Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Izhaja vsak Četrtek popoldne; v sluCaju proz- ji Posamezna iti vllka Din 1*50 — Ceno: za 1 mesec n Oglasi, reklamacije ln naroCnlna na upravo ntka dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari II Din za Četrt leta Din IS**, ca pol leta Din 30--; za II (ugoslovanske tiskarne, Kolportažnl oddelek, •»O 2/1 - Nelranklrana pisma se ne sprejemajo II Inozemstvo Din 7*> (meseCno) - Oglas, po dogovoru II Poljanski nasip M. 3 — Rokopisi se ne vraCaJ«
Krščanski socialisti na krov!
Krščansko socialistično delavstvo je bilo vedno prvo, kadar je dolžnost klicala pristaše SLS na krov. Tako bo tudi topot. Volitve 11. septembra so za razvoj politike v naši državi velikega pomena. Po teh volitvah se bo, ako vsa upanja ne varajo, ustvarila močna vlada večine iz radikalne, Davidovičeve demokratske in Slovenske ljudske stranke. To bo nekak blok, v katerem bo pripadla Slovenski ljudski stranki zelo važna vloga.
Slovenska ljudska stranka je v naj-odičnejšem pomenu besede krščanska socialna stranka. Njen program je ureditev države na načelu socialne pravičnosti. Zato je njena politična delavnost bila vedno usmerjena v interesu delovnih stanov, prav posebno pažnjo pa je posvečala industrijskemu delavstvu, ki postaja čedaljebolj važen činitelj človeške družbe. Po krščanskem pojmovanju države se mora le-ta zidati na vzajemnosti vseh stanov, ki opravljajo koristno delo za splošnost. Ta vzajemnost se v prvi vrsti ruši po kapitalističnem izkoriščanju delavstva. Zato je SLS brezpogojno in neizprosno protikapitalistič-na iij taka ostane, dokler je krščanska. Njen končni cilj z ozirom na to vprašanje je soudeležba delavstva na proizvajalnem procesu kot enakopraven čini-telj, da bo delo donašalo delavcu gmotno in moralno korist, kakor vsakemu drugemu. Kapital ima služiti človeku in človeštvu v dosego gmotnega blagostanja, kolikor ga čjovek pp pameti rabi, in moralne ter kulturne povzdige vsakega kot otroka božjega — ne pa da je čovek usužnjen kapitalu kot hlapec in je neomejeno kopičenje dobička nekaterih vrhovni namen proizvajanja, dočim bi imele pametno porazdeljene in urejene zemeljske dobrine služiti splošnemu blagru. In ker SLS je in vedno bo krščanska, je ta socialni program njen program, kj se ne more bistveno iz-premeniti po nobenih okoliščinah časa in prostora. Ta program bo SLS čuvala tudi kot del bodoče vladne večine.
V	največjem interesu slovenskega, pa tudi ostalega delavstva Jugoslavije je, da se SLS udeležuje pozitivnega dela v vladi. Tako bo najuspešnejše varovala koristi delavstva, se prizadevala za izpopolnitev socialne zakonodaje in čuvala, da se ne ruši. Ogromnega pomena za delavstvo bo, da bo SLS v parlamentarnem sodelovanju z radikali in Davi-dovičevimi demokrati predstavljala za-ščitnico delavstya, preprečevala morebitne poizkuse poslabšati zakonito varstvo delavskih interesov in nastopala kot braniteljica njegovih upravičenih zahtev in teženj. V tem oziru bo vršila prav tako važno nalogo kakor nemški centrum v sedanji nemški vladi. Kajti temeljito se motijo oni, ki menijo, da bi mogla SLS podpirati kakšno politično ali socialno reakcijo, oziroma jo natolcujejo in klevečejo. Nasprotno! SLS bo Z vsemi silami vsako tako reakcijo zadrževala, in zato je le pozdravljati, da bo mogla čuvati in po močeh izvajati svoj socialni program y vladi. Od tega bo delavstvo nekaj imelo, dočim od golega kričanja nima nič.
Zato bodo krščanski socialisti v tem volivnem boju SLS z vsemi svojimi moč-kot zvesti pristaši podpirali in šli z vso energijo v boj za njene kandidate, zlasti še v Ljubljani, kjer kandidira sam Načelnik SLS, dr. Korošec in je njega Namestnik naš tovariš Terseglav. Načelnik SLS, dr. Korošec, je vsekdar zvesto dosledno zastopal krščanski socialni Program, ga čuval in skrbel, da se je po niem razvijala SLS dalje, kakor se je 118 njegovem temelju začela. Zato bomo krščanski socialisti šli tudi topot slej-
koprej za njim in z njim ter Ibomo v Ljubljani slehernega krščanskosociali-stično organiziranega delavca poslali na volišče zanj. Prav tako bo na deželi vsak naš delavec z navdušenjem šel na vo-livno bojišče za SLS, ki je naša stranka.
V	njej hočemo v tesnem sodelovanju z drugimi stanovi doseči za delavstvo tisti položaj, ki mu gre in ki smo ga uvodoma naznačili, v njej hočemo vselej glasno in odločno poudarjati zahteve krščanskega socializma! Zdaj pa veselo v vo-livno borbo za SLS proti liberalizmu, kapitalizmu, materializmu današnje družbe!
Političen pregled.
Agitacija med volivci postaja vsak dan živahnejša. Skoro vsi ministri so odpotovali iz Belgrada. Predsednik vlade Vukičevič je te dni prišel na Bled in bil sprejet v avdijenci; poročila pravijo, da je poročal kralju o politični situaciji
—	notranji in zunanji. Tudi zuuanji minister Marinkovič je bil na Bledu sprejet v avdijenci. Časnikarjem je predsednik vlade dal izjavo, v kateri je, govoreč
o	blejskem sporazumu izjavil, da je tako intimen, da ga nobene intrige ne morejo zrušiti, kajti SLS je po mnenju g. predsednika vlade stranka ne samo za svoje pristaše, ampak ima smisel tudi za širše državne potrebe. O reviziji ustave je rekel, da sicer ni sv. pismo, ki bi se ne dalo spremeniti, vendar pa je treba prej, da se izkaže, katera ustavna določila so slaba in spremembe potrebna. Volivni zakon pa se bo lahko spremenil, ne da bi bilo potrebno spreminjati ustavo. G. Vukičevič je nadalje trdno prepričan, da bo sedanja koalicija, ojačena s SLS dovolj močna, da bo izvršila začrtani delovni program.
SLS prireja številne shode po vsej Sloveniji, ki so vsi dobro obiskani in garantirajo za odločno zmago SLS. Zadnjo nedeljo je priredila velik shod v Rajhenburgu, kjer sta govorila načelnik SLS g. dr. Korošec in tov- dr. Gosar. G. Korošec je med viharnim odobravanjem govoril o bodočem delu naše stranke, ki pride na vlado; nič manjšega uspeha pa ni bil deležen tov. dr. Gosar.
Po svetu.
Med zunanjepolitičnimi dogodki zadnjega tedna je za našo državo važno potovanje kralja Aleksandra v Monakovo. Čeprav se oficijelno pravi, da je kralj potoval v Nemčijo z namenom, da kon-sultira (za svet vpraša) nemške zdravnike, vendar je belgrajska »Pravda« dne 12. avgusta prinesla pod naslovom »Kraljev sestanek v Monakovem« brzojav, v katerem poroča, da sta se v Nemčiji sestala jugoslovanski kralj Aleksander in bolgarski kralj Boris. Oba vladarja, pravi poročilo, sta se razgovarjala o tem, kako ustvariti trajne pogoje za mir med balkanskimi narodi zlasti med obema največjima balkanskima državama, med Jugoslavijo in Bolgarijo, To prizadevanje po utrditvi miru na Balkanu so francoski, angleški ter nemški zunanjepolitični krogi vzeli z velikim zadovoljstvom na znanje, kajti dosedaj je Balkan veljal še vedno kot nemirna dežela. Gotovo pa je, da italijanski fašistični impe-rijalisti po strani gledajo vsako gibanje, ki bi moglo privesti do izravnanja nesoglasij med balkanskimi državami, kajti oni imajo od naših razprtij samo korist in na račun naše dosedanje pre-ozkosrčne zunanje politike napram bolgarskemu sosedu skušajo kovati politični in gospodarski kapital, da utešijo svoj nenasitni apetit po gospodarskem izžemanju balkanskih držav. Zato moramo tudi z delavskega stališča pozdraviti vsako resno prizadevanje, ki bi šlo za tem, da se na Balkanu ustvari mirno
sožitje vseh narodov in držav, ker ljudstvo ne potrebuje vojne, ampak miru, da more vse svoje skromne sile posvetiti napredku in zboljšanju svojega slabega položaja.
i Znani diplomatski spor, ki je nastal med našo državo in Albanijo, kateremu je fašizem pridno podpihoval in ki je celo ogrožal mir na Balkanu in tako tudi v Evropi, je srečno likvidiran in sta naš in albanski poslanik zopet odpotovala na svoja službena mesta v Tirano oziroma Belgrad. Tako je tudi ta resna nevarnost — resna zato, ker ima italijanski imperijalizem svoje prste vmes — zaenkrat odpravljena z dnevnega reda.
