Koerting. Z izgubo sta v navedenem obdobju poslovala tudi Vegradova tozda Projektivni biro in Mehanizacija (2,4 milijona dinarjev) ter nova delovna organizacija HPH v višini 1,9 milijonov dinarjev. Spodbudno je tokrat, da ni izgub v energetiki, kar pa ne pomeni, da so vsi dohodkovni problemi v tej dejavnosti že rešeni. Tako na primer sklad skupne porabe v energetiki še vedno ni oblikovan v zadovoljivi višini.
Člani so se seveda dotaknili tudi stanovanjske izgradnje oziroma ,,neizgradnje" kot so dejali in poudarili, da stanovanjske težave ter neuresničevanje začrtovanega gotovo slabo vpliva na zagotavljanje kadrov v združenem delu pa tudi na samo razpoloženje delavcev.
Posebno pozornost predstavlja tudi invalidnost, ki je v občin1' v stalnem porastu. Samo na REK je približno 980 invalidov, od tega v DO RLV nekaj manj kot 770. Pri reševanju tega vprašanja bo potrebna v prihodnje večja usklajena dejavnost vseh odgovornih dejavnikov v občini s ciljem, da bomo trend naraščanja invalidnosti vendarle zavrli. Menili so tudi, da v delovnih organizacijah premalo skrbijo za odpiranje delovnih mest za potrebe invalidov in da še tudi ni pravega odnosa do ustanavljanja	invalidskih
delavnic. Premalo je bilo doslej narejenega tudi na področju preprečevanja nastanka invalidnosti in za njihovo prekvalifikacijo.
Ob vsem tem pa so na seji ocenili, da so doseženi rezultati vendarle tolikšni, da zasenčijo vse težave, zato so tudi politične razmere v sindikalnih organizacijah, organizacijah združenega dela in v celotni občini dobre. Težave, na katere opozarjajo delavci, imajo v takšnem trenutku značaj ustvarjalne kritike in izražajo odločnost, da še pospešimo razvoj samih odnosov ter neomajno nadaljujemo Titovo pot kot edino možno pot, ki vodi k resničnemu napredku in uveljavitvi delavca.
S. V.
Miran Potrč na obisku v mozirski občini
S skupnimi močmi delati več in bolje
(Nadaljevanje s 1. strani)
seveda vpliva vrsta razlogov, takšne ali drugačne narave. Precej vzrokov je resnično objektivnih, nekaj pa je takšnih, ki terjajo nujne ukrepe gozdarjev, lesarjev in drugih dejavnikov. Mednje najprej sodi nedovoljena trgovina z lesom. V mozirski občini namreč ocenjujejo, da na ta način letno izgubijo do 20.000 kubikov lesa, povrh vsega še najboljše kakovosti. Poleg tega upada zanimanje kmetov za posek lesa, saj na zasebnem področju lani prvič niso dosegli načrtovanega poseka. To je toliko pomembnejše zaradi tega. ker gozdovi v zasebni lasti predstavljajo skoraj dve tretjini vseh gozdov Gornje Savinjske doline, družbene površine pa so dokaj iztrošene..Ob tem je zanimiv podatek, da zaostanek v poseku v zadnjih petih letih dosega
količino enoletnega etata, to je okrog 130.000 kubikov. Kaj vse to pomeni za lesno industrijo, ki ustvarja 60 odstotkov narodnega dohodka Gornje Savinjske doline. ni treba posebej poudarjati. Ukrepi bodo zato več kot nujni.
Razprava o tej temi je sicer nakazala vrsto smernic za odpravo slabosti, vendar so se kljub temu dogovorili, da bosta zveza komunistov in zveza sindikatov pripravili tematske razprave in problemske konference, na katerih bodo skušali s sodelovanjem vseh pristojnih poiskati ustrezne rešitve. Na delovnem sestanku so v razpravi opozorili še na problematiko znatno nižjih cen za lesne izdelke na tujih tržišči!, kot doma. pridobivanje prepotrebnih deviz, socialno varnost zaposlenih na Glinu, pa delo družbenopolitičnih organizacij in še kaj.
Na koncu je predsednik jugoslovanskih sindikatov Miran Potrč spregovoril o uresničevanju razvojnih ciljev našega gospodarstva in o uresničevanju politike ustalitve gospodarskih tokov. Poudaril je. da mora bit: sleherna organizacija združenega dela soodgovorna za pogoje in uspešnost gospodarjenja v celotnem gospodarstvu in ne le v svojem okolju. To bomo uspeli s trajno uskladitvijo obstoječih proizvodnih zmogljivosti in z njihovim kar največjim izkoristkom, s pametno in premišljeno izbiro naložb in na podlagi tega s smotrnim gospodarjenjem. Morali bomo torej več in boljše delati in zmanjšati stroške. Miran Potrč je dejal, da bi z enim odstotkom prihranjenih stroškov lahko dvignili osebne dohodke za 13, ali sklade za 25 odstotkov. O pomenu teh naporov torej ne kaže dvomiti. Uve-
Razprava je bila vsestranska in poglobljena
Ijaviti bomo morali dohodkovne odnose. Teh odnosov pa ne smemo razumeti zgolj kot pravično delitev dohodka, ampak tudi in predvsem kot ustvarjanje več dohodka. s povezovanjem in s skupnimi močmi. Le tako bomo namreč uspeli v naporih za ustalitev gospodarstva. Poudaril je. da so v skoraj sleherni organizaciji združenega dela na tem področju v preteklem letu opravili veliko dela. pravi uspehi pa se bodo pokazali šele. ko bomo te posamične uspehe uspeli v naporih za ustalitev gospodarstva. Poudaril je. da so v skoraj sleherni organizaciji združenega dela na tem področju v preteklem letu opravili veliko dela. pravi uspehi Da se bodo pokazali šele. ko bomo te posamične uspehe uspeli povezati v celoto.
Dejal je tudi. da se odnosi na deviznem tržišču v celoti menjavajo. Doslej smo si jih sposojali, jih porabljali, vrniti pa jih nismo mogli. Kreditna pot se sedaj končuje. Vsak bo moral ustvariti toliko deviznih sredstev, ki jih potrebuje za nakupe v tujini, pa tudi za sovlaganja pri nakupih domačih izdelkov, ki so vezani na uvoz surovin. Možnosti so in izkoristiti jih moramo, ob tem pa poiskati nove. Pri tem so pogoji in možnosti lesne industrije dokaj ugodne. Miran Potrč je na koncu dejal, da razvojne možnosti na-zarske lesne industrije vsekakor niso slabe, vsem trenutnim težavam navkljub. Te pa bodo morali s sodelovanjem vseh razrešiti dolgoročno in ne več na kratek rok. kot je bila naša vsakdanja praksa doslej.	j p
Upam, da bo kongres nakazal rešitve tudi za gradbince
Delovni organizaciji Vegrad Velenje in Rudarski šolski center bo na 3. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije zastopal Alojz Hudarin iz Vegarada. Delavci so ga izbrali, ker je že vrsto let družbeno aktiven v lastnem delovnem okolju, pa tudi drugod in ker zadane naloge opravlja z vso resnostjo in odgovornostjo. Že od leta 1968 je član zveze komunistov. v kateri opravlja številne naloge. Je sekretar osnovne organizacije zveze komunistov v tozdu Gradnja Velenje, sektor Velenje, član občinske konference zveze komunistov in delegat občinske konference temeljne rizične skupnosti zavarovalne skupnosti Triglav. Aktivno sodeluje v predsedstvu zveze telesno kulturnih organizacij občine Velenje in vodi eno od njenih komisij. Sodeluje v več komisijah sindikata v delovni organizaciji. opravlja pa tudi več nalog s področja SLO in družbene samozaščite. Deluje tudi v zvezi vojaških rezervnih starešin, kjer je v preteklem letu prejel medaljo predsedstva SFRJ za vojaške zasluge.
»Vesel sem. da sem izbran za delegata za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, saj je to tudi priznanje za moje dosedanje delo. V prvi vrsti pa se zavedam obveznosti do svojega okolja in seveda tudi do Rudarskega šolskega centra. V prihodnjih dneh bo potrebno posvetiti vso pozornost pripravam na ta kongres. Pričakujem, da se bomo kmalu sestali vsi delegati naše občine in da bomo tako v občinskem sindikalnem svetu kot v osnovnih organizacijah posvetili vso pozornost pripravam na kongres samoupravljalcev« je dejal Alojz Hudarin.
Kot član gradbene delovne organizacije Alojz Hudarin pričakuje. da bo na kongresu obravnavana tudi problematika gradbenega delavca in sredine v kateri dela. Vendar pa pravi: »Menim, da so problemi gradbincev splošno aktualni in od kongresa pričakujem, da bomo o njih spregovorili, in tudi nakazali rešitve. Nikakor pa ne moremo pričakovati, da bo že kongres sam vsa ta vprašanja razrešil.« In katera vprašanja bi bilo potrebno na kongresu samoupravljalcev Jugoslavije izpostaviti? Alojz Hudarin poudarja. daje tudi v gradbeništvu uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in urejanje medsebojnih razmerij neposredno povezavo z uresničevanjem politike gospodarske stabilizacije, ki je hkrati z razvijanjem socialističnega samoupravljanja v središču vseh naših sedanjih, pa tudi prihodnjih prizadevanj. Politika ekonomske stabilizacije nalaga, da tudi v gradbeništvu z optimalno uporabo družbenih sredstev in s smoternejšim razporejanjem ustvarjenega dohodka dosežejo hitrejšo rast produktivnosti dela. kar pomeni pospešeno uvajanje sodobnih tehnologij oziroma industrializacije graditve ob večji vključitvi lastnih zmogljivosti.
»Naš cilj je,« pravi Alojz Hudarin, »zagotoviti vse pogoje za hitrejšo, cenejšo in kakovostnejšo graditev stanovanj in drugih objektov. V sedanjih zaostrenih razmerah gospodarjenja, je to še kako pomembno, saj gradflfeništvo, ki zajema številne dejavnike (od urbanističnih in zazidalnih načrtov preko komunalnega urejanja zemljišč in zaključnih del,) v precejšnji meri vpliva na gospodarnost in učinkovitost investicij. To pa ne velja samo za stanovanjsko .graditev, temveč tudi za naložbe v osnovna sredstva gospodarstva, kjer je delež gradbeništva zelo visok. Sicer pa ima gradbeništvo tudi precejšen delež pri ustvarjanju družbenega proizvoda.«
Alojz Hudarin tudi meni, da je ena pomembnih nalog družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih organov v gradbeništvu. da pospešijo uveljavljanje sistema samoupravnega družbenega planiranja. Poudarja medsebojno usklajevanje planov vseh, ki so udeleženi pri gradnji objektov. Saj bo le na ta način mogoče odpraviti številne objektivne težave, s katerimi se danes opravičujejo zdaj ti zdaj oni.
Investicijske priprave, njihova kakovost in celovitost, so pomemben dejavnik večje produktivnosti dela in tako tudi učinkovitosti gradbeništva. Tega pa se kot kaže še vse premalo zavedamo. Z njimi je pogojena tudi racionalizacija gradnje, še posebej stanovanjske, ki je v veliki meri odvisna od prostorskih in urbanističnih načrtov, ter urejanja stavbnega zemlji-
mm
Alojz Hudarin: Vseh vprašanj kongres sam seveda ne bo razrešil
šča ter seveda od samega projektiranja. Parcialnost in togost pri urejanju teh vprašanj, poudarja Alojz Hudarin ter zaradi zapletenih postopkov pri izdaji raznih soglasij in dovoljenj, povzročajo pri pripravi investicije številne težave in zastoje, kar se odraža v podaljševanju rokov izgradnje in ceni investicije. Seveda pa poudarja ob tem notranje slabosti in napake tudi gradbenikov. Zelo pomembna je tudi pravočasna priprava in komunalna oprema zazidalnih zemljišč, v praksi pa se največkrat dogaja, da to poteka sočasno z gradnjo, kar pamočno ovira racionalno organizacijo dela na gradbišču in izvajanje gradbenih del.
