PROLETAREC" JE JELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugoslav Federation, S. P. - - danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
- • GLASILO, • • PROSVETNE MATICE J. S. Z.
IX. — NO. 1572
*B,,rf< M	MHllrr. I»rr,mhrr H. IMTI, at (»•	«lfla«
• t » 1*1«'<•«•>. IH„ umUr idr Art •( < u«ar< » t,t Mitrrli RN. INrm
CHICAGO, ILL., 27. OKTOBRA (October 27), 1937.

Publi»hed Weekly at 2301 S. I*wntiale Ave. LETO—VOL. XXXII.
ISKANJE PODATKOV 0 STANJU BREZPOSELNIH
štetje se bo vršilo od dne 16. do 20. novembra
Predsednik Roosevelt in John D. Biggers apelirata na vse za sodelovanje
Problem, ki ga Zed. države izmed vseh industri-alnih dežel najbolj zanemarjajo. — Prvi poskus
James H. Maurer se je na shodu JSZ leta 1932 norčeval, da vlada v \Vashingtonu ve, koliko je v tej deželi prašičev, krav, konj, ovac itd., ve, koliko akrov zemlje je obdelane in koliko tega ali onega se pride-ljuje na nji, he ve pa, koliko je v Zed. državah brezposelnih delavcev in <e ni še nikdar re-fho pobrigala, da jih bi preštela.
Zed. države so edina indu-strialna dežela na svetu, ki ne vodi točne statistike o brezposelnih. Delavski in trgovski de-partment vzameta za podlago par obratov v industrialnih središčih, v katerih dobe podatke, koliko je bilo uposlenih delavcev v njih prejšnji mesec in koliko zdaj, nato številke po-množe z vsemi obrati in na podlagi še drugih virov približno uganeta, koliko je brezposelnih. Hiro za statistike Ameriške delavske federacije šteje brezposelne in zaposlene delavce po slični metodi. Tudi industrialne zveze se pečajo s pomočjo posebnih statističnih uradov s štetjem zaposlenih in nezaposlenih. Tako se je dogajalo, da je vlada cenila število brezposelnih pred par leti na 10 milijonov, A. F. of L. na 13 in pol milijona, in industrija pa od 8 do 9 milijonov.
V zadnjih dveh letih so viri za iskanje podatkov boljši vsled relifnih akcij in javnih del. Ampak so še vseeno pomanjkljivi. Vsled tega je predsednik Roosevelt odredil štetje brezposelnih, katerega hiba pa je, da bo prostovoljno, to je, sešteti bodo le tisti brezposelni, ki izpolnijo posebno vprašaino polo in jo vrnejo po pošti v določenem času.
Za načelnika akcije za se-itetje brezposelnih je predsednik Roosevelt imenoval John D. Biggersa. On in predsednik prosita organizacije in časopisje za sodelovanje.
Ta cenzus bo trajal štiri dni. Pismonoše bodo raznesli karte s vprašanji v vse pisemske predale po hišah v torek 16. novembra. Vrnjene morajo biti najpozneje 20. novembra. Kdor jo pošl je po 20. novembru, ne bo šteta in točnost te statistike bo na škodi.
Karto je tr< ba vrniti po po-iti. Znamke ne potrebuje. Na nji je 14 vprašanj, na katere naj odgovore vsi, ki so brezpo-
iselni, ali deloma brezposelni, i Ako je več brezposelnih v družini, naj izpolni vsak svojo karto. Dobite jih od poštarja, ali v kateremkoli poštnem u-radu, kolikor jih rabite. TCdor ne more sam napisati odgovore na vprašanja, imajo poštni i uradi nalogo, da mu pomagajo. Prošeni so za sodelovanje tudi drugi, ki jim je kaj za to vprašanje.
Eno vprašanje je, če ste nezaposleni in hočete delati, dalje, ali ste le deloma zaposleni in bi radi več dela? Zaposlenci pri javnih delih so vprašani, ali jih vposluje WPA, NVA, CCC ali kaka druga relifna akcija. Druga vprašanja v glavnem so, starost, zmožnost za delo, pleme ali polt, spol, v kakšnih obratih ste bili uposle-ni, koliko ljudi je odvisnih od vas za preživljanje itd.
Vlada je naročila 60,000,000 vprašalnih kart, ki bodo raznesene 31,000,000 družinam.
Vprašanje, če ste deloma zaposleni, ali bi radi več dela?" se glasi navidezno smešno, a ima svoj pomen. Na primer, ti-, soče dijakov je deloma zaposlenih, toda oni ne morejo reči, da bi radi več dela, ker morajo čas porabiti za študiranje.