Krekovci naprej I
Nedeljo 28. t. m. bo imela naša Krekova mladina svoj občni zbor v Celju. Občni zbori Krekove mladine so mejni kamni v razvoju krščanskega socializma v Sloveniji. Od občnega zbora do občnega zbora stori naša Krekova mladina korak naprej na poti do uresničenja krščanskega socialističnega programa. Od občnega zbora do občnega zbora raste njeno navdušenje za ideale kršč. delavskega pokreta. Od občnega zbora do občnega zbora se njene vrste pomnožijo z novimi mladimi delavci in delavkami. In vedno bolj raste z njeno številčno močjo tudi njen ugled v javnosti, ker njeni zunanji rasti odgovarja tudi notranji napredek v duhu krščanskega socializma.
Zlasti velik je bil napredek »Krekove mladine« od lanskega občnega zbora, ki se je vršil v Ljubljani. V verskem pogledu stoji Krekova mladina in ba stala neomajno na temelju katolicizma, iz katerega izvira tudi njen socialni program. Klepetanje »Delavske Politike« in njej podobnih listov, da je Krekova mladina zapustila krščanski socializem in se postavila na materialisti čno-razredno stališče, je pobožna želja gospodov od druge in tretje inter-nacijonale. Mj pripadamo prvi, edini in pravi internacijonali katoliškega občestva verujočih in odločno odklanjamo lažisocializein Marksa in Ljenina. Mi nimamo ničesar opraviti z domnevami, ki so od danes do jutri, ampak se priznavamo k načelom, ki so večna. Naš učitelj in voditelj je sam Kristus in njegov evangelij miru in ljubezni. Odklanjamo vsako revolucijo, nasilje in krivico, odklanjamo razredno ločitev in zdražbo, katero je ustvaril brezbožni kapitalizem. Za ozdravljenje človeške družbe od tega zla hodimo po lek k ^Kristusovim naukom iz pridige na gori.
V	vsaki človeški duši užgati plamen teženja k Bogu in vse stanove zopet združiit k občemu bogoslužju v resnici in pravici je naš edini program. Kdor tega ne razume, temu v naših vrstah ni mesta.
Naša borba za pravice zatiranih izvira iz ljubezni do vseh in do vsakega. Naš sovražnik je samo krivica, naše bojno sredstvo naša moralna zavest, moč, katero nam daje naše prepričanje, duh, ki zmaguje materijo. Vse drugo bo minulo, samo krščanska prepoved bratstva in edinstva bo ostala. Iz kapitalizma rojeni marksistični socializem bo s kapitalizmom vred izginil. Človeška družba se bo prenovila le na podlagi Kristusove blagovesti, Frančiškovih naukov in požrtvovalnosti Vincenca Pav-lanskega. To so vzori naših Krekov-cev. V tem znamenju se zberejo 28. t. m. v Celju! Pozdravljeni, mladi borci za uresničenje Kristusovega socialnega evangelija na zemlji 1
Agitirajte za »Pravico«!
Pomen delavstva za razvoj gospodarstva.
Napredek gospodarstva je mogoč le v tesnem sodelovanju delavstva. To resnico so spoznali že vsi pomembnejši sociologi in gospodarski strokovnjaki, ter iščejo sredstva, s katerimi naj bi se ta ideja udejstvila. V Evropi napreduje zelo počasi, najhitreje pride do izraza v Ameriki. Če zapazi podjetnik kake ne-dostatke, se ne poslužuje šikan ali raznih represalij napram svojim uslužbencem, ampak jih skliče na sestanek, na katerem obravnavajo vsa vprašanja, ki se tičejo podjetja. Za podjetje je predvsem velike važnosti, kako se uporablja razni material, ali se razsipava brezmiselno, ali se pa štedi. Često zavisi od tega napredek obrata, plače in druge dobrote delavstva. Jasno je, da se more ustvariti smotreni red v tem oziru le s sodelovanjem delavstva.
V	Filadelfiji je bila pred kratkim tozadevna konferenca raznih strokovnih organizacij, ki so se zedinile v tem, da se more razsipavanje materiala omejiti le potom organiziranega delavstva. Na ta način so bili doseženi že veliki uspehi, predvsem v tipografiji. Veliki uspehi so se dosegli ravno s pomočjo delavstva tudi pri železnici. Predsednik baltimorske in ohijske železniške družbe je konšta-tirail, da so upoštevali uslužbenci od 18 tisoč stavljenih predlogov 16.000. Na ta način se je zmanjšalo razsipavanje, zbojj-šaile so se produkcijske metode in delovni pogoji.
Naši kapitalisti naj bi se poglobili tudi v to gospodarsko stran podjetja, in prepričani smo, da bo odstranjeno marsikatero nesoglasje.
Predvsem bodo smatrali svoje uslužbence za subjekt, ne pa za objekt podjetja. Če pridejo do tega prepričanja, se bodo zavedali, da mora imeti delavec čim boljšo eksistenčno možnost; da se mora vpoštevati delavca kot človeka in da se mora podjetnik izogibati vsega, kar bi žalilo delavčevo osebno čast. Naloga delavskih organizacij pa je, dai se tudi delavstvo vzgaja v tem smislu ter se tako pripravlja na nalogo bodočih dni, kajti naloga ne bo lahka.
VinKarsko vprašanje.
Članek »Nasprotnikom viničarske organizacije« v zadnji »Pravici« je zelo aktualen; treba mu le še dostaviti nekaj pojasnila.
Gotovo je, da so največja nesreča za gospodarje in viničarje hudobni oskrbniki. Ti ljudje živijo v brezdelju niai stroške gospodarjev in viničarjev; gospodarjev, ker brezvestno gospodarijo s pijjačo viličarjev in krijejo primanjkljaje z vedno večjim izkoriščanjem in pritiskom na viničarje.
Evo vam primera: Neki oskrbnik v bližini Ljutomera je zahteval dne 31. julija 1927 od svojjh podrejenih viničarjev, da 'bi morali prihodnje leto delati dnevno (za 2 Din 60 par) ali akord na pletev, vez, povezavanje in vršičkanje od orala Okrog 30 Din. Ker pa na oral za to troje delo treba okroglo 10 do 15 delavcev ali dnin, si lahko vsak sam izračuna, kakšen je oskrbnik. Seveda so zbrani viničarji potestirali. Toda odgovor na ta protest je bil: 'komur ni prav, naj zdajl pove in naj grel In ta odgovor je veljal m viničarje, ki so že 25, 50, 70 in še več let uslužbeni na dotičnih viničarijah! Ako :bi ne imeli organizacije in 'boljšega administratorja kot je on, potem bi obveljala njegova zahteva, ne glede na to, ali bi imeli viničarji možnost eksistence ali pa ne.
Žalostno je dejstvo, da je od teh obskrbnikov, šafarjev, ekonomov itd-najmanj! 90% približno takih ali pa še slabših od njega. Jaz poznam deset
oskrbnikov, pia samo od dveh upain trditi, da sta pravična za podrejene viničarje. Ravno iz tega pa sledi, da jim je organizacija trn v peti, ker jim) križa brezvestne račune. Zahteva, da naj se spori ne bi predlagali vinogradnikom, ni le smešna, ampak naravnost nesprejemljiva, Gotovo je, da bi tak oskrbnik takoj vrgel pritožbo v koš, morda bi je niti ne prečita!. Ali ne dokazuje to, da delajo krivico viničarjem brez vednosti gospodarjev, ter se boje, da bi ne prišlo na dan njim kaj neljubega.