»Ker so ukrepi gospodarske stabilizacije usmerjeni v r^jveč-ji meri k umiritvi investicijske potrošnje, lahko v naslednjih letih pričakujemo bistveno omejitev gradnje. S sedanjim ali nekoliko zmanjšanim obsegom gradenj lahko računamo samo na področju stanovanjskega gospodarstva.
Predvideno zmanjšanje investicijske porabe v tem srednjeročnem obdobju, dolgoročna usmerjenost na prestrukturiranje našega gospodarstva in povečanje izvoza, kot glavnega pospeševalca razvoja, postavlja pred delavce v gradbeništvu pomembne naloge. Uveljaviti bo potrebno kar najhitrejši in uspešnejši razvoj, pri čemer bo potrebno upoštevati večjo uporabo znanja ter rezultatov strokovnega, inventivnega in razvojno raziskovalnega dela, kar omogoča uvajanje sodobnih tehnologij gradnde in ustreznejše organizacije dela, s tem pa tudi zmanjšanje udeležbe živega dela in povečanje produktivnosti. Dosledno bo potrebno uveljaviti ustrezno samoupravno organiziranost in poslovno povezanost na podlagi delitve dela in usmeritve vključno z razvijanjem skupnih poslovnih usmeritev in racionalno oziroma hitrejšo, cenejšo in kvalitetnejšo graditev. Dolgoročno se je potrebno usmeriti v izvoz oziroma v izvajanje del v tujini ter se povezati z ostalimi udeleženci pri prevzemanju celovitih del v tujini.« je o konkretnih nalogah gradbenikov dejal Alojz Hudarin.
Mira Zakošek
Franc Krapše, komandir postaje milice Velenje
Še več sodelovanja z občani
13. maj, dan varnosti, je tudi čas, ko delavci organov za notranje zadeve podrobno analizirajo svoje delo ter si zadajo nove programe, da bi na ta način zagotovili našim občanom kar največjo varnost. V prvi vrsti si prizadevajo varovati z ustavo določen red. Temu vprašanju so tudi v letošnjih prvih treh mesecih posvečali delavci postaje milice Velenje vso pozornost.
Na področju kriminalitete, ugotavljajo velenjski miličniki, da je ta v prvih treh mesecih letošnjega leta, v primerjavi z enakim obdobjem lani, v upadanju. Vendar komandir postaje milice Velenje meni: ,,V letošnjem letu je sicer res manj kaznivih dejanj, a nas to ne sme zavajati, kajti v lanskem enakem obdobju smo raziskali največ kaznivih dejanj v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Tam so letos ta dejanja močno v upadanju, razširila pa so se drugje. Če bi izvzeli to delovno organizacijo, bi bila kriminaliteta v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta po številu kaznivih dejanj v porastu."
Skupno so v prvih treh mesecih letošnjega leta obravnavali 255 kaznivih dejanj in 35 primerov gospodarskega kriminala. 204 kaznivih dejanj, so uspeli raziskati, kar je približno 80 odstotkov. Med primeri gospodarskega kriminala je bilo 24 poneverb, en primer nedovoljenega razpolaganja s stanovanjem, 8 primerov izdaje nepokritih čekov in dva primera ponarejanja uradnih listin. Samo ene teh kršitev še niso uspeli razrešiti.
Število kršitev javnega reda in miru je nekoliko v porastu. Kršitve se najpogosteje pojavljajo v večernem in nočnem času, ko se napolnijo gostinski lokali. Storilci so naj-
večkrat pod vplivom alkohola in takšni izzivajo k pretepu. V prvi četrtini letošnjega leta so obravnavali 150 takšnih kršitev, ki jih je povzročilo 124 kršiteljev. Kar 100 kršiteljev je bilo ob dejanjih pod plivom alkohola.
Franc Krapše, komandir postaje milice Velenje je ob tem poudaril: ,,Dosledno bo potrebno ukrepati zoper tisto gostinsko osebje, ki toči alkoholne pijače vinjenim osebam.
Franc Krapše
Gostinsko osebje se premalo zaveda posledic ter svojih odgovornosti do vzdrževanja javnega reda in miru. Sprejeli pa smo še številne druge ukrepe, ki bodo ob doslednem izvajanju prav gotovo prispevali, da bi se stanje na tem področju izboljšalo.
Tako bomo morali pogosteje in dosledneje nadzirati gostinske lokale, predvsem v času, ko je javni red največkrat kršen. Dosledneje se morajo v nadzor vključevati tudi inšpekcijske službe, ki nadzirajo točenje alkohola, pa"tudi sanitarna
inšpekcija. Gostinsko osebje je potrebno ponovno opozoriti na upoštevanje odpiralnega in zapiralnega časa ter zagotoviti, da upoštevajo določila predpisov o prepovedi točenja alkoholnih pijač vinjenim osebam.
Predlagamo tudi, da gostinsko osebje razporedi svoje delavce tako, da so ob najbolj kritičnem času (izplačilni dnevi ipd.) na delu moški, ki lahko drugače nastopijo kot žensko delovno osebje. Gostinsko osebje mora samo skrbeti za javni red in mir, če pa pride do kršitev, morajo takoj obvestiti milico.
Dosledno bomo ukrepali proti gostinskemu osebju, če bomo ugotovili, da se je kršitelj napil v lokalu. Zagotoviti je potrebno hitro in učinkovito intevencijo milice. Takoj po intervenciji pa bo potrebno izdelati predlog za kaznovanje. Po dogovoru s sodnikom za prekrške je potrebno kar najhitreje izvesti postopek za kaznovanje. Dosledno bomo ukrepali tudi proti tistim, ki kršijo odpiralni čas. Načrtujemo tudi mnogo več akcij. Tako bomo kontrolirali ,,črna" prenočišča in mesta, kjer so kaznjiva dejanja najpogostejša.
Predlagamo, da kršitve in tudi kršitelje objavimo v časopisu, pa tudi po radiu."
Se manj zadovoljni so velenjski miličniki s stanjem na področju varnosti cestnega prometa. Število prometnih nesreč (tistih z veliko materialno škodo in tistih s telesnimi poškodbami ki jih obravnavajo miličniki) sicer ni bistveno porastlo, saj jih je bilo lani 18, letos pa 21. Hujše pa so letos posledice prometnih nesreč. Na cestah v naši občini je namreč letos izgubilo
življenje kar pet oseb, medtem ko lansko prvo četrtletje nihče. Hudo je bilo lansko leto telesno poškodovanih 25 oseb, letos pa 26.
Med vzroki prometnih nesreč je najbolj pogosta prevelika hitrost, nato vinjenost in izsiljevanje prednosti. Najpogosteje so bili v prvih treh mesecih letošnjega leta povzročitelji prometnih nesreč vozniki osebnih avtomobilov, nato pa vozniki avtobusov, pešci in kolesarji.
Da se bi stanje na področju varnosti cestnega prometa kar najbolj izboljšalo so miličniki postaje milice Velenje v preteklosti posvečali veliko skrbi preventivnemu delovanju. Izrečenih pa je bilo tudi precejšnje število kazni, 645 opozoril voznikom, 435 so jih kaznovali z mandatnimi kaznimi, 27. so odvzeli vozniška dovoljenja, 38-krat so uporabili alkotest, 9 voznikov so napotili na odvzem krvi in še bi lahko naštevali. Velenjski miličniki ugotavljajo tudi, da je največ kršitev v Velenju na Partizanski, Kidričevi in Šaleški cesti. O pregledu dela pa so ugotovili, da bo potrebno na tem področju še več akcij, tako preventivnih kot represivnih.
Delavci postaje milice pa sodelujejo tudi pri varovanju družbenega premoženja, ki je sicer zaupano vsem delovnim sredinam. Ugotavljajo, da imajo ponekod dobro organizirano varnostno službo, skrbijo pa tudi za požarno varnost, vendar bi bilo potrebno na tempodročju še veliko narediti.
,,Miličniki postaje milice Velenje si prizadevamo, " pravi Franc Krapše, ,, da bi naloge, ki nam jih zaupa družba kar najbolj dobro in vestno opravili. Vendar pa je pri tem potrebno sodelovanje kar najširšega kroga naših občanov. Lahko izrazim zadovoljstvo, da je bilo v preteklih letih na tem področju mnogo narejenega, v prihodnje pa bo potrebno sodelovanju z občani posvetiti še več pozornosti."
Mira Zakošek
Keramičarstvo Šoštanj
jI 3'
Veliko pozornost so ^svetili organizaciji
V	preteklem letu seje temeljna organizacija Kamin Ljubljana odcepila od velenjskega Vegrada in tako je ostal obrat Keramičarstvo Šoštanj v izredno težkem položaju. Poslovali so na robu rentabilnosti in nobena temeljna organizacija v Vegradu jih ni bila pripravljena sprejeti pod svojo streho. Zaradi tega se je nekaj več kot tride-setčlanski kolektiv odločil za ustanovitev samostojne temeljne organizacije združenega dela, kljub temu da takrat za to skorajda niso imeli pogojev.
Delavci te temeljne organizacije, pretežno so to priučeni keramičarji in
teraserji, polagajo keramične ploščice
in vse vrste druge keramike v stanovanjske objekte. V glavnem delajo za matično delovno organizacijo nekaj tudi za druge naročnike. Za preteklo leto so si zastavili plan na osnovi rezultatov poslovanja tozda Kamin, že takoj ob začetku leta pa so ugotovili, da je ta premajhen. Največ pozornosti so v tem tozdu ob ustanovitvi namenili notranji organiziranosti ter nagrajevanju po delu.
Delavci so zelo dobro stimulirani, saj je njihov osebni dohodek povsem odvisen od količine in kakovosti opravljenega dela.« To pa povsem zadošča.« pravi vodja tega tozda Ivan Mihelinec,«« saj si sleherni zaposlen v tozdu prizadeva, da bi delo kar najhitreje in dobro opravil. Ve namreč, da s tem ne bo doprinesel le k boljšemu poslovanju našega tozda. temveč bo tako tudi bolje plačan. Poleg tega posvečamo veliko pozornosti obveščanju naših delavcev, kljub temu da imamo pri tem mnogo težav. Naši delavci namreč delajo na terenu, po različnih krajih in dektViščih, zato so razni skupni sestanki praktično nemogoči. Zato moramo pri tem uporabljati različne druge metode, kot na primer pismeno obveščanje in podobno. No. kljub mnogim težavam pa lahko trdim, da naši samoupravni organi dobro delajo, prav tako pa tudi družbenopolitične organizacije, kar pa nedvomno tudi v veliki meri vpliva na uspešno poslovanje.«
V	Keramičarstvu so si torej delo dobro zastavili in veliko pozornosti posvetili notranji organizaciji, imajo pa tudi zelo malo režijskih delavcev. Vodja tozd je poleg vodenja temeljne organizacije zadolžen še za pripravo dela. vodi pa tudi operativna dela in nabavo. Obratovodja vodi vsa ostala operativna dela. nakup materialov in podobno, delovodja pa neposredno kontrolira proizvodnjo. V tozdu imajo tudi veliko kooperantskega dela, zato so se odločili, da bodo zaposlili še enega strokovnega delavca, ki bo vodil pripravo dela.