Nedržavljani in tisti, ki so se jnepostavno priselili, naj tudi izpolnijo karte, ako so brezposelni, kajti na karti ni nikake-ga vprašanja o državljanstvu. Vlada izjavlja, da se ne bo rabilo poslanih kart v nikak drug namen kakor za štetje brezposelnih. Poslane karte se torej ne bodo rabile za preiskavo o državljanstvu, priselitvi ali o upravičenosti ali neupravičenosti prejemanja relifa. To števni biro poudarja, da ne bo med brezposelnimi bojazni, da bi imeli morda sitnosti radi kakega poizvedovanja, če odgovore na vprašanja.
Načelnik štetja prosi za sodelovanje organizacije tujerodcev, organizacije brezposelnih, unije in druge, ki lahko pomagajo, kajti le z vzajemno kooperacijo bomo dobili točne podatke o problemu, ki je danes najvažnejši v tej deželi ne samo za brezposelne, ki so direktno prizadeti, ampak za vse ameriško ljudstvo.
BOMBE IN CENZURA
J


Fašistične sile neumorno na delu9 da vržejo svet v vojno katastrofo
Kar Italija "reče", se ji mora brezpogojno verjeti! — Hitlerjeve skeme. Fiasko politike angleške torijske vlade. — Francija v strahu
«~«»opt»i na Kitajskem imajo zdaj strah ne saino preti cenzuro, ampak tudi pred bombami. Mnogo časniških poslopij jc bilo že porušenih. Na tej • liki vidite urad časopir«, ki ima vhod zabarikadiran.
I m
FRANCOSKI PRISTANIŠKI DELAVCI HOČEJO RESNO B0JK0TN0 AKCIJO
Unija japonskih pomorskih delavcev protestira in trdi, da se Japonska samo brani v vojni
Pravijo, da bi bilo Japonsko | ponskem utrjuje mnenje, in s laglje ukrotiti z ekonomskimi tem strah, da bo Rusija ne sa-sankcijami. kakor Italijo. Sled- mo za sankcije, ampak da se nji so škodovale, toda liga na- pripravlja na vojno z Japon-
rodov jih je sklenila prepozno in bile so nezadostne, da bi dosegle namen. Japonska je od svoje izvozne trgovine veliko bolj odvisna kakor Italija. Tako menijo nekateri poznavalci njenih ekonomskih Največ trgovskega
sko. katero prejkone kmalu podvzame. Kajti Rusija preu-darja. ali je bolje, da to stori zdaj, ko ima še priliko zmagati, ali pa šele kadar jo Japonska napade. Očitno je. da ako razmer.jbo Japonska na Kitajskem us-prometa pesna, se bo militaristično to
ima z Zed. državami, od kate- liko ojačala, da bo Sibirija za rih kupuje več blaga kot od USSR prej ali slej izgubljena.
katerekoli druge dežele na svetu, a tudi uvaža ga veliko, posebno svile.
Južnjaške države ameriške Unije, ki Japonski prodajajo bombaž, so proti sankcijam, češ, mi farmarji na jugu bi trpeli, — in čemu?
Tudi lesni delavci v Jugoslaviji so bili nezadovoljni radi
V Angliji, ki ima tudi precej prometa z Japonsko, o delavskih sankcijah ni mnogo besed. Preveč delavcev bi bilo ob delo. Sijajno pa so jih izvršili, kot so se glasila zadnji ponde-Ijek poročila iz Pariza, pristaniški delavci v Franciji. Odklonili so izlagati ali prelagati blatfo iz japonskih parnikov in
Akcija za sporazum med C.I.O. in A.F.L: ter njen pomen za ameriško delavstvo
Ne kupujte ničesar, kar je bilo izdelanega v Nemčiji, Italiji in na Japonskem.