Vemo, da bodo naše vrstice dotičnike občutno zadele, toda ako ne nehajo s svojim pritiskom, Ibomo vsakega posebej pokazali čitateljem »Pravice« v pravi luči.
Gotovo je, da bodo vinogradniki vedno iskali prilike, kako zmanjšati stroške obdelave vinogradnikov. Tu je mogoče le eno: vsi, ki imajo velike vini-
Jugoslovanska s
Zveza tovarniškega delavstva.
Lesce. V tovarni verig d. d. so minuli teden napovedali znižanje akordnih postavk posameznih kategorij za okroglo 20 odstotkov. Do sedaj so prizadeti sledeči oddelki: varilnica, žičarna, zakov-nica in stiskalnica. Skupno je prizadetih 20 delavcev, med temi večinoma ženske delavke. Delavstvo še ne ve pravega vzroka nenadnemu znižanju akordnih plač. Dozdeva pa se, da je te redukcije izvedel g. ravnatelj na svojo roko. Delavstvo je radi tega silno razburjeno in se misli poslužiti vseh dovoljenih sredstev, da se jim odvzeto zopet vrne. V nedeljo 7. avgusta, ko se še ni natančno vedelo, koliko in katere postavke se bodo znižale, sta obe v tovarni obstoječi strokovni organizaciji sklicali sestanke, na katerih naj bi se sklepalo glede obrambnih korakov. Marksistični delavci so imeli svoj sestanek ob 9 dopoldne, na katerem je poročal njihov tajnik Urankar. Gospod Urankar si je po svoji navadi privoščil zopet naše organizacije in med drugim izjavil, da on, oziroma njegova organizacija ne bo v tem oziru ničesar ukrenila, dokler se delavstvo v tovarni ne organizira enotno, namreč v marksistični organizaciji. Pozival je našo organizacijo, ki je v tovarni manjšinska (ima samo enega obratnega zaupnika, marksisti pa tri), da naj ona pokaže, kaj zna. Gospod Urankar dobro ve, kakšen je sedanji položaj v tovarni. Zato njegovi izjavi ne zamerimo, posebno, ker vemo, da hoče -ta slučaj izrabiti za svojo organizacijo. Kar pa se tiče naše organizacije, naj bo pa g. Urankar brez vsake skrbi, ker mi bomo ukrenili vse, kar je v naši moči, da se krivica prizadetim popravi. V tem oziru smo tudi že ukrenili potrebne korake. Zal samo to, da delavstvo naseda še vedno takim ljudem, ki imajo stalno na jeziku enotno postopanje, v dejanjih pa se pokažejo ravno nasprotne. Delavstvo naj takim ljudem obrne hrbet in naj se ne pusti še nadalje slepo voditi. Mi smo že neštetokrat izjavili, pa tudi dejansko pokazali, da smo vselej pripravljeni za enoten nastop, kadar vidimo, da se gre
S.	Montanus:
Primer iz ameriškega sotpo-darskega življenja.
V	ohikaški klavnici.
(Konec.)
Da »verižni sistem dela« človeka zelo ubija, smo slišali. iBolj je potreben dnevnega, tedenskega in letnega počitka, kot drugi delavci, ki niso tako odvisni od stroja. Swiftova kompanija daje poleti zdelanim in utrujenim delavcem posebna letovišča na razpolago, ob jezerih, kjer pozimi led lomi za svoje ledenice. V letoviški sezoni tam mrgoli Swiftovega delavstva. Eni se kopljejo, drugi leže v pesku, tretji se vozijo po jezeru in love ribe. Za en teden počitnic plača kompanija stroške. Kako se delavcu priležejo take počitnice, ki bi si jih na svoje stroške težko mogel privoščiti, je razumljivo.
Podjetje ima tudi lastno »Dobrodelno zvezo«, ki obstoja že dvajset let. Danes šteje 36.000 članov. Ti plačajo mesečno četrt dolarja in si s tem zasigurajo primerno podporo za čas bolezni in raznih
čari je, naj vinograde zmanjšajo na polovico in potem te pustijo boljše obdelovati. Pridelek 'bo urnailo ali nič manjši kot sedaj, stroški pa gotovo za polovico znižani. Velik vinograd brez gnoja in delavcev itak nič ne koristi, pač pa zahteva velike stroške.
Jaz obdelujem ddbrih šest oralov vinograda; imam od marca do avgusta toliko dela z njim, da delam vedno 16 do 18 ur dnevno; vendar pa sem komaj toliko dobil za svoje delo, da sem poplačal tiste, ki so mi pomagali opraviti dolžno delo in si nakupil potrebni živež; za obleko pa, mi ni ostalo nič. Najnovejša suknja pa je že več kot štiri leta stara. Če se pomisli, da niti meni, ki nikdar ne pušim in ne kupim tobaka ter alkoholnih pijač, ne ostane za potrebno obleko denarja; drugi še niti v cerkev ne gredo, ker se ne morejo dostojno obleči.
—	Viničar.
trokovna zveza.
s čistimi nameni za življenjske interese delavstva, ker nismo in nikdar ne bomo pri tem iskali drugih namenov. Gotovo je, da našim nasprotnikom, v prvi vrsti marksistom, taka enotnost ne diši, ker bi sicer odpadlo v slučaju uspeha tudi del zaslug naši organizaciji. Gospoda Urankarja bi vprašali, zakaj so delavci tovarne verig izvolili po zakonu o zaščiti delavstva Štiri obratne zaupnike, od katerih pripadajo trije z glavnim zaupnikom njihovi organizaciji? Kot strokovni tajnik bi pač moral to vedeti. Kakšne naloge imajo obratni zaupniki, kadar kapitalizem napade delavske plače? Delavstvo tovarne verig pa naj presoja, če je tista organizacija prava, ki odreče pomoč v najhujši potrebi, ali pa tista, ki gre neustrašeno na delo za delavske interese.
Viničarji.
VSEM SKUPINSKIM ODBOROM SZV.
Naš viničarski pokret napreduje. Povsod, kjer se nahaja viničar, se ustanavljajo skupine SZV, z namenom pomagati najbednejšemu, ga dvigniti in boriti za njegove svete, toda teptane pravice. Razmah in napredek naše SZV je gotovo najbolj odvisen od dobrih, požrtvovalnih odbornikov in zaupnikov skupin. Pogled v bodočnost nam kaže, da treba za nami novih ljudi, ki bodo naše započeto delo nadaljevali in vodili naše ubogo ljudstvo. To je naša mladina.
Kruta svetovna vojna je našo mladino zmaterializirala, jo odtegnila dobremu in jo nagnila k slabemu. Današnja mladina je dovzetna za vsakovrstne fraze, ki viničarskemu ljudstvu morejo le škodovati. Mi pa, ako hočemo, da pokret viničarskih organizacij napreduje, moramo našo mladino odtrgati razvadam današnjega sveta ter jo privesti v organizacije, jo izobraževati, vzgajati ter pripravljati za čas, ko bo vstopila v odgovorno živtijenje viničarja, kot ga živimo mi.
Zato se ustanavljajo povsod, kjer obstoje Skupine SZV, tudi mladinske viničarske organizacije z imenom Krekova mladina, katera nosi ime od blagopo-
drugih kriz. Seveda v ta sklad tud},, kompanija prispeva, sicer bi mesečna vplačila ne mogla biti tako majhna. V teh dvajsetih letih je Zveza izplačala štiri in pol milijona dolarjev podpore.
Delavci novinci niso isto kot starejši že izvežbani. To ve vsako podjetje. V njega lastnem interesu je, da skuša iz-vežbane delavce nase privezati. V ta namen jim po gotovih letih dela brez kakih vplačil ali utrgavanja pri plači daje pokojnino. Med temi je tudi Swif-tovo podjetje. Ženska, ki je delala pri kompaniji vsaj 25 let in je 50 let stara, gre lahko v pokoj. Pokojnina znaša polovico aktivne plače. S 55 leti mora iti v pokoj. Isto velja o moških, samo da gredo ti lahko z 60 letom v pokoj, s 65 pa morajo iti. Upanje na pokojnino delavca drži pri kompaniji, obenem ga spodbada k zvestemu službovanju, da podjetje nima vzroka ga odpustiti, s čimer bi si seveda zapravil pokojnino.