Dobrodelo. pa tudi ugodne razmere na tržišču, kot poudarja vodja tozda Ivan Mihelinec, so vplivali na izredno uspešne rezultate poslovanja, saj so uresničili zadani načrt z indeksom 20? in si s tem v tekmovanju, ki ga imajo v Vegradu organiziranega med tozd i. pridobili prvo mesto.
»Nagrade, prehodnega pokala, ki smo ga dobili zaradi izredno dobrih rezultatov celo v trajno last, smo se vsi zaposleni v Keramičarstvu Šoštanj zelo razveselili,« pravi Ivan Mihelinec.« vendar pa je to tudi naša nad-
sklade kar je kar za 2.1-krat več kot v enakem obdobju lani.
Vodja Keramičarstva Šoštanj pa pravi, kljub temu da so s poslovnimi rezultati zadovoljni, da bi bili ti lahko
še boljši, če bi v Vegradu združili vsa zaključna dela v eno temeljno organizacijo združenega dela in tako nudili celovit paket zaključnih del.
Mira Zakošek
Vodja tozd Keramičarstvo Ivan Mihelinec
aljna obveznost, da ohranimo rezultate dobre. To ho seveda težko, saj je gospodarski položaj izredno težak, poleg tega pa so nas prizadela številna povišanja cen. Ker imamo pogodbe z investitorji že sklenjene, se bomo skušali z njimi dogovoriti za nove cene. Če hi delali po pogodbah bi poslovali z izgubo. Plan za letošnje leto smo si zastavili na osnovi lanskoletnih rezultatov. To pa bomo lahko dosegli še z boljšo organizacijo dela in velikimi prizadevanji vseh zaposlenih.«
Z lanskoletnimi rezultati so bili v šoštanjskem Keramičarstvu torej nadvse zadovoljni. Uspešno pa so poslovali tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta. Celotni prihodek so v primerjavi s planom presegli za dobrih 56 odstotkov, v primerjavi z lanskim letom pa je ta večji kar za 167 odstotkov. Zaradi velikega povišanja cen materiala pa so zelo veliko sredstev porabili v ta namen in tako dosegli le iiva odstotka višji dohodek kot so načrtovali. Kljub vsemu pa so ustvarili kar 898.895 dinarjev dohodka za
u
REK Plastika
n. sol. o., Velenje
REK PLASTIKA n. sol. o., Velenje
TOZD KOVINSKI IZDELKI IN GALANTERIJA Komisija za delovna razmerja
RAZPISUJE
naslednja prosta dela in naloge:
1.	VODENJE PRIPRAVE PROIZVODNJE (en delavec)
Pogoji: — visoka izobrazba strojne smeri
—	5 let delovnih izkušenj na tehnologiji
—	organizacijske sposobnosti
2.	VODENJE PROTOTIPA IN SERVISA (en delavec)
Pogoji: — srednja izobrazba strojne smeri
—	5 let delovnih izkušenj na tehnologiji in konstruiranju
—	organizacijske sposobnosti
3.	REZKARSKA DELA (več delavcev)
Pogoji: — KV rezkalec
—	odslužen vojaški rok
Nudimo stimulativen OD po pravilniku o nagrajevanju po delu okrog 10.000 din in več, odvisno od delovnih izkušenj. Razpisana dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poizkusnim delom.
Kandidati naj posredujejo svoje vloge pisno ali osebno v 15 dneh po objavi oglasa na naslov REK — Plastika Velenje, Koroška 61, Kadrovsko splošno področje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi.
Dopisujte
Naš čas
DO MODNI SALON VELENJE Delavski svet
RAZPISUJE
JAVNO LICITACIJO
naslednjega osnovnega sredstva
Kombi IMV — vozen, izklicna cena 60.000,00 din.
Licitacija bo v četrtek 21. 5. 1981 ob 10. uri na dvorišču
Modnega salona, Koroška 37/A, Velenje.
Udeleženci morajo najmanj eno uro pred pričetkom dražbe
vplačati 10% varščine s čekom ali v gotovini.
Prometni davek plača kupec. Kupci si lahko ogledajo
osnovno sredstvo na dan licitacije v garaži Modnega salona,
Koroška 37/a, Velenje.
Ive Šubic: »Na kurirski stezi«, 1956, lesorez
Kulturni center Ivan Napotnik
Grafike injlustracije Iveta Šubica
V razstavnem prostoru Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje bodo danes 15. maja ob 19.30 odprli pregledno razstavo grafičnega in ilustratorskega opusa akademskega slikarja Iveta Subica. Ob otvoritvi bo govoril Andrej Pavlovec. Na razstavi, s katero bodo v Kulturnem centru počastili 40. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, bo prevladala partizanska motivika od tistih prvih grafik in risb, ki so nastale med NOB, pa vse do zadnjih snovanj te neizčrpne tematike. Na razstavi bo okoti 60 grafičnih listov in ilustracij ter skoraj komp-
letne knjižne izdaje, ki jih je ilustriral ta izredno vsestranski slikar, grafik in ilustrator.
Ob otvoritvi razstave, nad katero je prevzel pokroviteljstvo Zavod za urbanizem, bodo prvič predvajali radijsko oddajo ,,S Štirinajsto na Graški gori," ki je bila posneta na Radiu Velenje. V oddaji govorijo nekateri udeleženci legendarnega pohoda. Med oddajo pa bodo predvajali tudi nekateri diapozitivi z dokumentarnimi posnetki pohoda in sedanje podobe Graške gore ter Subičevih partizanskih motivov.
Razstava Subičevih del bo odprta do 13. junija.
komunalno podjetje mozirje
KOMUNALNO PODJETJE MOZIRJE Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge:
1.	VODJA GRADBENE IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI
Pogoji: — gradbeni inženir
—	5 let delovnih izkušenj
2.	VODJA PRIPRAVE DELA IN INVESTICIJ SSS in SKIS
Pogoji: — gradbeni tehnik
—	5 let delovnih izkušenj
3.	GEODETSKA DELA IN NALOGE ZA SSS in SKIS
Pogoji: — geodetski tehnik
—	3 leta delovnih izkušenj
4.	VODJA GRADBIŠČ
Pogoji: — gradbeni tehnik
—	5 let delovnih izkušenj
5.	DELOVODJA V GRADBENEM OBRATU
Pogoji: — gradbeni tehnik
—	3 leta delovnih izkušenj
6.	KLJUČAVNIČARSKA DELA IN NALOGE
(5 izvajalcev)
Pogoji: — KV ključavničar
—	2 leti delovnih izkušenj
7.	ZIDARSKA DELA IN NALOGE
(5 izvajalcev) Pogoji: — KV zidar
—	2 leti delovnih izkušenj
8.	MANJ ZAHTEVNA GRADBENA DELA IN NALOGE:
(5 izvajalcev)
Pogoji: — popolna ali nepopolna osnovna šola
—	1 leto delovnih izkušenj
9.	ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV
Pogoji: — popolna ali nepopolna osnovna šola
—	6 mesecev delovnih izkušenj
Kandidatu za vodjo gradbene in komunalne dejavnosti nudimo stanovanje.
Poskusno delo se določi za objavljena dela in naloge v skladu z določbami pravilnika o delovnih razmerjih delovne organizacije. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj naslovijo svoje vloge v roku 15 dni po objavi na naslov: Komunalno podjetje Mozirje, 63330 Mozirje. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav.
Osrednja slovesnost je bila v Skornem
I
__-.1 I
Odslej skupen krajevni praznik i
KS Šmartno ob Paki - Gorenje
Bratstvo in prijateljstvo za zgled
Krajani Smartnega ob Paki in Gorenja so si izbrali 8. maj za skupen praznik v spomin na noč med 8. in 9. majem leta 1942, ko je okupator aretiral blizu devetdeset prebivalcev Smartnega ob Paki. Gorenja Skornega in Paške vasi. Večina izmed njih je umrla v koncentracijskih taboriščih ali pa jih je okupator ustrelil kot talce.
Čeprav sta na tem območju danes dve krajevni skupnosti, so se krajani prav zaradi teh dogodkov dogovorili, da bodo odslej skupaj slavili krajevni praznik v spomin na to sovražnikovo nasilje pred 39. leti. Poudarjajo pa tudi, da jih mora to skupno praznovanje v prihodnje še bolj združiti v skupnem načrtovanju oziro-
ma reševanju vseh nalog, ki so pred njimi.
Osrednja slovesnost ob prazniku je bila preteklo soboto popoldne pri lovski koči v Skornem. Pred tem so organizirali množičen pohod mladine in odraslih. V pohodu so sodelovali tudi pripadniki teritorialne obrambe in družbene samozaščite. Pohod so razdelili v dve skupini, ki sta med potjo obiskali vsa spominska obeležja na območju obeh krajevnih skupnosti in se poklonili spominu padlih.
Na slovesnosti pri lovskem domu — udeležili so seje tudi številni gostje, med njimi Ela Urlih-Atena in Albin Vipo-tnik-Strgar, so spregovorili o dosedanjih dosežkih in načr-
tih za prihodnje. Ob tej priložnosti so predstavniki obeh krajevnih skupnosti podelili posebno priznanje učencem in učiteljem osnovne šole bratov Letonje iz Smartnega ob Paki za njihovo prizadevno vključevanje oziroma sodelovanje v delu in življenju krajev. Pester kulturni program so pripravili člani kulturnega društva iz Smartnega ob Paki in učenci osnovne šole bratov Letonje. Sobotno slavje, kije izvenelo v obljubo, da bodo nadaljevali delo našega največjega učitelja tovariša Tita, so sklenili s tovariškim srečanjem ob tabornem ognju. V nedeljo pa je bilo v počastitev praznika še strelsko tekmovanje za prehodni pokal krajevnih skupnosti Gorenje in Šmartno.
Konec minulega tedna je Gornjo Savinjsko dolino obiskala
■ večja skupina gostov iz pobratene srbske občine Čajetina, ki so jo tokrat v pretežni meri sestavljale predstavnice nežnega spola. Gostitelji so jim pripravili prisrčen sprejem in pester spored bivanja v bratski občini, ki ga je s svojim poklonom obogatilo še čudovito vreme. Tudi ta obisk je vnovična potrditev resničnih bratskih vezi med prebivalci obeh občin, tokrat pa se je stkalo še obilo novih. Gostje z Zla-tibora so namreč oba večera preživeli na domovih svojih
KS Topolšica
Prijetno proslavili praznik
Zadnje dni prejšnjega tedna so svoj krajevni praznik slavili krajani krajevne skupnosti Topolšica. Praznovanje so pričeli prejšnji petek s pionirskim judo turnirjem, ki so se ga udeležili tekmovalci iz Slovenj Gradca, Celja in" Topolšice. Zmagali so pionirji iz Topolšice in tako dokazali. da uspešno stopajo po stopinjah starejših vrstnikov.
V soboto pa je bilo v To-polšici še posebno svečano. Ta dan so najprej organizirali odbojkarsko tekmovanje med ekipami Mislinje, Šempetra in Topolšice.
Pozno popoldan pa je bila svečana seja sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Na njej so spregovorili o dosedanjem delu in načrtih, ki so si jih zastavili v krajevni skupnosti v tem srednjeročnem obdobju-
Po svečani seji je bila ob 19. uri v kinodvorani kulturna prireditev, ki jo je pripravilo krajevno kulturno društvo. Pred polno dvorano so nastopili rudarski oktet, šo-štanjska godba in člani kulturnega društva. Ob tej priložnosti so desetim zaslužnim članom podelili bronasta priznanja OF. Po prijetni kulturni prireditvi je v noč proti Ocepku krenila baklada z oseminosemdesetimi baklami v spomin na tovariša Tita.