sankcij proti Italiji, in mnogi sploh blago, ki prihaja iz Ja-drugi, kajti ko je bila trgovina ponske na parnikih bodisi ka-z Mussolinijem zaprta, so bili terekoli dežele. To so prave ob delo. Kadar delavec ne de- "delavske sankcije". Zalegle la. ima pomanjkanje v gostih, i pa bi kaj le. če bi Francija ku-Zato so "delavske sankcije",! povala od Japonske toliko, da kakršne je proti Italiji propa- se bi to japonski trgovini po-giral Norman Thomas — on znalo. A vzlic temu — franco-je bil proti liginim sankcijam ski delavci so s svojim nasto-— še težje izvedljive, kakor pom dokazali, da so sposobni pa one, ki jih je liga pod vzela, tudi dejanj, ne pa samo spre-Proti Japonski jih lahko iz- jemati resolucije. Njihova uni-vrši Anglija, Zed. države, Ru- ia pristaniških delavcev je pro-sija in Francija. Pa nimajo šli teden sklenila, da ne bo do volje, rs a j zdaj še ne. Anglija j preklica v francoskih pristani-se boji za svoje posesti v Azi-ščih raztovorjena nobena la-ji, v Zed. državah jim je javno L,^ na|ožena z jannnsk?m b:a. mnenje nasprotno, Rusija pa tudi noče planiti v ogenj tja-
vendan. Vendar pa se na Ja- (Nadaljevanje na •>. strani.)
Italija pravi, da ima v špa-| ti i j i samo 40,000 prostovoljcev, I pripravljena pa jih je odpokli-| cati 5,000, ako jih gre iz Španije ravno toliko iz tujske bri-|gade v lojalistični armadi. Angleška, francoska, ruska in španska vlada vedo, da je italijanskih "prostovoljcev'' v Španiji okrog 100,000, in to ne takih, kot so v lojalistični armadi, ki so res nič drugega kot prostovoljci, ampak 100,000 mož izborno trenirane regularne italijanske armade. Radi tega je Francija Mussolinije-vemu zastopniku namignila, naj se začne "prostovoljce" iz obeh armad v Španiji pošiljati domov v proporciji. Ce imajo lojalisti le kakih 30 do 40 tisoč prostovoljcev, general Fran ko pa 100,000, tedaj naj gre Fran-covih iz Španije prva četa pro-porčno večja, kakor lojalisti-čna. A Musaolinijev zastopnik je postal na posvetovalni konferenci aroganten, in v Rimu so mu pomagali z vladno izjavo, da če Italija reče, da ima v Španiji 40,000 "prostovoljcev", jih ima natančno toliko, kajti Italija ne laže in se ji mora verjeti.
Od kar je prišel Mussolini z I obiska v Nemčiji, je čezdalje ( bolj izzivalen. Francija se je začela resno bati, da ji preostaja le dvoje: ali požirati in-jsulte in pustiti Mussoliniju utrjevati italijanski imperializem na škodo in v nevarnost bodočnosti francoske imperija, ali ; pa mu pogledati pogumno v j obraz in mu reči: Do sem in ne i dalj, rffjše nekaj nazaj, in pa glej da se pobereš iz Španije i do tega in tega dne! Ce ne, te bo v to prisilila naša oborožena Jsila."
Franciji ni na tem, da bi napravila tak drastičen korak, kajti vsa njena taktika je usmerjena v izogibanje vojnim I nevarnostim. Prav možno je, da ji bo njen diplomaticni pa-cifizem prinesel ravno nasprotno.
Ameriški poročevalci v Parizu in Londonu upravičeno domnevajo, da je naloga Italije izzivati Francijo. Med tem se Nemčija pripravlja za zasnovani svoj skok v ('e h osi o vaško. Menijo, da je Mussolini Hitler-iju privolil vzeti ob tej priliki tudi Avstrijo in da si lahko podjarmi gospodarsko in politično Ogrsko, Rumunijodn deloma Jugoslavijo.
Anglija pod vlado torijev cinca, ker je naklonjena fašizmu, a boji se fašistične Nemčije in fašistične Italije. Zdaj
pa naj še Španija postane fašistična! To ne bo dobro za varnost Velike Britanije! Toriji pa vidijo samo "komunistično" nevarnost in angleška vlada je temeljno kriva, da Italija vodi svojo vojno v Španiji že toliko časa nemoteno. Francija sama — brez angleške pomoči — ne upa ganiti nikamor.
Zveza med Italijo, Nemčijo in Japonsko, ki je sicer tajna, a javno naperjena samo proti "komunizmu" in za "varovanje civilizacije", deluje torej izborno. Demokratične dežele so tako zmešane, da ne vedo, kam bi se gonile. Co se zapletejo v vojno z Japonsko, udarita v Sredozemskem morju in v srednji Evropi Mussolini in Hitler. Anglija noče riskirati tako obsežne vojne, vrh tega pa bi morala imeti na s\oji strani Rusijo na obema frontama, a ona bi rajše Rusijo odvrgla in sklenila "praktično" prijateljstvo z Mussolinijem in Hitlerjem. V tej situaciji ima francoska ljudska fronta vezane roke. Vrh tega je njena tak-
tika pacifizem, ne vojna.