Tudi za izobrazbo delavstva skrbi. Delavski stariši bi svojim otrokom, ko končajo ljudsko šolo, radi oskrbeli kako višjo izobrazbo. A da lažje izhajajo, jih pošljejo na delo, koj ko so dosegli predpisano starost. Marsikateri talent se na ta način ubije. Za take mlade in iz-
kojnega dr. J. E. Kreka, ki je prvi na Slovenskem začel organizirati delavstvo v krščansko socijalislično organizacijo, katere del je tuai naša SZV. Njegovo delo nadaljujejo njegovi delavski sinovi in hčere, to je člani Krekove mladine.
Tudi pri vas imate ustanovljeno skupino SZV. Manjka vam le še vaša mladina, katero boste organizirali v Krekovo mladino. Zato se gori imenovano okrožje, ki združuje vse viničarske mladinske organizacije ter jih nadzira in podpira — obrača do vas, da tudi vi v vašem kraju zberete mladino ter jo organizirate v podružnico Krekove mladine. Pogoji za sprejem in ustanovitev so sledeči: Vsak novopristopivši član plača 1 Din pristopnine in vsak mesec 1 Din članarine. Svoje izobraževalno delo vrši organizacija v rednih sestankih, kjer se razpravljajo važna vzgojna, izobraževalna in socialna predavanja. Za ustanovitev zadostuje 15 članov ali članic, ki si izvolijo izmed sebe odbor, ki vodi podružnico. Svoje izobraževalno delo lahko podružnica deli v dramatične, pevske, ženske, tamburaške itd. odseke, kjer se Član v svoji panogi izobrazuje — vsi skupaj se pa vzgajajo po krščansko-social-nem programu, začrtanem po nesmrtnem nam očetu dr. J. E. Kreku. Za ustanovitev zahtevajte vedno govornika od okrožja, ki bo rade volje prišel med vas ter vas poučil o vsem potrebnem. Naslovite vedno: Jože Košnik, okrožni tajnik, pošta Sv. Miklavž pri Ormožu. Upamo, da naše vabilo ne bo ostalo brez uspeha, ampak da nas boste prav kmalu razveselili z naznanilom, da želite govornika k ustanovitvi. Tovariši, delajmo za naš napredek, našo bodočnost — to je našo viničarsko mladino.
Viničarsko okrožje KM,
Sv. Miklavž pri Ormožu.
Bolniški strežniki.
Iz organizacije bolniških strežnikov.
Članstvo naše organizacije se vedno veča. Upamo, da bo v kratkem zopet vse uslužbenstvo naših bolnišnic organizirano v Jugoslovanski strokovni zvezi kakor nekdaj, Razmere so pokazale, da moremo do pravic le potom složnega nastopa v organizaciji. Delovne razmere v naših bolnišnicah, predvsem, pa v obči javni bolnišnici, so tako težke, da se skoraj ne dajo popisati. Na nekaterih oddelkih morajo delati ženske osebe po 15 do 16 ur dnevno. Pa to delo ni lahko, je naporno, tako da popolnoma1 izčrpa telesne moči. Kajti ena in ista oseba mora opravljati več opravil, čestokrat mora izvršiti to, kar je bilo nekdaj določeno za dve odnosno tri osebe. Zopet druga uslužbenka mora dvigati težke tovore, katerim bi bila kos le moška moč. Če se pritožijo strežnice, katere so v službi že več let, da so preobremenjene, da omagujejo in da jim je zdravje že popolnoma izpodkopano vsled naporov, dobijo od pristojnih oseb odgovor, ki ni prav nič krščanski, namreč, da naji zapuste službo, če ne zmorejo dela, Jugoslovanska strokovna zveza je napravila primerne korake, da se vpeljejo zakonite razmere.
Organizacija bolniških strežnikov sklicuje sestanek članstva, ki se bo vršil v
obrazbe željne delavce obojega spola vzdržuje Swiflova kompanija svojo lastno nadaljevalno šolo. Dva popoldneva v tednu med delom jjh pošlje v šolo, kjer poučujejo profesorji mestnih višjih šol, pod nadzorstvom chicaškega vrhovnega vzgojnega sveta. Učni sistem je isti kot na državnih višjih šolah (high-shool). Nadarjeni, ki so to nadaljevalno šolo z uspehom končali, dobijo spričevalo ab-solvirane državne višje šole, ki jim odpre pot v marsikatero boljšo službo. Ta šola ima 7000 slušateljev in slušateljic. Z ozirom na to lepo priliko ima Swif-tovo podjetje vedno dosti mladih, inteligentnih delavcev in delavk, kar je seveda tudi njej sami v prid.
Res je, da so to samo drobtine, ki jih je delavec nabral pod mizo kapitalista in še te si je moral priboriti z organizirano silo. A nekaj je vendar. Z vztrajnim, smotrenim in pravičnim bojem si jih bo polagoma priboril še več. A na tak način kot komunisti ne. Komunistom je kapital zlo, seveda dokler je v drugih rokah. Zato ga hočejo ubiti. V resnici je pa le njegova zloraba zlo. Komunisti delajo tako, kakor če bi zobozdravnik komu, mesto da bi mu gnil zob izdrl, glavo odrezal. To je pa norost.
ponedeljek, dne 22. avgusta, ob 7. uri zvečer v šeritpetrski prosveti. Sestanka naj se sigurno udeleže vsi bolniški strežniki.
Železničarski vestnik.
Ustavitev železničarskih rent. Osrednji urad za zavarovanje dglavcev v Zagrebu je s 1. majem ustavil izplačevanje rent železničarjem za ponesrečenja, ki so se pripetila pred 1. julijem 1922. To izplačevanje se je dosedaj vršilo na račun prometnega ministrstva, ki je dolžno prevzeti izplačevanje teh rent, a dosedaj kljub ponovnim zahtevam tega ni prevzelo niti ni dalo Osrednjemu uradu potrebnih vsot na razpolago. Osrednji urad je ponovno prosil ministrstvo, da prevzame'izplačevanje teh rent ali vsaj da Osrednjemu uradu na razpolago potrebni predujem, da najbednejši železniški ponesrečenci in družine smrtno ponesrečenih ne ostanejo brez sredstev. Nujno potrebno je, da ministrstvo čim prej reši to prošnjo, da rentniki, kojih velika večina je navezana izključno na ta dohodek, ne zaidejo v največjo bedo.
Delavska zveza.
Dobrunje. Pri zadnjih občinskih volitvah občine Dobrunje je Delavska zveza dobila lepo število občinskih odbornikov, za kar gre hvala požrtvovalnosti in zavednosti naših delavcev, ki so oddali svoje glasove delavskim zastopnikom, ki bodo občinsko gospodarstvo usmerjali tako, da bo tudi delavstvo deležno občinskih koristi. Ker imamo sedaj delavci v občinskem odboru svoje zastopnike, zato se obračajte vsi v občinskih zadevah na naše zastopnike.
Tabor krekovcev na Sori Oliki.
Tabor krekovcev na lepi gori Oljki v Savinjski dolini 14. avgusta je nad vse lepo uspel. Že na predvečer tabora so prihiteli na goro navdušeni krekovci in zažgali velik kres, spuščali rakete in s tem naznanili bližnji in daljnji okolici, da se zbira na gori Oljki delavska mladina, da manifestira za svoja krščanska socialistična načela. Pozno v noč so dospeli na goro še tovariši iz Ljubljane, spremljani od nekaterih celjskih tovarišev. Razpoloženje prvih tabornikov je bilo izborno in med razgovori, petjem in vriskanjem se je začel svitati dan tabora.
Po prihodu jutranjih vlakov je gora oživela. Krasno potrkavanje je vabilo na goro krekovce in prijatelje delavske mladine, katerih se je nabralo lepo število. Naš pokret temelji na krščanskih temeljih, vsako naše večje delo se začne z molitvijo, tako tudi na gori Oljki. Ob desetih dopoldne je domači g. župnik pridigoval mladini in opravil sveto daritev, pri kateri je prvič nastopil pevski zbor Krekove mladine iz Celja in s pesmijo poveličeval sveto daritev.
Po sv. maši se je začel za prijazno cerkvico tabor, katerega je otvoril tov. predsednik celjske podružnice Ciril Debeljak. Spodbujal je s svojimi besedami delavsko mladino in jo vabil, naj se združi in organizira v Krekovi mladini. Z veseljem je tudi pozdravil zastopnike dijaštva in ugotovil, da se je začelo di-jaštvo živo zanimati za delavski pokret, kar nam daje upanje za lepšo bodočnost. Pozival je tovariše dijake, naj kot bodoča katoliška inteligenca stoje stalno v stikih z delavstvom. To jim ne bo seveda prineslo materieinih koristi, zato bo pa hvaležnost tem večja.