Pri Ocepku je bilo t/adicio-nalno kresovanje. ki ■ e ga je udeležilo preko 3( i ajanov. Slovesnost; ob .vnem prazniku s< zaklji nedeljo s tekm anjer hu in malem no >metu. B. Z.
Desetim zaslužnim članom so podelili priznanja
I
I
I
I
I
I
I I I I I I I
I
■ tudi
L
Velinka Bisič
gostiteljev, v sproščenem in družinskem vzdušju njihovih domov. Se včeraj,,tujci" so bili danes že nerazdružljivi prijatelji, veseli in srečni.
Bili so tokrat prvič v Gornji Savinjski dolini, zato je bil ogled njenih lepot resnično doživetje. Tudi po tej plati, saj namreč vsi po vrsti zatrjujejo, da so veliko -več vredna nova poznanstva in prijateljstva. Najprej so obiskali Savinjski gaj in ob njegovi lepoti skorajda ostali brez besed. Krenili so nato v Elkroj, ki ima v svojih razvojnih načrtih zapisano tudi sodelovanje s sorodno delovno organizacijo na Zlati-boru. Ne le v načrtih, možnosti So vse bolj otipljive in obetavne. V Elkroju so se zadržali tudi na kosilu.
Kasneje so obiskali radmirsko zakladnico in se dalj časa zadržali v Lučah. Navduševali so se nad nebotičnim ostenjem Savinjskih Alp v Logarski dolini
in se povzpeli do slapa Rinka. Slovo v nedeljo je bilo prisrčno. Pravzaprav sploh ni bilo slovo. Prijatelji so si zaklicali nasvi-denje na Zlatiboru, v Gornji Savinjski dolini.
Gostje so bili navdušeni, njihovi vtisi enkratni in povsem enaki.
Prisluhnimo nekaterim.
SLOBODAN GAVOVIC; „V
tem trenutku prepoln čudovitih vtisov skorajda ne najdem besed, s katerimi bi izrazil svoje razpoloženje. Vse je bilo prelepo, neponovljivo. Ljudje tukaj so resnično čudoviti, dobri, pravi prijatelji. Res je, vreme nam je bilo pri ogledu naravnih lepot naklonjeno, vendar to ni najpomembnejše. Najvažnejša so številna nova in trajna prijateljstva, bratstvo v vseh srcih. Na vse to vreme ne more vplivati."
KRISTINA RADOVANO-VIČ: ,,V Gornji Savinjski dolini sem prvič, čeprav sem bila v Sloveniji že večkrat. Tokrat je bilo najlepše. Kratkomalo — navdušena sem. Nad vsem. Pokrajina je enkratna, predvsem pa tukajšnji ljudje. Prijazni so, dobri in gostoljubni. Takšno obliko sodelovanja bi morali posnemati vsi, mi pa jo moramo negovati dalje in še širiti, še bolj se moramo medsebojno spoznati in povezati. Bratstvo se na tak način kaže v resnično pravi luči."
VIDA LAZAREVIC: „Svo-jega navdušenja ne znam izraziti
Slobodan Gavovič
z besedami. Beseda hvala je premalo za vse, kar smo doživeli, doživeli pa smo vse, kar je lepega sploh možno. Sprejem pri vaših ljudeh je enkraten, pokrajina in njene lepote prav tako. Veliko dobrih ljudi smo spoznali in nadvse si želimo, da bi jim dobroto lahko vrnili pri nas. Hvala za vse."
VELINKA BISlC: „Kar smo tukaj videli in doživeli ne bomo nikoli pozabili. Takšno obliko bratskega sodelovanja moramo nadaljevati, obojestransko širiti in poglabljati. Občutkov se z besedami ne da izraziti, prijateljstvo bo v naših srcih živelo vedno."
J. Plesnik
Vida Lazarevič
Kristina Radovanovič
Zborovanje šoštanjskih planincev
Pridobiti čim več članov
Od zadnjega občnega zbora, ki je bil v znamenju 75-letnega jubileja PD Šoštanj novembra 1979, je poteklo leto in pol, 21. aprila letos pa so se na letni konferenci spet srečali številni šoštanjski planinci in napolnili dvorano Kajuhovega doma. Šaleški alpinistični odsek, ki je bil ustanovljen pri Planinskem društvu Šoštanj, sta zastopala znani alpinist Dušan Kukovec in načelnik odseka Ivan Avberšek, PD Velenje predsednik Andrej Kuzman in Mirko Žolnir, PD Mozirje predsednik Mirko Kovačič in Stane Štiglic.
Poročilo o delovanju društva je podal predsednik Evgen Drvarič,
ki se je še zlasti zavzel za delo z mladino in pionirji planinci na obeh šolah, kakor tudi za to, da bi se v društvo vključilo čimveč članstva. Saj je vendarle znano, da zahaja v naše planine in gore vse več planincev, ki pa niso vsi včlanjeni v planinsko društvo. Hoja v gore je postala takorekoč življenjska nuja, tako da je iz leta v leto bolj množična, kar potrjujejo številni vpisi v planinskih postojankah. Razne transverzalne poti in vsakoletna hoja na simbol slovenstva Triglav pa je postalo že pravo romanje množic.
Društvo je v obdobju od zadnjega občnega zbora organiziralo 10
množičnih izletov v Julijske in Savinjske Alpe, kakor tudi na pohode v zgodovinske kraje znane iz NOB. Večje število planincev pa si je nabavilo knjižice slovenske, šaleške in drugih planinskih tran-sverzal. Za Šaleško planinsko pot se zlasti zelo zanimajo planinci pionirji na obeh osnovnih šolah, ki so ju delno tudi že opravili. Propagandni odsek je organiziral štiri predavanja s prikazovanjem barvnih diapozitivov. Dvakrat je predaval o vzponu na Mount Everest alpinist Ivo Kotnik, dvakrat pa je predaval o potovanju in vzponih po Novi Zelandiji alpinist Dušan Kukovec. Predstavniki društva so
se udeležili lanskoletnega tečaja o gorski straži in varstvu narave na Boču. Prav tako je svoje delo opravil tudi markacijski odsek, katerega člani so obnovili vse markacije planinskih poti na področju društva. Ob koncu poročila pa se je predsednik zahvalil Telesno kulturni skupnosti občine Velenje, kakor tudi kolektivu šoštanjskih termoelektrarn za finančno pomoč.
O delu s planinci pionirji in izletih v preteklem letu sta poročala mentorica na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha Danica Vitez in Slavko Toplak na osnovni šoli Biba Roeck. Oba sta se zavzela za
sistematično planinsko vzgojo, ki-naj bi jo začeli najprej v tretjem in četrtem razredu, postopoma pa naj bi se vključevali tudi učenci višjih razredov, ki so sedaj bolj motivirani v raznih športnih društvih in klubih. Konferenca, ki jo je uspešno vodil planinski veteran Miloš Volk, je po končanih poročilih in razpravi sprejela še program delovanja društva za naslednje leto.
Po končanem zborovanju je načelnik alpinističnega odseka Ivan Avberšek imel predavanje s prikazovanjem barvnih diapozitivov o slovanski odpravi v Sovjetsko zvezo na Fanske gore, predgorje Himalaje.	V. Kojc
Gostje in gostitelji pred Savinjskim gajem
Jugoslovanska alpinistična odprava Lhotse 81 (5)
Pohod Travnik 81
Moči za vrh je še dovolj
Baza, 18.4.1981
RAZMIŠLJANJA MED DNEVI, KO BI ČLOVEK NAJRAJE ODŠEL!
TA GORA, KI SEM SI JO VZEL ZA CILJ, KI VRH VSE BOLJ ZASTIRA JI OBLAK, KI VZPON TJA K NJEJ MI ŽE ŠIBI KORAK IN SRKA KRI IZ PRENAPETIH ŽIL!
Med nami pa je kot kaže res nekaj takih, ki si odpravo predstavljajo napačno ali pa sploh ne vedo, kaj je to odprava. Morda so celo preveč razvajeni za ta divji in nekoristni svet nad nami. Verjetno je za njih uspeh, da so pač tukaj, vse ostalo pa ni več važno.
Alpinizem v Himalaji je nogomet, vsi igrajo, eden ali dva pa dasta gole, prideta na vrh. Vsaj običajno je tako.
Groba igra so pomrznjeni prsti, Marjanovi, ali Ang Phujeva smrt ali pa morda samo slabo vreme.
Gledalcev, ki bi ocenili tekmo ni, velikokrat ni niti sodnika. Gledalec, igralec in sodnik si sam ali pa še peščica prijateljev, ki v lastnem znoju bore malo vidijo okrog sebe.
Publika se vključi šele veliko kasneje in z vprašanji: »Kako je bilo? Ste »najeba-li« fantje?«. Toda tedaj je že vse za nami, človek pa rad pozablja, včasih celo hoče pozabljati iti tudi pozabi, posebno trpljenje.
In tako se čez nekaj časa zopet prijavi na naslednjo odpravo in šele potem, ko je pod goro. se spomni tudi trpljenja iz minulih dni.
Toda tedaj je že vse prepozno, morda ga spomin le za trenutek zbega, splaši!
Prijatelji ga potegnejo za sabo v verigo, iz katere ne more več ven. In prične se nova kalvarija.
Postane, mora postati trden člen verige. Morda ga za trenutek iztiri le bolezen, himalajski kašelj ali pa pismo od doma, ki ga hoče vrniti v sedaj neresnični svet. Običajno je potem še močnejši in bolj zagrizen.
Kako prijeten je občutek če veš, da te doma nekdo
čaka, da hrepeni po tebi in se boji za tvoje življenje.
In da se v bistvu ravno tako bori s to mogočno goro, kije niti ne vidi in ne pozna, a ve. da mu je hud sovražnik.
Človek se ozre nazaj v pošastno globino in skozi redek sneg, ki mu sili v oči, išče dolino. Rad bi nekaj povedal, a besede razbije že veter, kaj šele razdalja!
Hvala ti, ker me spremljaš na negotovi poti. kjer človeku še v derezah drsi in je do vrvi negotov.
Hvala ti. moja tiha sreča. Brez tebe ne bi znal živeti. NAPISANO V TABORU 3, 7000 metrov visoko v sredini aprila 1981!
P. S. Toliko za danes!
Postavili smo T3, ki je že preko 7000 metrov visoko, napetih imamo že nekaj vrvi naprej proti T4. Zelo nas ovira vreme, saj vsak dan obilno sneži in nas zasipajo plazovi in nam jemljejo tudi upanje na uspeh.
Toda trdno smo prepričani, da lepo vreme šele prihaja in tudi moči za vrh je še dovolj!
Vas lepo pozdravlja Ivč Kotnik!!!
Vse bolj množično
11'
Počitek (foto: I. K.)
Planinsko društvo Ljubno, krajevna borčevska.organizacija in občinska konferenca ZZB NOV Mozirje prirejajo letos že tretjič množični pohod k partizanski bolnišnici Celje na Travniku. Doslej so na pohodih prevladovali udeleženci iz občin Mozirje. Velenje in Žalec, pohod pa postaja vse bolj množičen in prireditelji si želijo, da bi postal slovenska .manifestacija.