A vojna prihaja vzlic temu. Velik del Azije je v njenem objemu. V Španiji divja že 15 mesecev. V Sredozemskem morju in okrog Španije potapljajo "piratske" jxodmornice in "neznani aeroplani" trgovske ladje neglede kaj prevaža-Ijo in kam. Prizadeti so največ r uskir-ak a n d1 n a vsk i, f r a n cos k i in angleški parniki. Italijanski, nemški in portugalski so ne-nadlegovani. "Piratski" napadi so torej striktno fašistična akcija.
Razgrajačem in pretepačem še mirni ljudje izogibajo kolikor daleč mogoče, čeprav bi jih v spopadu lahko • nagnali. To izmikanje in pa razlogi angleškega in francoskega kapitalizma so vzrok, da se tri pro-vokatorice — Nemčija, Italija in Japonska lahko napajajo s krvjo španskega in kitajskega ljudstva, in da je v tem položaju svetovni mir prav tako varen kakor ribič v čolnu, ki so mu ga valovi zagnali v razburkano morje.
dve smeri fašističnega gibanja v franciji
Glavna fašistična organ iza-; cija v Franciji je bila zveza "Ognjenih križarjev". Ko je bila na višku, je imela že 300,-000 članov in velike tajne zaloge municije. Njen vodja je bil polkovnik De la Rouque, ki !je aristokrat in monarhist. Biv-j ša reakcionarna ministrska ! predsednika Tardieu in Pierre I Lava! sta mu nakazovala v podporo njegovi zvezi iz tajnih vladnih fondov visoke vsote.
Pod vlado ljudske fronte sc je moral "Rdeči križ" razpustiti. Orožje, kolikor so jra vladni detektivi našli, je bilo zaplenjeno. De la Rocquc je nato tvojo fašistično vojaško formacijo reorganiziral v politično stranko, a svoje stare oddelke tajno še vzdržuje.
Drugo krilo fašističnega gibanja v Franciji vodi bivši komunistični vodja Jac<|Ues Do-riot, ki je bil župan važnega francoskega mesta, član eksekutive komunistične internacionale in komunistični poslanec v francoskem parlamentu. De la Rocque zbira okrog sebe mo« narhiste, katoliške fanatike,
(nacionalistične študente in srednje sloje, dočim apelira ' Doriot za svojo fašistično stranko najbolj med delavci.
On sicer trdi, da njegovo gibanje ni fašistično, toda enako je zatrjeval o svoji vstaji tudi general Franco v Španiji in Hitler v Nemčiji.
Pri zadnjih okrajnih volitvah v Franciji, ki so se vršile pred par tedni, je francosko ljudstvo spet glasovalo za ljudsko fronto. Narasli so glasovi socialistične stranke in radikal-no-socialistične stranke. Slednja sicer ni ne radikalna in še manj socialistična, pač pa liberalna približno v enakem smislu kakor je" v VVisconsinu La Folletova progresivna stranka. Fašistične stranke so nazadovale in tudi komunisti so dobili manj glasov kakor pri prejšnjih volitvah. Ta pojav tolmačijo razlagatelji položaja v Franciji tako, da je francosko ljudstvo proti enemu kot drugemu ekdrcmu in želi ohraniti demokratično obliko vlade, iz-boljšavanje socialnih reform in ob enem gospodarski sistem kakoršen je, toda pod kontrolo ljudske vlade.
Nacionalizem je otroška bo« lezen: osepnice na človeštvu.
Papirnate in prave izgube v borznih špekulacijah
Prošli pondeljek (25. oktobra) so v VVaihinftonu, D. C., sešli za-r ">priki odbora sa industrialno orga* "»»•cijo (CIO) in Ameriške delavske federacije (AFL), da »e med teboj P®'velujejo. kako napraviti konec bratomornemu boju med unijami teh skupin in jih prilagoditi za »o« ^lovanje v »kupni organizaciji.
Nobeno kongresno zasedanje ne bi m°|lo biti ra bodočnost delavskega K'banja v Ameriki važnejše, kakor i* tanek med zaupniki CIO in
AFL.
Kakšni so bili vzroki, da ga je bilo •Ploh mogoče sklicati, in kakšni so •»fledi sa razvoj teh unij v bodoeno-Ali je John L. Lewis izgubil svojo privlačnost med maso? Na ta in •lična vprašanja bo odgovorjeno v prihodnjem "Proletarcu'*.