Za tov. predsednikom je govoril v imenu centrale tov. centralni predsednik France Kordin, ki je želel, da bi naj delavski tabori, kateri se vrše letos po lepi naši domovini Sloveniji, dali našemu pokretu novega ognja in vztrajnosti. S pozivom na delo je tabor pozdravil v imenu centrale. — Za njim je nastopil® s temperamentnim govorom tovarišica -Marija Skaletova, članica ženskega odseka celjske Krekove mladine. V lepem spominu nam pa ostanejo besede tov. akademika Franceta Satlerja iz Maribora, ki je poudarjal važnost skupnega delovanja dijaštva in delavske mladine na vzgojnem polju naših krekovcev in delavstva sploh.
V	najboljšem razpoloženju se je nato tabor oficielno zaključil, nakar je sledila živahna debata med skupinami in posamezniki. Popoldne smo preživeli v ne-
prisiljeni zabavi v božji naravi. Toda čas odhoda je prišel in razšli smo se z željo, da se prihodnje leto zopet vidimo.
Tovariši krekovci! Na delo s podvojeno silo, da bo naš naslednjeletni tabor izpadel še impozantneje!
Tedenske novice.
Tabor »Svete vojske« na Trsatu, ki se je vršil od 6. do 8. avgusta, je prav dobro uspel. Udeležence je peljal iz Ljubljane z zelenjem okrašen posebni vlak. Razpoloženje je bilo izborno. Tabor pomeni velik korak naprej v boju za strez-Denje našega naroda. Nerednosti ni bilo nikake, kljub temu, da je bilo udeležencev skoro tisoč. — Naj razvije »Sveta vojska« svoje plodonosno delovanje po vseh župnijah, da postanemo narod trezen in zdrav, ostanemo pošten in veren!
Brezalkoholna produkcija na jesenski razstavi. Vsi, ki žele razstaviti brezalkoholne izdelke na jesenski razstavi v Ljubljani, ki se bo vršila od 17. do 26. septembra t. 1., naj se čim prej prijavijo »Brezalkoholni produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
Polovična vožnja za dijake. Prometno ministrstvo je izdalo nov odlok glede voznih olajšav za dijake srednjih šol. Dijaki imajo odslej štirikrat na leto pravico do polovične vožnje na državnih železnicah, in sicer pri odhodu na velike počitnice, o Božiču in Veliki noči ter pri vpisovanju v šolo. V zadnjem slučaju velja ugodnost samo za čas od 15. avgusta do 15. septembra.
Volitve ll. septembra.
Na KranlsKem je naša shrinfica
druga.
na Stalershem In v Llnblianl
pa prva.
Sestanek vseh vojnih tovarišev se bo vršil v nedeljo dne 21. avgusta na Brezjah. Polovična vožnja velja od 19. do 23. avgusta. Vozovnice pustite žigosati, ne smete jih pa oddati. Izkaznice za ceno 3 Din dobi na Brezjah vsak brez razlike, ali je član ali nečlan zveze, tudi sorodstvo tovarišev.
Pošiljanje dinarskih novčamic v inozemstvo. Odslej se smejo v vrednostnih pismih v inozemstvo pošiljati dinarski bankovci ali pa bankovci tujih držav v skupni vrednosti do največ 3000 (tri tisoč) dinarjev. Zavarovalnina ostane ista kakor doslej, t. j. 5 Din za vsakih 300 frankov (3600 dinarjev). Označena vrednost se tudi še nadalje preračunava po razmerju med frankom in denarjem (1 frank 12 dinarjev).
Nobenega nesporazuma ne bo pri nakupu žitne kave, če boste zahtevali izrecno Ziko v rdečih zavitkih. Zajterk bo potem res okusen, redilen, neškodljiv. Zadovoljni bodo otroci in odrasli.
Otvoritev borze dela v Splitu. V Splitu se otvori te dni borza dela.
Število kandidatnih list za državnozborske volitve. 16. avgusta je potekel rok za vlaganje kandidatnih list. V Ljubljanski oblasti bomo imeli pri teh volitvah pet list, in sicer: SKS, SLS, SDS, socialisti in komunisti, v Ljubljani bodo štiri liste, ker odpade SKS. V mariborski oblasti je bilo vloženih sedem kandidatnih list.
OBLEKE IN PLAŠČE
lastnega izdelka — po najnižjih
CENAH DOBITE PRI
JOS. ROJINA, LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA 3.
Žalostna desetletnica. 13. avgusta je Minulo 10 let, odkar so italijanska letala napadla z zažigalnimi bombami Koroško Belo na Gorenjskem. Požar je uničil 44 gospodarjem prav vse, kar so itneli.
Vpisovanje otrok v ljudsko šolo. Ministrstvo je odločilo, da se tudi v bodoče vPisujejo v ljudsko šolo otroci z dovrše-
nim šestim letom in ne s sedmim, kot je to nameravalo uvesti z novim predlogom.
ŽREBANJE LOTERIJE KATOL. DEL. PROSV. DRUŠTVA NA JESENICAH DNE 28. AVGUSTA T. L.
V živo apno je padla. Pretekli četrtek zvečer so gasili pri Smoletu v Gameljnah pod Šmarno goro živo apno. Domača hči, devetnajstletna Geni Smoletova, je nesla delavcem večerjo, ko se ji je pri apnenci spodrsnilo, je padla v živo apno, ki jo je strašno ožgalo po obeh rokah. Nesrečno deklico so v groznih bolečinah prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano.
Velika rudniška nesreča v Nemčiji.
V	pomirjenje sorodnikov in znancev naših delavcev, ki so zaposleni v rudo-kopu v Hiilsu v Nemčiji, sporoča naš konzulal v Diisseldarfu nastopno: V nemškem rudokopu v Hiilsu pri Reck-linghausenu, nedaleč od Essena v Vest-saliji, se je zgodila preteklo nedeljo, 24. julija, nepričakovano velika rudniška nesreča, ki je zahtevala velike materialne pa tudi človeške žrtve. Pet Nemcev, ki so ravno tedaj delali v rudniku, se je smrtno ponesrečilo. Vsled nočnega deževja je voda bližnje reke pritisnila na zemeljske plasti, jih prebila ter z ogromno silo udarila v rudniške podzemeljske rove, potopila in raznesla vse stroje in tehnične naprave. Na srečo se je to zgodilo v nedeljo, ko je delo v rudniku počivalo, sicer bi bila nezgoda zahtevala mnogo večje žrtve. V tem rudniku je bilo uslužbenih preko 3000 rudarjev, med njimi tudi okrog 49 Slovencev. Delo v rudniku je radi nastale nesreče ustavljeno in več kot S000 rudarjev je brez zaslužka, dokler se ne izvršijo popravila in potrebne instalacije.
Krasna penzija. V Trbovljah Imajo d V*’’ siroti, ki prejemata od hratovske sklad-nice po 1 krono ali vsake tri mesece po 3 krone (75 par) pokojnine! Ali ni napreden Žerjavov pravilnik?
Za popravo cest v Tržiškem okraju. Minister za javna dela je nakazal gradbeni direkciji v Ljubljani 150.000 Din za popravo cest v tržiškem okraju.
Ponesrečen voznik. Devetnajstletni Janez Burger, doma v Tržiču, uslužben pri tvrdki Ručigaj in Bačič, je peljal velik voz apna iz Tržiča na Bornovo posestvo. Na poti se je nenadoma utrgala skala in padla na voznika ter ga težko poškodovala na glavi in hrbtu. Ponesrečenega so za silo ofvezali v Tržiču in ga nato prepeljali v Ljubljano.
Nesreča pri delu. V Mariboru se je ponesrečil pri eksploziji karbida 221etni delavec Cotič, ki je zaposlen v tovarni za izdelovanje trakov na Teznu. Dobil je tako močne opekline po obrazu, da so ga morali prepeljati v bolnico.
Nesreča. Pri nakladanju hlodov v gozdu je pomečkal težek hlod obe nogi 14-letnemu kmečkemu sinu Francu Štefinu v Dedingu pri Kočevju. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnico.