Letošnji pohod bo v nedeljo. 17. maja. Pohodniki se bodo zbrali ob 7.30 na Ljubnem. odkoder se bodo popeljali do Rastk. Od tu bodo krenili do mesta, kjer je med vojno delovala osrednja bolnišnica Celje. Pri spominskem obeležju bodo prireditelji pripravili proslavo in tovari-ško srečanje borcev, ki so se tu zdravili, zdravniškega osebja, borcev 4. operativne cone, mladine, planincev in drugih.
Še pogled v zgodovino. Pod ročj e 4. ope ra t i vne cone j e bilo do leta 1944 brez bolnišnic. Borci so se zdravili v bunkerjih, običajno v bližini kmetij. Zato je glavni štab spomladi tega leta imenoval dr. Petra Deržaja za vodjo sanitetnega odseka za Štajersko. Kaj kmalu je pričel graditi bolnišnico. V gozdu na T rački planini in na nadmorski višini 1250 metrov je postavil prvo leseno barako, kijo je zakrival gost smrekov in bukov gozd. Njegovo delo je nadaljeval dr. Virgil Krasnik in zgradili so še osrednjo barako za težje bolnike, popolnoma opremljeno kirurško barako, v bližini pa še bolnišnico Podstrešek za lažje bolnike. Delo upravnika bolnišnice je nadaljeval dr. Dušan Šeber. pa dr. Žiga Červinko in dr. Robert Kukovec, kije bil zadnji upravnik bolnišnice in gaje okupator tik pred osvoboditvijo ustrelil na Ljubnem.
Sprva sta objekta sprejemala 57 ranjencev. V Pod-stršku je zanje skrbela bolničarka Lili. dr. Lili Če-rin-Petrač. Ob bojih za osvoboditev Gornje Savinjske doline so postale zmogljivosti premajhne in zgrajena je bila še ena baraka. Obe bolnišnici
sta zatem lahko sprejeli 85 ranjencev. V bližini osrednje bolnišnice j~e bilo pokopališče, kjer je bilo pokopanih 17 borcev, ki so tam umrli. Februarja 1945 je bila bolnišnica izdana in seje morala preseliti. Kljub izredno visokemu snegu in hudemu metežu je selitev uspela. .Težje bolnike so skrili v bunkerje. Enega izmed njih so Nemci odki ili in ubili dva bolničarja, tri borce in angleškega pilota iz Av-
stralije
Tudi med letošnjim pohodom bodo udeleženci obiskali še druga spominska obeležja. Med drugim se bodo ustavili pri spomeniku padlim borcem 14. divizije. Na tem mestu seje slavna 14. skušala prebiti mimo Ljubnega na gornje-grajsko področje. Preboj ni uspel, v srditih bojih pa je padlo devet borcev in dve borki.
Franc Ježovnik
Stena Aniča Kuka z vrisanima smerema pod 1 E), in pod 2. MOSORAŠKA (IV +, V).
BRID KLINA (VIA3, A4,
Paklenica 81
Na letošnjem /boru alpinistov iz vse Jugoslavije v Paklenici (Velehit) so velenjski alpinisti posvetili največ pozornosti vzgoji tečajnikov i,i pripravnikov. Skupaj z njimi so v -tenah kanjona Paklenice v Čuku in Aniča Kliku preplezali preko 40 smeri vseh težavnostnih stopenj. Ponovili so Centralne kamine ( + IV) in Akademsko ( + IV). med pomembnejšimi ponovitvami pa naj omenimo BRID KI.IN A (VI A3. A4. E). ki sla jo
opravila Ivo Avberšek in Silvo Cerjak. ler Mosoraško ( + IV. V), ki stajo ponovila Ti.ne Vovk in Rok Preložnik.
Nekaj alpinistov Šaleškega alpinističnega odseka pa seje med prazniki mudilo v Savinjskih alpah. vendar zaradi slabega vremena niso plezali, saj je zapadlo od 20 do 30 cm novega snega.
Snega je v gorah še veliko, zato opozarjamo vse tiste, ki se bodo te dni odpravljali v gore. da imajo popolno zimsko opremo
I. A.
Kenija - dežela sonca, nasprotij, dežela čudovitih barv 7
Piše: Renata Natek
Pred odhodom mi je bila dana še ena priložnost za novo pustolovščino. ...Vedela sem, da je poslednja v dolgi vrsti, ki sem jih doživela. Sejšelski otoki... kdo bi se jih branil? Zato sem z veseljem odletela na kratek obisk.
Sejšeli so skupina 89 granitnih in koralnih otokov v Indijskem oceanu, oddaljeni od najbližjih sosedov 1500 km. Največji otok nosi ime MAHE in glavno mesto pa Victoria. Od začetka sedemdesetih let vodita na otoke dve poti po vodi in po zraku. Na otokih prebiva okoli 60.000 potomcev kreolov, ki so jih v začetku 18. stoletja pripeljali kot sužnje. Danes so otoki preplavljeni z razkošnimi hoteli. Tukaj najdete vse, da vsaj za hip pozabite na svet, kakršnega sffio naredili in v katerem živimo; tukaj najdete svet, kakršnega bi si želeli. Če ste romantiki ali ne, vsekakor v tem okolju to postanete, in če ste kdaj-koli sanjali o sanjski deželi, so to gotovo otoki sredi Indijskega morja.
Prav tukaj sem preživljala zadnje ure, pred mano sta samo še dva dneva in zbogom Malindi, Kenija, ti čudoviti otoki. Vsa zbegana sem se vrnila v Malindi, izhodiščno točko vseh pustolovščin, Malindi, moj dom teh nekaj tednov. Mar je res vsega konec? Kam je odšlo zadnjih sedem tednov mi vendar ni jasno, pa vendar je resnica kruta in boleča. Vsem stvarem tega sveta je enkrat konec.
Odlašala sem s pakiranjem prtljage in upala, da bom dan odhoda s tem premaknila. Vedno znova sem jemala v roke letalsko karto in si ogledovala datum. Ne
ni bila napaka, pa čeprav sem srčno upala. Zadnji hip sem zmetala stvari v kovček, potovalko... kako je mogoče, da se je v teh tednih nabralo toliko drobnih reči — spominov, vsak s svojo zgodbo. Na letališče v Malindi so me spremljali prijatelji, v meni je kričalo, da je vse skupaj pomota in da nikakor ne more biti res, da se poslavljam. Spoznanje, da verjetno nikoli več ne bom prišla nazaj, je bilo neznosno. Čeprav sem tukaj preživela le nekaj minut svojega življenja, so mi privrele solze v oči.
še zadnji pogled z vrha stopnic letala na to čudovito zemljo, katere del sem tudi jaz in začutila sem, da me je nekdo dobesedno porinil u notranjost. Za mano so se zaprla težka vrata letala, ki me je popeljal proti domovini.
VeČina mojih sopotnikov ni razumela, da so te solze namenjene deželi, od katere smo se poslavljali. Na 'levi me je del poti spremljal ocean. A tudi on se je kmalu poslovil. Počutila sem se samo, a resničnost me je zbudila iz sanj dolgih nekaj tednov.
Pristali smo v Nairobiju, morala sem presesti na letalo za London. Kot da bi se v letališki mrzlici dokončno zbudila iz zimskega spanja. Moja edina misel je veljala domu. Mar bom zdržala še teh 14 ur. Udobno sem se namestila v Boeing 747, se založila z vsemi možnimi svetovnimi revijami in pohitela proti domu.
Tudi če bi hotela spati, mi razburjenost tega ni dovolila. V mislih sem se sprehodila po tednih, ki sem jih doživela. Spoznala sem, da
Dandanes je tarča mnogih svetovnih znanstvenikov, zgodovinarjev, ki pišejo študije o tem slikovitem mestu. Nekdo je dejal, da je zgodovina Lamuja pokrita s peskom Indijskega oceana in dejansko tudi je. Razvaline iz prejšnjih stoletij so resnično prekrite s peskom, tako da jih danes vidite, jutri ne, odvisno, kako piha veter z oceana. V mestu najdete tudi muzej, ki ga upravlja neki Nizozemec. Trdnjava iz 1318. leta mu daje poseben čar. Zal, je danes v njem eden najhujših kenijskih zaporov. Povedali so mi o izredno hudi kazni v njihovem zakonu; Če ukradeš kokoš, dobiš 6 mesecev zapora, če pa si slučajno še v vasi,
te navadno ubijejo na kraju samem.
Lamu je kot otok iz sanj. Na vsem otoku najdete le en land-rover in arhitektura vas popelje desetletja nazaj. Preplavljen je s turisti, vendar pa so možni le enodnevni ogledi mesta, kajti na celem otoku ne najdete hotela ali pen-siona.
Tako so minevali ti zadnji dnevi in ostalo mi je le 100 ur do mojega odhoda. V tem času sem že vedela, da letim iz Nairobija 3. februarja 1981 ob pol enih zjutraj v London in okoli 12. ure za Ljubljano ali Zagreb. Pred mano je resnično dolga pot.
Tako kujejo Afričani ob obali
se nikoli v življenju ne bom mogla dovolj zahvaliti ljudem, ki so mi omogočili to potovanje, od moje prijateljice, ki je financirala vso stvar do mojih sodelavcev, ki so mi omogočili neplačan dopust. Spoznala sem, da mi nikoli več v življenju ne bo dana takšna možnost in da je bilo resnično nekaj nepozabnega in edinstvenega. Od nekdaj sem romala po svetu, vendar si takšnega potovanja niti v snu nisem predstavljala.
Malo upanja je, da bom še kdaj obiskala ta del kontinenta. Verjetno nikoli več ne bo tako, kot je bilo v osemdesetih letih našega stoletja, ali kot sem Afriko doživela jaz.
Ostal mi bo nepozaben spomin in bogastvo, ki mi ga nihče nikoli in nikdar ne vzame.
(Konec)
Deklici plemena Masai
Številka 19 (581) - 15. maja 1981
Vaš obveščevalec
i\5 7
Koledar
Petek, 15. maja — Zofka sobota, 16. maja — Janez Nedelja, 17. maja — Jošt Ponedeljek, 18. maja — Erik Torek, 19. maja — Ivo Sreda, 20. maja — Bernard Četrtek, 21. maja — Dan letalstva JLA
ODLIČNO OHRANJENO ZASTAVO 101, letnik 1974, ugodno prodam. Ogled mogoč vsak dan od 16. ure dalje. Kolenc, Aškerčeva 5a, Šoštanj. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Tel. 852-464, Velenje. PRODAM NOV, ŠE NE RABLJEN MIZNI HARMONIJ, s . 7 registri, 45 W, cena 7.000 00 din. Franc Polak, Cesta XIV. divizije 9, Velenje.
PRODAM TAM 2001, vozen z B kategorijo, delo zagotovljeno. Novak, Sv.Florjan 177 (Po-hrastnik)— 881-256. Šoštar.j. PRODAM NOVO, SE NE UPORABLJENO MINI KUHINJO „GORENJE" tip PEA hrast, po ugodni ceni. Informacije po tel. 851-100 int. 251, vsak dan razen sobote in nedelje od 6. do i 4. ure. TOVORNO PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO PRODAM. (5.500,00 din) in šotor za 4 osebe (3.000,00 din), Jože Kegl, Koroška 8c, Velenje.
DOBRO OHRANJENO SIMCO 1100, modre barve, s plinsko napravo, prodam za 85.000,00 din. Telefon 850-003.
UGODNO prodam dve leti rabljen barvni televizor Gorenje — safir. Informacije na tel. 850-721 po 14. uri.