špekulacije z delnicami so ena največjih bolezni kapitalističnega sistema. Polom tri borzi leta 1029 je upropastil ekonomsko mnogo špekulantov. Ti.-oče malih ljudi, ki so vložili svoje prihranke v delni-ice, je bilo ob vse. V prošlih par tednih so cene delnicam spet padle in tržna cena jim je do i petindvajset milijard dolarjev nižja kot pred dvema meseco-ma.
Kaj pravzaprav reprezenti-rajo delnice? Kapital, vložen v korporacije. Ali vsaj morale bi ga. Ampak mnoge imajo na i trgu toliko delnic, da sploh ne
reprezentirajo nikake prave imovine, ker imajo poleg teh še takozvane prednostne delnice in bonde, jamčeni z imovino. Ker nimajo stabilnosti, se jim cena zdaj viša, zdaj niža in včasi nastane krah. Milijarde papirnate vrednosti gre v nič. Kdor nesrečno špekulira, izgubi ali morda celo propade, kot n. pr. zdaj bankir Kurrle v Burlingtonu, Ia. Vlagateljem svoje banke je potrošil $400,-000 in končno nepoštenost priznal, krivdo pa vrgel na nepo-srečene špekulacije z delnicami. V svoji občini je bil čislan, podpiral je cerkve in dajal v
dobrodelne namene, imel krasno rezidenco, več avtov in sploh živel kot bogataš — vse z ljudskim denarjem.
Vlada skuša borzo regulirati in novi zvezni zakon o delnicah ter drugih vrednostnih papirjih je jako strog. Sprejet je bil kmalu po nastopu Rooseveltove administracije. Ampak cen ne more regulirati. Mnogi "veščaki" v ekonomiji pravijo, da so sedanjemu padcu delnic krivi Rooseveltovi eksperimenti, kar njemu sovražno časopisje pridno izrablja. Kriv pa je v resnici sistem, kajti njegovo .glavno svoj stvo je iskanje do-
bičkov in borze služijo le temu namenu. Eden ali drugi napravi v njih milijone dobička. Ali se je mar povečala vrednost dotičnega podjetja, čigar delnice so poskočile? Ali so jih nagnali k vrhu špekulanti? I Slednje je največkrat res.
Delnice, ki se prodajajo na I borzi, so predmet za igranje, in v igrah nekdo mora izgubiti. S soclaliziranjem bogastev bo delnic in špekulacij z njimi konec in ljudstvo bo potem res i postalo "delničar", to je, ono |samo bo lastnik sredstev, ki jih je ustvarilo umsko in fizično delo.
resnica 0 fašističnem zločinu v španiji
General Franco re ne bi mogel vojevati brez pomoči Mavrov, Italije in Nemčije. In ako zmaga, se ne bo mogel obdržati na krmilu razen ako tuje armadi* ostanejo v Španiji. Franco je med ljudstvom obsovražen radi nkrutnosti, ki jib uganja, posebno se vsled bombnih napadov na civilno prebivalstvo. — Kdo pravi to? John T. VVbitaker v čikaških Daily News, VVbitaker je bil časniški poročevalec pri Francovi armadi in jo pozna do dna. Zdaj je v Londonu, od kjer pošilja necenzurirana poročila. Pravi, da je govoril z nemškimi in italijanskimi letalci, kateri so se mu potožili, da jim je zoperno pobijati brezmoeno civilno prebivalstvo, toda ukaz je ukaz, pa morajo metati bombe in iztresati v množice svinčenke iz rtrojnic. Opisuje, kako se je moral neki italijanski pilot vsled neprilike z letalom spustiti na tla Prebivalci so ga prijeli in ubili. General Franco je nato ukazal za kazen vse meščane pomoriti. Povelje so izvršili njegovi letalci. Taka je fašistična "civilizacija" dvajsetega stoletja in fašistično "krščanstvo"! . ..


PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Proletarec October 27, 1937.
JAPONSKO "PRIJATELJSTVO" DO KITAJSKE
IZHAJA VSAKO SREDO.
I sds j« Ju|o»Iova itska Dclavika liakovna Druiba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v f(vttnjenih driavah za celo leto $3.00; za pol let* $1.76.
za četrt le<a $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; m pol leta $2.00.
Vai rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pomleljka po i >o kine za priobčitev v številki tekočega tetina. _
'	PHD LK TA R E C
Published every Wednesclay by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Kstablished luOG.
Editor .................................................................Frank Zaitz.