Smrt vsled malomarnosti. Pri dviganju hloda se je nekdo iz Trnja v Slovenski krajini lahko poškodoval. Poškodbi ni posvečal pozornosti. Bolečine pa so postajale vedno večje. Mož je v bolnici iskal pomoči. Bilo je prepozno. Poškodba je bila namreč hujša, kakor je mislil in čez dva dni je nastopila smrt.
Velika železniška nesreča pri Nišu. Pri Nišu sta trdila pretekli teden osebni in tovorni vlak. Strojevodja sta opazila bližajočo se nesrečo šele v razdalji 50 metrov. Vsi njuni napori, da bi jo preprečila, so bili zaman. Obe lokomotivi sta bili razbiti. Oba strojevodja in en kurjač so bili ubiti, okoli 20 oseb pa težje ali lažje poškodovanih. Od ranjencev jih je šest takoj umrlo, osem pa je bilo nevarno poškodovanih.
Požar. N ne 8. avgusta okro 1. ure pop. je iz neznanega vzroka izbruhnil ogenj v vasi Videm blizu Št. Janža. Radi silne suše in pomanjkanja vode se je ogenj hitro razširil. Akoravno so ljudje in gasilci prihiteli na pomoč, je ogenj uničil več gospodarskih poslopij; a k sreči ni cela vas pogorela. Škoda je občutna.
Za zgradbo železničarskih stanovanj v Zagrebu je odobrilo prometno ministrstvo kredit 10,558.500 Din. S tem denarjem bo zgrajenih 32 hiš s 138 stanovanji.
Zajec pobegnil s 100 dinarji. Ivan Ša-mija v Lapovcu pri Osijeku je odkopaval vinograd. Pri tem se mu je posrečilo, da je vjel zajca. Privezal ga je z žepnim robcem, v katerem se je nahajala 100-dinarska novčanica, k drevesu. Med tem
ko je Šamija nadaljeval svoje delo, se je zajec odvezal ter z robcem in denarjem vred pobegnil. Obupani posestnik je naprosil lovce, da so šli zajca zasledovat.
Krekova mladina.
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
CENTRALE KREKOVE MLADINE
se bo vršil 28. avgusta ob 9 dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju.
Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav; 2. govor; 3. poročilo odbora: a) blagajnika, b) tajnika, c) predsednika; 4. poročilo overovateljev zapisnika zadnjega občnega zbora; 5. poročilo nadzorstva;
6.	volitve: a) načelstva in namestnikov, b) nadzorstva, c) razsodišča; 7. predlogi in sklepi; 8. slučajnosti.
Vse podružnice naj zanesljivo pošljejo na občni zbor zastopnike.
Popoldne se bo vršil skupen izlet na Teharje.
Generalna direkcija nam je na našo prošnjo za polovično vožnjo odgovorila, da iste ne dobimo, ker smo to ugodnost že izrabili.	Centrala.
Iz centralnega tajništva. Mesečnih statistik za julij še niso poslale podružnice: Jesenice, Sneberje-Zadobrova, Sv. Jedert, Hrastnik, Moste in Vič. Že radi bližnjega centralnega občnega zbora naj jih nemudoma pošljejo.
Kočevje. Ker se vsled nepredvidenih zaprek ni mogel vršiti občni zbor naše podružnice 14. avgusta, naznanjamo, da se bo isti vršil v nedeljo 21. avgusta. Na občnem zboru bo poročal tov. Metod Hočevar Lz Ljubljane. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor.
Sv. Jedert. Članski sestanek naše podružnice se bo vršil v nedeljo 21. avgusta v društvenih prostorih pri Sv. Jederti. Začetek ob pol 10 dopoldne. Na sestanku bo poročal o našem delavskem gibanju tov. Anton Marinček. Krekovci, udeležimo se sestanka polnoštevilno in pokažimo, da smo zavedni člani. — Predsednik.
Dopisi.
Preska. V nedeljo, dne 14. avgusta, je proslavila naša skupina Zveza papirnega delavstva in tukajšnje Prosvetno društvo 25 letnico svojega obstoja. Zjutraj ob pol 9. uri se je razvil od postaje v Medvodah lep sprevod v Presko k sv. maši in slavnostnem zborovanju. Pri sv. maši, ki se je darovala na. prostem, je imel cerkven govor pisatelj g. Franc S. Finžgar. V lepih besedah nam je orisal, »kako izhaja socialno zlo le iz tega, ker se včloveški družbi ne vpoštevajo bo£je postave in zapovedi. Po službi božji se je pod predsedstvom našega starosta, predsednika Jugoslovanske strok, zveze, tov. Gostinčarja, vršilo veliko slav-mostiuo zborovanje. Na zborovanju sta med drugimi govorila tudi naš vrli tov. Fr. Terseglav in zastopnik »Prosvetne zveze« g. dr. Capuder. Tov. Terseglav nam je pokazal zlasti to, kako moramo katoličani delovati za praktično krščansko družlbo. Gosp. dr. Capuder nam je pa orisal kulturno delo, ki sta ga vršila sv. Ciril in Metod med slovanskimi narodi. Na zborovanju je g. dr. Capuder kot zastopnik »Prosvetne zveze« podelil novoimenovanim častnim članom »Prosvetnega društva« v Preski g. Andreju Cvarnarju, g. Fr. Friberju in predsedniku naše skupine Zveze papirniškega delavstva tov. Ivanu Peternelu diplome za njih plodonosno sodelovanje v preteklem četrtstoletju. Za »Krekovo mladino« je pozdravil zborovalce tajnik tov. Vilko Pitako. Popoldne se je vršila na vrtu pred društvenim domom prosta zabava, združena z velikim pevskim koncertom pod vodstvom g. prof. M. Bajuka. Pri celi prireditvi je sodelovala delavska godba iz D. M. v Polju. Velite udeležba p rji celi prireditvi pa jasno' dokazuje, kako naše ljudstvo ceni svoje 'organizacije in društva.
Tržič. V naaporednici tkalnice > Bombaževe predilnice in tkalnice v Tržiču« se godijo vedno večje šikane nad delavkami, katere niso rdeče pobarvane. Šikane se dogajajo na ta način, da se delavke očrnijo nai višjem mestu, odkoder pride povelje, da naj se ta ali ona delavka prestavi k drugim strojem, kjer se slabše zasluži. V tem oddelku so tudi denarne kazni na dnevnem redu, in sicer v tako visoki meri, kakor v nobenem drugem oddelku. Ne manjka tudi
raznih priimkov in pa kričanja. V tem poslu se pa najbolj odlikuje neki socialistični sodrug, čigar ime zaenkrat še zamolčimo, ako pa ne bo odnehal, ga bomo prisiljeni povedati. Šikane se poostrijo v raznih volivnih dobah, vsled česar bomo prisiljeni seči po izdatnejših sredstvih, da se napravi red. Sodmgi v naših delavkah ne vidijo svojih tovarišic, katere si morajo trdo služiti vsakdanji kruh, ampak jih tako preganjajo, da je pretekli teden v zgoraj navedenem oddelku neka delavka morala zapustiti delo in si poiskati službo drugje. So-drugi socialisti, ali se zavedate, kako umazano je dejanje, če se odvzame sodelavcu vsakdanji zaslužek? Kam bomo prišli, ako se bo med nami širila taka brezsrčnost do sodelavca? Sodrugi, odgovorite!
Bazno.
Po 37 letih najdena monstranca. V
Gočah v Vipavski dolini so dne 25. julija našli pastirji pod kamenjem dele razbite monštrance. Starejši ljudje so takoj ugotovili, da je to tista monstranca, ki je bila v jutranjih urah na bin-koštni ponedeljek 1890 ukradena iz domače cerkve. Tatovi so odnesli mon-štranco z Najsivetejšim vred, in to med zvonenjem Avemarije. Vest o tej najdbi se je naglo razširila po vsej Vipavski dolini. Vsi posamezni deli monštrance so še dobro ohranjeni.
115 let star Irec umrl. Najstarejši prebivalec Irske Neal Boyle je umrl v starosti 115 let. Ko je praznoval svojo stoletnico je bil še tako čil, da je lahko skočil čez siol. V hrani je bil vedno zelo skromen. Ko je bil 80 ilet star, je prvič pil čaj. Bil je strasten kadilec. Svojo domačo vas je zapustil samo enkrat v življenju, ko je šel v nek 150 milj oddaljeni kraj na ženitovanje.