UGODNO prodam R 4, letnik 1978, 34.000 km Šketa, 1 etuš — tel. 063 884-137. PRODAM KAMP PRIKOLICO, Drago Šavor Šaleška 2/d, Velenje. Telefon 850-776.
DAM V NAJEM ALI TUDI PRODAM enostanovanjsko hišo ob asfaltni cesti na Polzeli. Informacije Jože Medved, Spodnje Gorče 14a, Braslovče. TAKOJ ZAPOSLIM DVA KV ELEKTRIKARJA. Informacije od 14. do 16. ure na telefon !52-912. Edo Jan, cesta IX/6 Velenje
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Petek, 15. maja — dr. Hribarjeva (dnevni), dr. Zupančič (nočni) Sobota, 16. maja — dr. Blatnik (dežurni), dr. Preme (pomožni dežurni)
Nedelja, 17. maja — dr. Blatnik (dežurni), dr. Preme (pomožni dežurni)
Ponedeljek, 18. maja — dr. Pustovrh (dnevni), dr. Zuberjeva (nočna)
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
(Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti ZD Velenje, ; cer v pripravljenosti na domu)
Sobota, 16. maja — dr. Mirjana Tomas, Velenje, Sercerjeva 13
Nedelja, 17. maja — dr. Mirjana Tomas, Velenje, Šercerjeva 13
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI SoStanj y Petek, 15. maja — dr. Menih Sobota, 16. maja — dr. Menih Nedelja, 17. maja — dr. Menih Ponedeljek, 18. maja dr. Stupar Torek, 19. maja — dr. Stupar Sreda, 20. maja — dr. Pirtov-šek
Četrtek, 21. maja — dr. Dovšak VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE — SEDEŽ ŠOŠTANJ
Od petka, 15. maja do četrtka, 21. maja — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Velenje, Vrnjačke banje 7, telefon 852-381.
20 in 21. 5. — sreda, četrtek ob 18. in 20. uri
PRESTRELJENI DOLAR -
italijanski vestem
KINO DOM KULTURE VELENJE 17. 5. — nedelja ob 10. uri: OTROŠKA MATINEJA NEUSTRAŠNI POPAJ — ameriška risanka
18 5. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE ZAKON MARIJE BRAUN -nemška drama
V	glavni vlogi: Hanna Schygulla 21. 5. — četrtek ob 20. uri
ZVEZDNATA STEZA — ameriški znanstveno fantastični
V	glavni vlogi: Leonard Nemoj
KINO ŠOŠTANJ 16 5. — sobota ob 13,30 OTROŠKA MATINEJA NEL STRAŠNI POPAJ — ameriška risanka
16.	5. — sobota ob 19.30 MAŠČEVANJE ZELENEGA SRŠENA — ameriški akcijski
V	glavni vlogi: Bruce Lee
17.	5. — nedelja ob 17,30 in 19,30
TEREZINO TELO — italijanski
18.	5. — ponedeljek ob 19,30 PRESTRELJENI DOLAR — italijanski vestem
20 5. — sreda ob 19,30 MESTO ŽENSK — italijanska seks. komedija
V	g.avni vlogi: Marcello Ma-stroianni
KINO ŠMARTNO OB PAKI
15. 5. — petek ob 20 uri MAŠČEVANJE ZELENEGA SRŠENA — ameriški akcijski
17. 5. — nedelja ob 13,30 OTROŠKA MATINEJA NEUSTRAŠNI POPAJ — ameriška risanka
19.	5. — torek ob 20. uri TEREZINO TELO - italijanski
Prihodnji četrtek, 21. maja bo v domu kulture v Velenju gostoval folklorni ansambel Abraševič iz Beograda. Nastopilo bo okoli 50 plesalcev, pevcev in glasbenikov.
Kombinirani folklorni ansambel Abraševič se je pred kratkim vrnil iz turneje po ZDA, potem ko je z velikim uspehom prepotoval skoraj vso Evropo. Trenutno potuje na Dunaj, spotoma pa bo nastopil pri nas. Program v Velenju predvideva naslednje plese: Partizani. Jugoslavija, Plese iz Srbije, Hrvatske, Pastirske plese, Šota, Krajiške plese, plese iz okolice Niša, Kosova, otoka Su-ska, Slovenije, Glamoča iz Bosne, iz okolice Ohrida Bilijana, iz Vojvodine in Makedonije. Vmes bo nastopil narodni orkester in vokalni solisti.
Vstopnice po 50 dinarjev že prodajajo v knjižnici Velenje.
koš, roj. 1956, gospodinja iz Baj-moka; Stanislav Mance, roj. 1958, elektrikar iz Velenja in Iva Kupre-šak, roj. 1961, delavka iz Velenja; Branko Zerdoner, roj. 1954, tehnolog živilske stroke iz Velenja in Gabrijela Zabukovnik, roj. 1959, prodajalka iz Andraža; Borut Bajda, roj. 1962, dijak iz Slovenskih Konjic in Darinka Halo-žan, roj. 1962, dijakinja iz Velenja; Franc Gluk, roj. 1956, elektrotehnik iz Velenja in Majda Petek, roj. 1958, učiteljica iz Velenja; Stanislav Stropnik, roj. 1954, ključavničar iz Velenja in Lidija Caf, roj. 1962, dijakinja iz Šaleka; Miloš Tajnik, roj. 1952, avto-klepar iz Gorenja in Anica Pla-skan, roj. 1952, komercialni tehnik iz Lokovice; Stanislav Lipičnik,
roj. 1957, elektrotehnik iz Velenja in Bojana Mežnar, roj. 1958, spec. pedagog iz Divače.
Franc Horvat, roj. 1960, avto-mehanikarski delavec iz Velenja in Marija Es, roj. 1961, vzgojiteljica iz Velenja; Josipa Jagič. roj. 1952. laboratorijski tehnik iz Velenja in Milorad Šikman. roj. 1952. študent iz Velenja; Mihael Žnidar, roj. 1953. elektrikar iz Velenja in Danica Kumer. roj. 1962, delavka iz Velenja; Stanko Landekar, roj. 1954, zidar iz Šele in Branka Kotnik, roj. 1961. prodajalka iz Velenja.
Stanislav Kugler, roj. 1951, vodovodni instalater, Mali vrh 6 in Marjanca Dobnik, roj. 1959, prodajalka, Šmartno ob Paki 115;
GIP VEGRAD VELENJE
Prešernova 9/a
RAZPISUJE
za šolsko leto 1981/82 naslednje štipendije za dosego poklica:
1.	STROJNI KLJUČAVNIČAR	j5 štipendij
2.	AVTOMEHANIK	2 štipendiji
3.	SOBOSLIKAR	>3 štipendije
4.	POLAGALEC PODOV	3 štipendije
5.	ZIDAR	13 štipendij
6.	TESAR	12 štipendij
7.	ŽELEZOKRIVEC	5 štipendij
8.	PEČAR	5 štipendij
9.	KAMNOSEK	3 štipendije
10.	CEMENTNINAR	3 štipendije
11.	BETONEREC	3 štipendije
12.	BRUSILEC ORODIJ IN REZIL	1 štipendija
13.	STAVBNI MIZAR	4 štipendije
14.	GRADBENI TEHNIK	5 štipendij
15.	DIPL. EKONOMIST	1 štipendija
16.	DIPL. GRADB. ING.	3 štipendije
17.	DIPL. GRADB. ING. ZA NIZKE	
	GRADNJE	1 štipendija
18.	DIPL. ING. STROJNIŠTVA	1 štipendija
K izpolnjeni prijavi za štipendiranje« obrazec DZS 1,65 priložite overjen prepis ali fotokopijo zadnjega spričevala oz. frekventacijsko potrdilo in potrdilo o izpitih za študente, ki so že vpisani. Kandidati za poklice pod št. 1 do 13 pa še spričevala medicine dela o zdravstveni sposobnosti za opravljanje poklica. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim uspehom, nižjim povprečjem dohodka na družinskega člana, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavcev GIP VEGRADA. Kandidati za štipendije naj pošljejo prijavo s prilogami do 25. junija 1981 na naslov: GIP VEGRAD VELENJE, Izobraževalni center, Prešervnova 9/a, Velenje. /
Nepopolnih prošenj komisija za izobraževanje ne bo obravnavala. V kolikor ne bodo podeljene vse štipendije v tem roku, bo komisija za izobraževanje naknadno prispele prošnje obravnavala v dodatnem jesenskem roku.
ma^ ični urad velenje Poroke:
Zoran Ramšak, roj. 1959. rudar iz Velenja in Silva Belci, roj. 1959, delavka iz Velenja; Miran Pahov-nik, roj. 1962, strojni ključavničar iz Velenja in Marjanca Zupančič, roj. 1962, dijakinja iz Velenja; Silvester Ozimic, roj. 1952, uslužbenec z Raven na Koroškem in Berta Jurhar, roj. 1947 uslužbenka z Raven na Koroškem; Rado Jurkič, roj. 1957, rudar iz Velenja in Luca Lukič, roj. 1959, delavka iz Velenja; Anton Ocepek, roj. 1957, prodajalec iz Rečice ob Paki in Ivana Zabukovnik, roj, 1960, medicinska sestra iz Rečice ob Paki; Andrej Melanšek, roj. 1960, vodnik v JLA iz Tuzle in Djerdji Pat-
gorenjei

Na podlagi sklepa delavskega sveta DSSS Gorenje Promet— Servis.
Komisija za delovna razmerja RAZPISUJE
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTOR SPLOŠNO-ORGANIZACIJSKEGA SEKTORJA DSSS
Za opravljanje del in nalog direktor splošno-organizacijskega sektorja je lahko imenovan delavec, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da ima najmanj višješolsko izobrazbo ekonomske, pravne oz. organizacijske smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za višje ali visoko šolsko izobrazbo,
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali sorodnem področju,
—	da je moralno-politično neoporečen.
Delavec bo imenovan za dobo 4 let.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: Gorenje, Kadrovska operativa, 63320 Velenje.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa najkasneje do 30. junija 1981.
REDNI KINO VELENJE 15.5. — petek ob 18. in 20. uri TEREZINO TELO — italijanski.
V	glavni vlogi: Enrico Maria Sa-lerno
16.	in 17. 5. — sobota, nedelja ob 18. m 20. uri
TUDI ANGELI RADI JEJO FIŽOL — italijanska komedija,
V	glavni vlogi: Bud Spencer
17.	5. — nedelja ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA NEUSTRAŠNI POPAJ — ameriška risanka
18.	in 19.5, —ponedeljek, torek ob 18. in 20. uri
MESTO ŽENSK — italijanska seksi komedija
V	glavni vlogi: Marcello Ma-stroianni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka
Jerneja Medveda
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebej hvala godbi iz Laškega, pevskemu zboru s Konovega, stanovskim tovarišem rudarjem iz Laškega, OO ZSS rudnika Laško, ZZB NOV Rečica, AMD Velenje, govorniku ob odprtem grobu tov. Jožetu~Lemplu ter krajanom Konovega.
tt,v 'i''S',"n 'X sltnJ aJhiv »! ia: ■ bv srj ,■>
■ i s n
■i JU-U S -j
e
1 91 ■!£. • "trt? n,
Žalujoči sin Edo z družino in sorodniki.

^—<7 r
RUOARSKI ŠOLSKI CENTER
VELENJE
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsko-socialni sektor
V zvezi z določili zakona o delovnih razmerjih ter §klepa komisije za delovna razmerja TOZD Komerciala —Promet z dne 6. 5. 1981
OGLAŠAMO
potrebo za opravljanje del in nalog KOMERCIALIST PRODAJE
Pogoj: višja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri in 2 leti delovnih izkušenj oz: srednja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Za opravljanje navedenih del in nalog se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela, ki traja
3 mesece.