Buniness Manager ........... ... ...................Charles Pogorelec.
Jiast. Bditor and As.st. business Manager......Joseph Dranler.
S L' BSC R1PT10N RATES: United States: One Vear $;i.00; Six Months $1.75; Three Montha $1.00. Foreign Counlries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
1» KOLE TA R E C
1301 S. Lavvndale Ave.
CHICAGO, ILL
Telephone: ROCKVVELL 2864
Moč propagande
Vojna v Španiji je vojna tašistične reakcije proti španskemu ljudstvu. Vojna španskih bogatašev proti ljudskim interesom, vojna stare španske aristokracije proti demokraciji in civilizaciji.
Vse to so dejstva, ki jih ni mogoče utajiti. A katoliška in fašistična propaganda jih vendar vztrajno taji. Ker niso vsi ljudje pametni in razumni, je milijone takih, ki ji verjamejo.
V	Vatikanu so vedeli, da se v Španiji pripravlja fašistični puč. Kajti bil je v njemu soudeležen od začetka in s svojo propagando slikal lojaliste za tolpo razbojnikov, ki kolje duhovnike, posiljuje in mori nune, požiga cerkve, ropa župnišča, samostane in druga cerkvena posestva, preganja vernike in uganja vsakojake druge zločine.
Vatikanska propaganda proti španski republiki je dobila mnogo prostora v vsem kapitalističnem časopisju po svetu. Tudi danes so ji kolone kapitalističnega in vsega nazadnjaškega tiska na stežaj odprte.
Vatikanska propaganda molči o mohamedanskih Mavrih, ki jih je dobil general Franco iz Maroka, da se bore proti španski republiki, molči o napadih Mussolinijevih in Hitlerjevih letalcev na špansko civilno prebivalstvo, molči o ženah in otrocih, ki so jih pobili fašistični rabi ji. molči o cerkvah, ki so jih porušili fašisti s svojim bombardiranjem španskih mest, in molči o dejstvu, da Mussolini in Hitler nista poslala svojih čet, aeroplanov in letalcev v Španijo v obrambo cerkve, ampak v njune imperialistične namene. Glasno pa vpije, da tvorijo loja-listično vlado "rdeči barbari", ki hočejo uničiti krščanstvo in špansko ljudstvo vreči krvoločnemu komunizmu v žrelo.
"Vojna proti lojalistični vladi in španski republiki je upravičena." pravi vatikanska propaganda in general Franco je vsled tega deležen pomoči vse katoliške cerkve.
V	Rimu je nedavno govoril pred kardinali in drugimi visokimi člani katoliške hierarhije nadškof Celso Constantini, tajnik kongregacije za propagiranje vere. "V boju s komunizmom se ne smemo omejiti samo na molitev, kajti komunizem je satanov agent — torej antikrist," je dejal ta načelnik propagan-dističnega aparata.
Boj katoliške cerkve proti "komunizmu" v Španiji in drugod ima podporo kapitalizma in fašizma. Propaganda stane, toda vatikan za gmotna sredstva ni v stiski, kajti bogataši mu radi pomagajo, ne zato, ker je "komunizem" satanov agent", ampak radi tega, ker se katoliška cerkev bori za ohranitev kapitalističnega sistema.
1% Jiigo«9avij<
Prehladen sprejem ali kaj! vpeljava javno življenje v ne-i Goriški nadškof Margotti je v, ko plitkost, ki je za bodo/no.d minulem poletju pripeljal v naroda silno nevarna stvar, 1 jubljano in na Brezje dva- (Ibljubu je jo nam svobodo, j k t at po H00 romarjev. Po pr- demokracijo, normalne raz-i vem obisku se je v Italiji pri- mere.
.tožil, da ga italijanski za- Prepričani smo, da v o t > rtopniki v Ljubl jani na kolo- mora priti, ker je nujno, ker I dvoru niso dovolj častn > p■»- er ne bi bilo mogoče pr iv in zdravili in tudi ljubljanskega pravilno rešiti vseh tistih pi >
blemov, ki se danes rcšuj«j > . 1 prijatel ja do pri jatelja, (/»1 ideologije do ideologije. Na sejah, pri zelenih mizah režima in j-pozicije, govor«. v.eh the pi >-blemih.
Tudi naša nalora je, da 1110 odločni pri reše\anju \ h ».-stih problemov. Tudi mi > del naroda. Tudi moram > n i-
; nadškofa ni bilo, pač pa je p j sla! pozdraviti Margotti.ja i" I kanonika Klinarja. (Soriški nadškof je bil tako užaljen, da je takoj odpeljal nazaj na
se
Jesenice in čez mejo. gi? so ga N' Ljubljani z večjim pompom.