200 otrok zastrupljenih. V Batliu na Angleškem je obolelo okoli 200 otrok z znaki zastrupljenja. Preiskava je ugotovila, da so se zastrupili otroci s sladkorjem. Lastnik slaščičarne je bil aretiran.
Mravlje požrle staro ženo. V neki bra-ziljski vasici je umrla neka 70 letna žena, Balbina po imenu, te dni nenavadne in grozne smrti. V spanju jo je napadla ogromna množica velikih mravelj, ki so jo jele neusmiljeno grizti. Slabotna starka se živali ni mogla ubraniti. Ko so udrli po dolgem času v njeno stanovanje sosedje, ki so Culi njeno stokanje, je bilo prepozno. Mravlje so požrle starki že vso kožo. Vse njeno telo je bilo ena sama krvaveča rana, ipo kateri je lezlo na tisoče in tisoče mravelj. Starka je kmalu nato v strašnih bolečinah umrla.
Strašna smrt delavca. Pri izhodu nekega tunela v Pragi je povozil vlak nekega delavca. Delavec je obležal na tračnicah, vsled česar je šlo preko njega še pet drugih vlakov, dokler mu ni končno odrezala lokomtiva šestega vlaka rokava, ki ga je prinesla seboj na kolodvor. Odposlana komisija je našla delavca raztrganega na kose na tračnicah.
Brezposelne podpore na Češkem. Po
zadnji statistiki se je v češkoslovaški republiki izplačalo sledečo vsoto brezposelnih podpor: leta 1919. 260,582.408 češk. kron, leta 1920. 04,978.158 Kč, leta 1921. 76,156.846 Kč, 1. 1922. 209,398.718 češk. kron, 1. 1923. 392,227.160 Kč, leta
1924. 140,056.921 Kč, 1. 1925 42,440.000 češk. K, 1926 28,420.000 Kč, 1927 (do maja) 11,125.000 Kč.
'število prebivalstva v Rusiji. Po uradni statistiki o zadnjem ljudskem štetju prebiva v Sovjetski Uniji vsega 146.2 milijona duš. Od tega odpade na RSFSR 100.5 milijonov, na Ukrajinsko sovjetsko republiko 21.9, na Belorusko SR 4.9, na Zakavkaške SR 5.8, na Uzbeško SR 5.1, na Turkmensko SR pa 1 milijon. V mestih prebiva vsega 26 milijonov ljudi.
Število milijonarjev v Ameriki. Ameriška vlada je objavila uradno statistiko, po kateri je razvidno, da je- bilo leta
1925. v Ameriki 30.295 milijonarjev. Tekom tega leta je število naraslo za 9000. Od teh jih je 7, ki iimajo 5 milijonov, 9, ki imajo 4, 15, iki imajo preko 3, 29, ki imajo preko 2 in nad 200, ki imajo preko 1 milijon dolarjev čistega letnega dobička.
Zahtevajte „PRflVlC0" po vseh | gostilnah in javnih lokalih, po- | sebno še v industrijskih krajih •
NAJBOLJŠA
kolesa in šivalni stroji
in Švicarski pletilni stroj »Dobie« je edino
JOSIPA PETELINCA
znamke »Gritzner«. »Adler« za rodbino, obrt in industrijo. — Pouk vezenja brezplačen.
Ugodni plačilni pogoji.
Ljubljana — poleg Prešernovega spomenika. Telefon štev. 913.	Večletna	garancija.
Vojn© izgube bivše Avstro-Ogrske monarhije so sedaj natančno izračunane. Mrtvih, ranjenih, ujetih in pogrešanih je bilo 4,915.949 mož. Najmanj je utrpel letnik 1856., največ ipa letnik 1892.
Skrb za zdravje.
Rane. Pri ranah je potrebna največja čistost in snažnost Izpiraj jih s prekuhano vodo, ki ji priliješ dva odstotka lizola. Pajčevine pokladati na rane je zelo nevarno, enako nečisto platno. Če je ranjena žila privodnica, treba vsekakor ustaviti kri, za kar se poslužuj v vroči vodi namočene očiščene vate; če nimaš pri roki drugega sredstva, pritisni na trano palec, dokler ne pride poklicni zdravnik.
Zn rane. iz katerih teče. Natrgaj bezgovega listja in ga skuhaj na jesihu ter ga naveži na rano. To je posebno dobro za vsako tako rano, iz katere teče.
Srbečica. Srbečica se pojavlja navadno vsporedno s kako kožno boleznijo. Olajševalno sredstvo so otrobne kopeli. Kuhaj 2 kg pšeničnih otrobov 5 minut v primerni množini vrele vode ter primešaj odlivko vodi, v kateri se koplješ.
Prhljaj na glavi. Najboljše in najmanj škodljivo sredstvo proti prhljaju je jajčni rumenjak. Treba ga je najprej dobro premešati in potem na-drgniti z njim glavo, ki jo nato izpereš s toplo vodo. S tem postanejo lasje mehki, koža na glavi mehka in prhljaj zgine. To sredstvo deluje v vsakem slučaju ugodno. — Mnogokrat zadostuje (pri suhih pustih laseh) vdrgnjenje lasišča z vazelinom, -r Ugodno učinkuje tudi drgnjenje lasišča z zmesjo iz 125 gramov očiščenega petroleja in 825 gramov vinskega cveta.
Strah. Če si se prestrašil, pij vodo, v kateri si raztopil sladkor. — Čaj melise in gomilice je tudi dober. Ravnotako ci-korjeva voda.
Komur škoduje dolga vožnja po železnici ali po morju, naj položi pred vožnjo v rumu namočeno ruto na želodec in vožnjo bo dobro prestal.
Razširjajte »Pravico«!
Za kratek čas.
Velik mož. Učitelj je naštel, ko je razlagal zgodovino v ljudski šoli, nekatere velike može, kakor cesarja Konstantina Velikega in cesarja Karla Velikega. Nato pa reče učitelj: »Ali mi ve kdo iz zgodovine imenovati še kakšne druge velike može?« Cenetov Francelj se odreže: »Velikan Goliat!«
V	višji dekliški šoli je profesor verouka omenil zakonske zadržke. Poklicana je bila potem neka malo pazna učenim, da naj našteje te zakonske zadržke. Le par jih je znala povedati. Ko ji profesor nato reče: »No, kateri je še?« ona odgovori: »Če nobenega snubca ni.«
Nevarni poljubi. Katehet je razlagal pri peti božji zapovedi učencem, da se živali ne smejo trpinčiti, da pa tudi ni prav, če jih ima kdo preveč rad in jih celo poljublja. Pristavil je: »Lahko bi vam navedel več slučajev, da so ljudje dobili garje na usta in so celo umrli, ker so pse poljubljali.« Oglasi se neki učenec: »Da, gostilničar »Pri pošti« je pse poljubljal, pa so mu že trije po-.«
NAJCENEJSE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 3
PODRUŽNICI: TRG TABOR ŠT. 4 BORŠTNIKOV TRG ŠT. 4.
V	ženski obleki. Mali Janezek je prišel nekega dne v ženski obleki v šolo. »Kako je to, da prideš tak v šolo?« ga vpraša učitelj. Janezek odgovori: »Zato, ker imam hlače strgane; mi je pa Micka kikljo posodila.«
Užaljen ponos. — Če moj mojster ne prekliče, kar mi je danes rekel, ne grem jutri več na delo. — Kaj pa je vendar rekel? — Da se mu naj ne prikažem več pred oči.
Vzdihljaj zidarja. »Kaj, šele poj treh?!... Meni se zdi, da bo danes šele ob osmih šest!«
Je že boljši. Učenec Mihec je bil več dni bolan. »Ali je tvoj brat Mihec že kaj boljši?« vpraša učitelj nekega dne v šoli Francko. »O, ja«, pravi Francka, »danes je bil že tepen!«
Prvi bolnik. Mlad zdravnik: »Vendai enkrat en bolnik! Tega pa tudi ne ozdravim prej, dokler se ne oglasi drugi!«
Gosposko. A: »Vaš sin je nadzornik v kaznilnici, kajne?« — Gospa: »Je res; pa tam so le zločinci iz boljših stanov!«
Vrednost denarja. Za 100 nemškib-mark dobiš 1351.— Din, za 100 hr 308.— Din, za 1 dolar 56.50 Din, za 100 francoskih frankov 222.— Din, za 100 češkoslovaških kron 168.— Din, za 100 šilingov 800.— Din.