Osebni dohodek je v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev za OD TOZD Komerciala —Promet.
Kandidati, ki izpolnjujete pogoje, oddajte pismene vloge z dokazili o izobrazbi na naslov: Kadrovsko-socialna služba, Rudarski šolski center Velenje, Prežihova 3, v roku 15 dni od objave v časopisu.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo.


RUOARSKI ŠOLSKI CENTER
VELENJE
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE
Kadrovsko socialni sektor
V zvezi z določili zakona o delovnih razmerjih ter sklepa komisije za delovna razmerja tozda Instalacije z dne 30. 4. 1981
OGLAŠAMO
potrebo za opravljanje del in nalog
SAMOSTOJNI REFERENT ZA KOOPERACIJO
Pogoj: — končana srednja tehniška šola komercialne, elektro ali strojne smeri; — 2 leti delovnih izkušenj.
Za opravljanje navedenih del se delovno razmerje sklepa za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela 8 tednov. Osebni dohodek je v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev za OD tozda Instalacije.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje naj pisne vloge z dokazili o izobrazili naslove na kadrovsko-socialno službo Rudarskega šolskega centra Velenje, Prežihova 3, v roku 15 dni od objave v časopisu.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo.
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD
ŠOŠTANJ
Razpisna komisija
V skladu s 138. členom statuta VVZ Šoštanj razpisna komisija RAZPISUJE
prosta dela in opravila RAVNATELJA (reelekcija)
Za opravljanje del in nalog ravnatelja je lahko imenovan delavec, ki v skladu s splošnimi zakonskimi pogoji izpolnjuje še naslednje:
—	je vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec;
—	ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok;
—	ima organizacijske in strokovne sposobnosti;
—	da je moralno-politično neoporečen.
Delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijave pošljite na svet VVZ Šoštanj, Koroška 13 — razpisna komisija, v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 15 dneh po sklepu sveta VVZ Šoštanj.
VEPLAS VELENJE DSSS
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA prosta dela in naloge
ČUVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV (2 delavca)
Pogoji: — PK, NK delavec in 1 leto delovnih izkušenj ter opravljen izpit o ravnanju z orožjem.
Za navedena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo določeno po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo prijave na naslov VEPLAS VELENJE, Celjska cesta 35, Velenje, v roku 15 dni od objave. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po preteku roka za sprejemanje prijav.
POPRAVEK
Zaradi neljube pomote popravljamo zahvalo za ROŽA-LIJO LEGNER. Pravilno besedilo se glasi:
Žalujoči: mož Miha, sinova Janko in Fortunat ter hčerke Helena, Zinka in Marica z družinami.
V nedeljo se nam ob vsakem vremenu obeta zelo zanimiva prireditev. Njen pokrovitelj je tovariš Franc Leskošek-Luka.
Trebeliško
V nedeljo dirka prvenstva Jugoslavije
Ljubitelji motokrosa iz Šaleške doline, pa verjetno tudi od drugod, se bodo v nedeljo gotovo spet zbrali na rekreacijskem centru v Trebeliškem. Domače avto moto društvo bo namreč pojutrijšnjem organiziralo drugo letošnjo dirko za državno prvenstvo v kategoriji motorjev do 250 ccm. Seveda so imeli ta teden člani veliko dela, saj so morali kar najbolje pripraviti progo za to lepo in zanimivo tekmovanje. Delo so kot vselej doslej — sevala opravljali udarniško.
Zanimivost letošnjega prvenstva v motokrosu je v tem, da bodo nastopili vsi naši najboljši tek-
Topolšica
Plesni klub Velenje
Dober nastop
Pred nedavnim je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo osnovnih šol v družabnem plesu. Prireditve se je udeležilo 148 parov iz vse Slovenije, med njimi tudi dvanajst iz velenjske občine. V tekmovalnem delu so morali prikazati štiri plese, ki so se jih naučili v plesnih tečajih. Zaplesali so angleški valček, foxtrot, jive in polko.
Naši pari so bili uspešnusaj sejih je kar osem uvrstilo med 70 najboljših. Med 40. jih je bilo sedem, štirje so se uvrstili med 24 in dva para sla posegla v boj za najvešja mesta. Na koncu je par Olga Ramšak-Janez Meža zasedel deveto mesto, par Nadja Koželj-Samo Cestnik pa deseto. Oba para sta z osnovne šole Anton Aškerc. Ta uspeh lahko pripišemo resnemu delu in sodelovanju vseh parov njihovih učiteljev in osnovnih šol.
Sandi Jeromel
Uspešni tudi v mnogobojih
Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Mariboru slovensko prvenstveno tekmovanje v mnogobojih. Tekmovanja sta se udeležila dva velenjska atleta, ki sta dosegla pomembna uspeha. V šesteroboju (tek 100 m, tek 80 m ovire, skok v višino, tek 800 m, skok v daljino, met kopja) je dosegel velenjski pionir Tone Založnik 2. mesto. Med mladinci pa je bil v osmeroboju (tek 110 m ovire, tek 100 m skok v daljino, skok s .palico, tek 1000 m, med kopja in krogle, skok v višino) Vojko krajnc. tretji.
movalci, to je motokrosisti prve in druge lige. Torej bomo v nedeljo na Trebeliškem videli tudi Velenjčana Andreja Majerja, lanskega zmagovalca v drugi ligi. Vsi mu želimo, da bi bil tudi pojutrišnjem na domači približno 800 metrov dolgi progi kar najbolj uspešen.
^Tekmovalci bodo najprej vozili dva kroga, nato pa bo sledila še finalna dirka, ko bodo svoje sposobnosti pokazali najboljši. V premoru med posameznimi dirkami se bodo predstavili s svojimi modeli tudi člani velenjskega aerokluba.
Šoštanj
Naa pobudo Temeljne banke Velenje in osnovne šole Biba Roeck Šoštanj je bilo preteklo soboto v Šoštanju prvo športno srečanje članov šolskih hranilnic. Srečanja so se udeležili člani šolskih hranilnic velenjske in moz.irske občine, kot gostje pa so na njem sodelovali tudi mladi iz italijanske Gorice. Mladi so bili navdušeni, saj so poleg tega, da so se s sovrstniki pomerili v igri med dvema ognjema in v košarki, tudi izmenjali izkušnje na področju mladinskega hranilništva. Takole so o tem srečanju pripovedovali:
DAVID CENE, osnovna šola Ivana Trinka Gorica. »Mladi, ki varčujemo v slovenskem dijaškem
Erika Cverlin
Atletika
Spomladanski kros ni najbolje uspel
Zveza telesnokultumih organizacij občine Velenje je 23. aprila priredila občinsko prvenstvo — Spomladanski kros 81. Tekmovanja v velenjskem parku seje udeležilo 350 tekmovalcev, med katerimi je bilo največ cicibanov in osnovnošolcev, medtem ko je bila udeležba srednjih šol, delovnih organizacij in drugih klubov dokaj pičla.
Med prvimi so se na 500 metrov dolgo progo podali cicibani iz vzgojno varstvenih ustanov Velenja. Med 27 uvrščenimi cicibani je bil najhitrejši Primož Koren, med 14 cicibankami pa Saša Mravljak. Takoj za njimi so štartali mlajši pionirji (letnik 1970). Zanje je bila proga dolga 1000 metrov, prvi pa je skozi cilj pritekel Roman Tamše. Irena Volk pa je bila najhitrejša med mlajšimi pionirkami.
Med letniki do 1967 je bil najhitrejši pionir Tine Štajner, med pionirkami pa Nataša Krenker. Povedati je potrebno, daje bila to najbolj množična skupina pionirk in pionirjev. V obeh skupinah je nastopilo po 70 tekmovalk in tekmovalcev. Lep tek je bil tudi v skupini starejših pionirk in pionirjev. Zmagala pa sta Laubič med pionirji in Majhnova med pionirkami.
Pionirke in pionirji so tekmovali tudi za ekipno uvrstitev šolskih športnih društev velenjske občine. Najboljši so bili učenci SŠD Anton Aškerc Velenje, nato pa so se zvrstili SŠD Gustav Šilih, Veljko Vlahovič in Miha Pintar Toledo Velenje ter ŠŠD Biba Roeck in Karel Destovnik Kajuh Šoštanj.
Veliko slabša pa je bila udeležba pri mladinkah in mladincih terčlanicah in članih. Tako je med starejšimi pionirkami (letnik 1965) pritekla zmago Jana Pečovnik (Gimnazija), med desetimi mladinci Marjan Murgelj (RŠC), med štirimi mladinkami Jelena Ficko (Gimnazija), med sedmimi starejšimi mladinci Anton Smolar(RŠC), med dvema starejšima mladinkama MelitaZemljak (SK), edina članica pa je bila delavka Gorenja Irena Kramer. Med petimi člani do 25 let je zmagal član AK Velenje Obrad Lazič, med sedmimi člani do 35 let je zmagal Stane Grudnik (REK), med člani do45 let pa Rudi Božič.
Mladinskim in članskim ekipam niso podelili pokalov, ker ekipe niso bile popolne.
Nerazumljiva je skromna udeležba srednješolcev ter tekmovalcev iz organizacij združenega dela.
Ob rob občinskemu prvenstvu v krosu naj zapišemo, daje med mlajšimi udeleženci to tekmovanje dobro uspelo. Nastop mladinskih in članskih vrst pa je bil izredno slab in si takega velenjski šport ne zasluži. Že letos so bili uspešni krosi v delovnih organizacijah. zato je ta skromna udeležba kar nerazumljiva. Nekje se je očitno zataknilo!
Morda se bo oglasil še kdo. To pa je
tudi namen tega članka, saj si želimo, da bi bila takšna tekmovanja kar najbolj množična in to ne glede na to. kje je tekmovanje, kdo je organizator in podobno.
H. Jerčič
domu v Gorici, smo bili nad vse navdušeni, ko smo prejeli vabilo, da lahko sodelujemo na tem športnem srečanju. V Italiji namreč nimamo takšnih srečanj. V Sloveniji še nisem bil. zato sem bil še toliko bolj navdušen. Vaša republika je zelo lepa. zabavno je športno srečanje, ki so ga pripravili v Šoštanju. Tu mi je tako zelo všeč. da bi kar ostal. Upam. da bom še imel kdaj priložnost. da sodelujem na kakšnem takšnem srečanju.«
PETER CEH, Šoštanj: »Obiskujem 4. razred, na današnjem športnem srečanju pa sem vodja ekipe tretjih in četrtih razredov. Z varčevanjem v šolski hranilnici sem pričel
David Cene
Zmagali Velenjčani
Atletski klub Velenje je bil 8. maja organizator tekmovanja pionirskih atletskih selekcij iz Maribora, Raven, Reke, Celja in Velenja. Ekipo Velenja so poleg domačinov sestavljali tudi tekmovalci iz Mozirja.
Ekipno so tekmovali pionirke letnika 1968 in pionirji letnika 1967, ostali pa so nastopili posamično. Domači ekipi sta dosegli nepričakovan uspeh, saj sta zmagali pred izredno močno selekcijo Maribora.
Velik uspeh
Letošnjega 25. pohoda po poteh partizanske Ljubljane so se udeležili tudi velenjski atleti — predvsem v tekmovalnem delu jubilejne manifestacije mladosti in spomina na herojsko Ljubljano.