V
drij-prejeli
(^asopis
*
Istra'
ki izhaja v
Ulica v šanghaju posuta z mrliči — potledica japon»k »f« bombardiranja is aeroplanov.
KOMENTARJI
Zaradi lastnega poslopja za da bodo v domovini itdelali za Jugoslovansko sobo dva portreta —- enega od Prešerna, drugega od bai<>na Vege. Te portrete bo ua likal o<tlicii
urade ni imela menda noben i slovenska jednota že toliko h >-matij in iniciialiv, kot KSKJ
v Jolietu. Zdaj je pred njenim članstvom na splošnem glasovanju spet predlog, du.se sedanje poslopje za urade opusti, ker je pretesno, in se zgradi novo, "ki bo odgovarjalo poslovanju jednote za vsa bodoča leta".
Tajnik Zalar pravi, da je bilo vprašanje urada na dnevnem redu pred vsako konvencijo KSKJ skozi prošlih 26 let. Prihodnje leto se bo pet vršila
Fašistična internacionala tekmuje s komintemo
Hitler jej* režim si vztrajno gradi nacijski propagandisti-
Zagrebu, poroča.< da so dobili	rodu pojasniti, kaj se zahie\:i, že v*"e važnejše slovenske žup-	kako se sporazumevajo in kani je v Trstu in okolici italijan-	ko naj se sporazume j », (ia in ;ki duhovniki — in sicer taki,	v korist celotnemu razvoju v ki <o ob enem navdušeni faši-	naši državi, sti. Vsi so več ali manj zmožni	Povedali smo že svoje niiu*-•lovenskega jezika, da bodo s	nje. Potrebno pa je se, da 10 tem znanjem uspešnejše vršili	mnenje objavimo jasno in na svojo nalogo za potujčevan je	široko, da s tem pripomoremo
in fašiziranje Slovencev. *
. Zemljiški davek plačuje v Jugosiav+fi -4,'127,01)0 kmetov,] a 400,000 jih ne plačuje dav-! ka. ker nimajo nobenega dohodka. 7K odstotkov kmetov ima nad 2 hektara zemlje, ji
izhod iz sedanjega položaja, ki je mučen za nas in za v «> javnost."
Beda delavstva na Japonskem
leta 1880 v Zedinjenih
slovenski slika, Božidar Jaka,, k . .j nar}1 ,'tudi inn^tvu f U>h	Sam° 5 ,1M,stotkov
. ni apaiat tudi v inozemstvu. (dobr(Jt rodovitno zemljo. 21,-V ta namen so bili minulo po- ()(m kmet(|.-. jma f), odstotknV
etie pozvani v Berlin na kon- rodovitne zemlje, a 4 milijone
terenco iz raznih dežel mnogi kme(ov jma samo 40 odstotkov. I drugi moderni industrialni denar ljski agenti.	|	*	želi. Zato se je do sedanje ja-Kazpravljali so predvsem o, Socialisti v Jugoslaviji se ponsko-kitajske vojne dogodi-
je nahajal državah.
Slovenci v Zedinjenih državah v<> prevzeli odgovori/d nab^rojo potrebni fond, da se izvršijo portreti, ki bodo krasili veliko jugoslovansko dvorano v "< athedral of l/earnin^" v Pittsburjfhu. Poseduj so Slovenci v ta namen prispevali že $800.00. Za fond je potrebno vsega *kupaj $ 1 500.00. s čiiv/it bodo • k: • v - •> zadevni stroški."
Gornje pisanje je bilo ob enem vabilo na koncert violinista Zlatko Balokoviča, ki je
Japonska industrija je o-"Tonina, toda n.ieno delavstvo plačano slabše kot v katerikoli
v/rokih, zakaj je hitlerjevska i.
propaganda na Finskem doživela neuspeh. Sklenjeno je bi-zvisa financiranje teh in tla s«' poveča njih
lo, (»a s c
agentov
in nekateri menijo, da bi je bi-; priženil baje milijone in bi la-lo boljše počakati. Zalar trdi.	sam piačal to vsoto. Am-
da je vprašanje nujno. Spisal pak tako ne gre in bi bil ne-je predlog in članstvo naj od- j »pameten, ce bi to storil. Ako loči.