I. MIKUŽ
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT, 15
DEŽNIKI in SOLNČNIKI !
NA MALO	NA VELIKO
USTANOVLJENO L. 1839.
Priporoča se
Ferdo Ferenz
stavben galanterijski klepar
Ljubljana, Mirje št. 2.
i!
I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani
Vsak zaveden somišljenik je (lan
Vsaka varina gospodinja kupuje vse pri svoji lastni zadrugi, računar more izračunat!, da se kupi najceneje v našem
--- Vsak dober konznmu.
Pierre L' Ermite:
Žena z zaprtimi očmi.
Iz francoščine prevedel L. S.
Štiri in trideseto poglavje.
Zdravnik je bil prav videl.
Tri dni in tri noči je visel Ludovik Hughe med življenjem in smrtjo. Rozalina je zaplakala nekega večera, ko je beležila na vročinski list eno točko nad 40 stopinj. Življenje se je pri Ludoviku Hugihu dvigalo in padalo kot vznemirjena konica barometra med nevihto.
V	svojem blodenju je klical Rozalino in ji govoril stavke, ki jih je bik) dekle slišalo, a ki so jo v tej odkritosrčnosti še bolj razburjale.
Vendar je po telefonskih navodilih branila nesrečnika uro za uro s hladnokrvnostjo in žilavostjo.
Končno ae je peti d«n obrnil zdravnik k mladenki s smehljajem, ki je mnogo pomenil:
»Gospodična, mislim, da drživa pravi kraj!..« Šesti dan je potrdil svoje zadoščenje: Smatram danes, da je rešen... hvala Bogu, hvala tudi vam, gospodična...«
»O, gospod doktor...«
»Doktor le ne laska rad..., on pove, kar je res. Tega človeka ste vi doslovno iztrgali smrti.« »Toda... in vi, gospod doktor?«
»Jaz... go je poklic... Ti*kaj je bilo treba več.«
Naslednji dan je prejel ehamonixski župnik dolg ovoj, v katerem je bil bankovec za petdeset frankov in drugi za dvajset frankov.
Pismo se je glasilo::
Gospod župnik !
Bi-li hoteli brati čimprej zahvalno mašo v moj namen in dati petdeset frankov kaki revni družini? Nesreča v gorah, ki bi bila imela lahko najusodnejše posledice, je bila pravkar privedena v meje, ki dovoljujejo danes vsako upanje.
Blagovolite sprejeti, gospod župnik, izraz mojega najudanejšega spoštovanja,
i	Rozalina de Cressy.
Nesreča v gorah...?
Rozalina de Cressy ...?
Dobri župnik se je zamislil za nekaj trenutkov. Zatem je — že navajen — odprl svoj mašni zapisnik in zabeležil na prvi beli strani: Ob šestih — zahvalna maša: Rozalina de Cressy.
Tistega večera je Ludovik Hughe spal strt po napadih prejšnjih dni. Roka mu je ležala na rjuhi, pekoča in ranjena.
Ob postelji je klečala Rozalina, da bi zataknila bolj lahno robove posteljne odeje pod žimnico: naslonila je čelo na to roko, v kateri je še udarjala vročica. Nato se je zagledala v zdelano obličje mladega moža in skoraj ne da bi se zavedla, so njene ustnice zašepetale nekaj, kar je bilo kot prošnja za odpuščanje ...
Pet in trideseto poglavje.
Kaj moram storiti?
Takšno je bilo vprašanje, ki si ga je bila zastavila Rozalina v prvih urah po rešitvi.
Brzojaviti rodbini Hughe. Potem bi se zrtašli naenkrat vsi tukaj... Potem bi morala poslušati gospo Hughe kričati po nepotrebnem... Kdo ve? ... Postala bi mogoče predmet za nova sumničenja.
Brzojaviti g. župniku, ki pozna res ves položaj in ki se bo dal voditi po okoliščinah. Ta rešitev se ji je zdela daleko najboljša in Rozalina jo je hotela baš izvršiti, ko ji je Ludovik Hughe pomignil:
»Niste še nikomur telegrafirali?«
»Ne.«
»Tudi Celestin ne?«
»Ne... obljubil mi je, da ne stori ničesar brez moje pritrditve.«
»Potem sem zadovoljen ... Mir ... velika stvar, ki mi je tako potrebna ... mir tu ... daleč proč od vsega... Od časa do časa; zreti nekoliko v vaše milo obličje in si predstavljati, da bo to trajalo vedno ... vedno!...«
»Mislila sem brzojaviti g. župniku ... «
Ludovik Hughe je pomislil..., omahoval...?
»Da, samo njemu..., on je velik prijatelj naju obeh... Ampak ne takoj..., oh ne!...«
»Kdaj...?«
»Povem vam to pozneje.^ Pustite mi, da se okoristim tu ... Sem tako srečen!...«
In položaj se je ustalil: Miss Albrandt, zelo blagohotna in obzirna, Celestin popolnoma korekten napram Rozalini, koje pravo ime je bil z osuplostjo zvedel, in Rozalina sama ..., Rozalina, ki je čutila odslej, da jo zanaša nekaj skrivnostnega in močnejšega od nje proti neznanemu cilju... in ki se je dala voditi, kamor jo je Previdnost peljala.
Bila je v resnici bolničarka v tej sobi, od katere so spuščeni zastori in tišina napravljali skoraj svetišče.
In polagoma se izvrši sprememba.
Rozalina se neopaženo privadi gledati Ludo-vika Hugha z drugačnimi očmi. On ni več veseljak
kot nekdaj, ne več mlad tovarnar, ki ji je pred vrnitvijo v Pariz govoril pred oceanom ljubeznive besede, a brez važnosti, ne več tisti, s katerim se ni upala govoriti zaradi vrat, ki so se naglo odpirala pod maščevalno pestjo Melanijino.
Ne, nič več vsega tega.
To je minilo... Bilo je polom, pomešanje enega socialnega razreda z drugim z vsemi gren-kostmi, ki izvirajo odtod za tiste, ki niso znali sluteti.
Danes je Rozalina neodvisna od Ludovika Hugha. On je celo odvisen od nje... Postal je revna človeška stvar, ki jo imenujemo bolnika ali ranjenca, to se pravi skoraj otrok v rokah tiste, ki ga neguje.
Ona ukazuje, on uboga.
Ima včasih hrepenenje slabotnega in radosti brez sorazmerja. Nekega jutra je vstopila Rozalina v njegovo sobo s šopkom divjega sleča, ki ga je bila šla natrgat zanj v gore. To ga je osrečilo do skrajnosti veselja, dal ga je postaviti v vazo prav pred svoje oči in se je smehljal ob pogledu nanj.
Drugikrat so bile čisto sveže planike, ki so jih prinesli s seboj vodniki...
»Hotel bi imeti tudi srebrnih osatov ...«
»,.,,.«
»Uganete-li, zakaj?«
»Zato, ker jih imate ... bržčas radi.«
»Kako veste to?«
In Rozalini sili v lice nagla rdečica, ker se spomni, da je nabirala baš srebrne osate, ko se je nenadno pojavil Ludovik Hugha pred njo.
»Zakaj zardevate?«
»Saj dobro veste!«
»A želel bi, da mi to poveste ... Dajte, Rozalina, pridite mi to sem povedat...«
In ves dan so se ponavljale slične praske, ki so neprestano zastavljale vprašanje, ki je bilo edino vprašanje, o katerem nista nikoli govorila-
Bilo je jutranje veselje Ludovika Hugha, potem ko je Celestin opravil prozaično delo pospravljanja, kadar je videl vstopiti z zdravnikom Rozalino v bolničarski bluzi. Prišla je nato zopet v sobo, urejevala cvetice, zavese, pazila na uro obvezo-vanja in zdravilnih pijač, pripovedovala novice z gore... Nocoj je bila odšla karavana na »Zeleno špico«, druga je šla čez prelaz Orjaka.
»Morali bi priti obedovat k meni,« ji je dejal nekega jutra, ko je obdajalo solnce vso sobo 8 toplim božanjem svojih žarkov.
»In kaj bi rekla Miss Albrandt, ki je že itak tako prijazna?.,.,.«
»Gotov sem, da bi dovolila, če bi jo poprosil.«
»Pazite se dobro, da ne!...«
(Dalje.)
Za »Jugoslovansko tiskamo«: K. Čač.
Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar.
Urednik: Srečko Žumer.