V tekmovalnem delu so v štafetah zmage sodelovali pionirji in pionirke. V obeh konkurencah je bronasto odličje pripadlo učencem velenjskih šol. Pionirji osnovne šole Anton Aškerc so bili tretji v štafeti 3 x 100 metrov. Za ekipo so tekli Laubič, Debelak in Murgelj. Pionirke osnovne šole Veljko Vlahovič so bile prav tako tretje, nastopile pa so Majhnova, Krenkerje-va in Joštova. Takšen uspeh je toliko več vreden, ker je tekmovanje v Ljubljani resnično kakovostna prireditev, saj sodelujejo najboljši tekmovalci in tekmovalke vseh šol Slovenije.
Zvečer, na sklepni prireditvi, na Teku prijateljstva, pa so znova presenetili prav Velenjčani. Miklavži-na je bil v ospredju mednarodnega teka prijateljstva in na koncu zasedel odlično šesto mesto v močni mednarodni konkurenci. S tem mestom je bil najboljši tekmovalec iz Slovenije in drugi Jugoslovan. Klubska tovariša Anič in Popetru sta mu sledila kar se da uspešno. Anič je bil dvaindvajseti, četrti med Jugoslovani, Popetru pa 51. Te uvrstitve so zadostovale ekipi Velenja za skupno 6. mesto, sicer pa je bila ekipa Velenja najboljša med jugoslovanskimi mesti.
Takšnega uspeha prav gotovo ni nihče pričakoval! Je pa to tudi plod skupnih prizadevanj velenjskega atletskega kluba in drugih, ki pomagajo pri razvoju vrhunske atletike v Šaleški dolini. Miklavžina in Anič — oba letošnja državna repre-zentanta — tako uspešno nadaljujeta svojo letošnjo atletsko pot in se približujeta res izrednim uspehom.
Hinko Jerčič
Nogomet '
Dragoceni točki v gosteh
Igralci čRudarja so si spet izboljšali izglede za obstanek v II. ligi. V nedeljo so gostovali v Visokem in tamkajšnjo Bosno pre-
šele pred kratkim. Mislim, da je prav. da se mladi varčevalci ne srečujemo samo v šolskih hranilnicah. temveč tudi na športnih srečanjih.«
MOJCA MAVRAŠ, Velenje: »Današnje srečanje je zelo dobro pripravljeno in poteka v zelo prijetnem vzdušju. Seveda pa danes ne bomo le tekmovali, temveč tudi izmenjali izkušnje s področja mladinskega hranilništva. Obiskujem osmi razred. Vsi učenci našega razreda smo se dogovorili, da bomo zbirali denar za končni izlet. Ta denar pa nalagamo v šolski hranilni-
U ANDREJA ŠELIGA. Velenje:
Peter Čeh
magali z rezultatom 3:1, z zadetki Narandže, Raukoviča in Trnini-ča. Trenutno so Velenjčani s 23, točkami na trinajstem mestu, prav toliko točk ima Gošk—Jug, vendar slabšo razliko v golih. Vrbas na 15. mestu ima 18. točk. Bosna na zadnjem pa 15.
V nedeljo bo v Velenju derbi z dna lestvice, saj na igrišču ob jezeru gostuje Vrbas. Seveda si nogometaši Rudarja ne smejo privoščiti nobenega spodrsljaja, kajti do konca prvenstva je še še pet kol.
Le še točka
Nogometaši Smartnega so preteklo nedeljo doživeli prvi poraz v spomladanskem delu prvenstva SNL. V Ljubljani jih je z rezultatom 2:0 (0:0) premagal Slovan, ki doslej v tem delu prav tako še ni izgubil srečanja. Derbi obeh še neporaženih ekip je postregel z zanimivo igro, v kateri so si domačini priigrali nekoliko več priložnosti za zadetek in dve tudi izkoristili. V 70. minuti so tudi igralci Smartnega dosegli zadetek. ki pa gaje sodnik na začudenje vseh razveljavil zaradi domnevnega nedovoljenega položaja. Šmartno je kljub porazu še naprej ostalo na 1. mestu. Na igrišču v Smartnem ob Paki bo v nedeljo gostovala ekipa Lendave.
Visoka zmaga
Nogometaši Elkroja si pred tekmo z vodilnim na lestvici vsekakor niso obetali tako prepričljive zmage in po igri v prvem polčasu je tudi ni bilo moč pričakovati. Domači so povedli, ko je Ermenc izkoristil ponujeno priložnost, gostje pa so kmalu zatem izenačili. Najprej so dosegli zadetek, ki ga je sodnik zaradi nedovoljenega položaja razveljavil, zaradi burnih protestov pa je moral seči tudi po rumenih kartonih. Že v nasprotnem napadu se jim je sodnik »oddolžil« in dosodil enajstmetrovko v njihovo korist.
V nadaljevanju so igralci obeh moštev zaigrali bolj poletno. Igra je bila enakovredna z vrsto priložnosti na obeh straneh. Domačih športna sreča tokrat ni zapustila, srečanje pa je odločil Špende, ki je v treh minutah dvakrat zatresel mrežo gostujočega vratarja. Nogometaši Ptuja se kljub temu niso predali in so še naprej napadali domačini pa so spretno izkoristili enega od protinapadov in si zagotovili zmago. Gostujoči vratar je namreč moral posredovati precej pred svojimi vrati, žoga seje odbila na levo stran do Hribernika, kije takoj streljal in z velike razdalje dosegel četrti zadetek.	j. p.
Rokomet
Brez težav
V 18. kolu II. zvezne rokometne lige sever — ženske so igralke Velenja v Rdeči dvorani premagale ekipo Dja-kova z rezultatom 22:13 (10:7).
Po nekoliko slabši igri v prvemu delu so igralke Velenja zaigrale zelo dobro v nadaljevanju in zasluženo ter brez težav premagale gostje iz Djako-va, ki so na čelu z vratarko pokazale zelo slabo igro.
Pri Velenjčankah je treba posebej pohvaliti najmljajšo med njimi — Kotnikovo, ki je igralka kot izkušena igralka in se izkazala z lepimi streli s krila.
Derbi Minervi
Rokometaši Šoštanja so v 17. kolu gostovali v Grižah in srečanje z Minervo izgubili z rezultatom 17:15 (9:7). Domačini so bili boljši ves čas srečanja. V drugem polčasu so celo povečali rezultat na šest zadetkov prednosti, gostje pa so na koncu vendarle ublažili poraz.
Rokometaši Šoštanja so kljub temu prvemu porazu v spomladanskem kolu in tretjem v prvenstvu še vedno na prvem mestu s točko prednosti pred Jelovico. Jutri gostuje v Šoštanju Usnjar.
POMEMBEN USPEH VESNE HALOŽAN
V eni prejšnjih številk Našega časa smo že pisali o pomembnem uspehu velenjske gimnazije, saj sta se dva njihova učenca uvrstila v znanju angleščine in matematike na republiškem tekmovanju na drugo mesto.
Vesna Haložan je nato sodelovala še na zveznem tekmovanju v znanju angleščine, kjer pa se je uvrstila v sam vrh. Osvojila je prvo mesto. Njenega uspeha so se nadvse razveselili vsi dijaki in profesorji gimnazije Velenje, saj je znano, da so imeli tisti učenci, ki obiskujejo usmeijene srednje šole, veliko prednosti. Ob tej priložnosti so pripravili na gimnaziji krajšo slovesnost, na kateri so med drugim čestitali Vesni Haložan za dosežen uspeh in njeni mentorici Dragici Letonje, ki ima pri tem tudi zasluge. Skupaj z Vesno so se uspeha veselili vsi. (na posnetku)
Športno srečanje mladih varčevalcev
Doslej smo se imeli mladi varčevalci priložnost srečati samo v šolskih pionirskih hranilnicah. Zaradi tega smo bili zelo veseli odločitve, da lahko sodelujemo na Športnem srečanju mladih varčevalcev. Pomerili se bomo v športnih disciplinah, še pomembnejše pa je po mojem mnenju medsebojno spoznavanje varčevalcev naše in mozirske občine. Veseli pa smo bili tudi gostov iz Italije.
V šolski hranilnici varčujem, tam pa sem tudi uslužbenka. Delo mi ugaja.«
ERIKA CVERLIN, mentorica pionirske hranilnice na osnovni šoli Biba Roeck: »Že dolgo smo razmišl-
jali. da bi organizirali kakšno večjo srečanje mladih varčevalcev na našem področju. Končno smo se z Ljubljansko banko Temeljno banko Velenje dogovorili za organizacijo športnega srečanja. Organizator tega srečanja je naša osnovna šola. Srečanje smo dobro pripravili, nad vse zadovoljni pa smo tudi z udeležbo. Pogrešamo samo učence dveh osnovnih šol iz Velenja in ene iz Mozirja. S takšnimi srečanji nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje. Vsako leto naj bi bila organizator srečanja kakšna druga osnovna šola, kjer deluje pionirska hranilnica.«
Mira Zakošek
Mojca Mavraš
Andreja Šeliga
Športniki za praznik
V	počastitev 9. maja, krajevnega praznika je bilo v Topolšici tudi več športnih prireditev.
V	petek, 8. maja so domači judoisti pripravili ekipno tekmovanje pioni-tjev. Sodelovala so moštva Celja, Slovenj Gradca in Topolšice. V vrsti Topolšice so nastopili tudi najboljši pionirji in pionirke iz Velenja. Tekmovanje si je ogledalo veliko gledalcev, ki so bili navdušeni nad posameznimi boji. Domačini so pokazali največ znanja in spretnosti in premočno zmagali.
Rezultati: Topolšica: Slovenj Gradec I J:/: Celje:Slovenj Gradec II 5:4; Celje:Topolšica 2:7; slovenj Gradec I Celje 2:7. Slovenj Gradec UTopolšica 3:6. Vrstni red: 1. Topolšica 25 točk. 2. Celje 14. 3. Slovenj Gradec II 10. 4. Slovenj Gradec 13
V	soboto. 9. maja je organiziral Odbojkarski klub Topolšica mladinski odbojkarski turnir, na katerem so nastopila moštva iz Šempetra. Mislinje in Topolšice. Ekipe iz Braslovč pa žal ni bilo. Zasluženo so zmagali na turnirju mladi odbojkarji iz Mislinje, ki so premagali oba nasprotnika z 2:0. Drugo mesto je zasedla mladinska vrsta Topolšice, ki pa ni zaigrala tako, kot je bilo pričakovati.
Slavje športnikov v počastitev krajevnega praznika Topolšice so sklenili šahisti iz Lajš, Topolšice in Loma. Zmagali so šahisti iz Lajš, drugi so bili igralci Topolšice. tretje mesto pa je zasedla ekipa Loma. Med posamezniki so se najbolj izkazali Peter Poljak, Peter Vodetič in Slobodan Kneževič.
Darko Menih
Gorenje prvak
Končana je občinska sindikalna šahovska liga, na kateri je nastopilo 11 ekip. zmagali pa so šahisti velenjskega Gorenja.
Končni vrstni red: 1. Gorenje Velenje 96.5. 2. Vegrad 82.5. 3. REK 82. 4. Rudarski šolski center 78,5.5. VEKOS 62.5, 6. TUŠ 57. 5. Vzgojno izobraževalni zavod 56,5, 8. Upokojenci 46, Gimnazija 37.5, 10. Veplas 36,5, II. RŠC — mladi 25,5 točke.
V ekipi je nastopilo II članov in I članica. Tekmovanje je lepo uspelo, čeprav je imel organizator težave, ker se ekipe niso redno udeležvale tekmovanj, ena izmed ekip pa je med tekmovanjem tudi odstopila.
H. Jerčič