*
v prvih
bo Božidar Jakac kdaj d -iežen	čeprav udriha po internaciona-j
$1,500 za delo, ki si ga je za-	lizmu. Pa kakor posnema s svo-
mislil za katedralo znanosti,	j0 štiriletko in drugimi meto-bo res plačan kot umetnik, j ,iami komuniste, tako tudi z Glede izbere portretov — Pre- internacionalno propagando.
šeren in baron Vega — well,	_______
v katedrali znanosti bosta na	** vj i i.
mestu v zgodovini siovensk Nemška kultura na
vanju navaia, da so eni pnsto- nra naroda sta oba pomembni
KSKJ je v prvih devetih mesecih dobila v mladinski oddelek 629 novih članov, a vzlic temu je v istem času nazadoval za .">."»2 članov. Zalar st« temu čudi. Za vzrok nazado-
zamanj trudijo, da jim bi vin- lo na Japonskem samo letos da dovolila obnoviti 'stranko, okrog 1300 malih in večjih Vsi socialistični listi — ki ura- stavk. V vseh so zahtevali stav-•dno sicer niso socialistični — karji zvišanje mezde od ID do .slovenski, hrvatski in srbski, 30 odstotkov, toda kompanije 11 vi. o, Zlashv severnih evrop- skuSajo z „ajbolj oprezno na- so privolile le od 8 do 10 odpisanimi članki, da jim jih ne|stotkov. Zdaj «> stavke na Ja-j zaduši cenzor, prepričati jav- ponskem prepovedane, ker bi j no mnenje in vladne kroge, ka- bile radi vo jne "nepatriotii no' ko nespametno je zatirati kon-| de struktivno delavsko gibanje, i Značilen v tem oziru je izre-1 dno previdno napisan članek v
"D. P.", ki se glasi:	I Delavske razmere -o neko-
vkih državah, kjer naj se in-tenzivira propaganda pod geslom : ' rdeča nevarnost pret. -evernl Kvropi". Nacionalni so-cia izem hoče z inozemsko propagando prekositi komintemo,
Moon Run, Pa.
Komunistična taktika za pridobivanje
mase
Anton Zornik piše v dopisu v tej številki, da se je čudil, ko je videl na shodu lige proti fašizmu in vojni, da sodelujejo zraven komunisti, kajti govorniki so bili večinoma duhovniki. Iz dopisa je razvidno, da mu ni znano, kdo kontrolira ligo proti fašizmu in vojni. Ustanovili so jo komunisti. Sodelujejo v nji komunistične in tudi razne druge organizacije. V odboru so komunisti, liberalci in pacifisti. Star običaj komunistov je, da vabijo na shode organizacij, kot je omenjena liga, mednarodna delavska obrana itd. prominentne osebnosti, da z njimi privabijo čimveč udeležencev. Ce bi bili govorniki samo komunisti, ne bi dobili na shode drugega kot svoje pristaše.
Dostikrat najbolj prominenten govornik sploh ne pride. Predsednik shoda ima pripravljen brzojav, v katerem se odsotni odličnik opraviči, ker ni mogel priti, in pozdravlja zborovale. Sklicatelji vedo od vsega začetka, da ga ne bo, ampak znamenite osebnosti vzbujajo več zanimanja za shod, večjo udeležbo in tudi večje kolekte. Te vrste reklame se v tej deželi poslužujejo razne organizacije, posebno politične. Na shodu v Pittsburghu je bil oznanjan za glavnega govornika, kot piše Zornik, neki škof iz Chicaga, ki ni prišel, prišli po so mnogi ljudje zato, da njega čujejo. Poslušati so morali druge duhovnike, ki so kajpada vsi govorili proti fašizmu in vojni, komunisti pa agitirali za svoje liste in vodili shod, dasi bi človek po imenih v odboru lahko sklepal, da je to popolnoma nestrankarska organiacija. Njen program je dober, komunistično gibanje pa ima od nje ie posebne koristi.
pili v odrasli oddelek, nekaj jih je umrlo, nekaj pa .je bilo črtanih.
Morda ima udi porodna kontrola kaj krivde pri nazadovanju, kajti ta brezverska razvada se širi tudi med katoličani.
Več uspeha -e KSKJ nadeja s kampanjo "ženske enakopravnosti", katere cilj je 1500 novih članov in članic. \Vell, kaj je "ženska enakopravnost"?
osebnosti.
*
Duhovnik Vital Vodušek je imel v slovenski cerkvi v PitN-burghu "sveti misijon". Zdaj naj VVitkovic' pove, koliko jih je prišlo na konferenco "Na-preja" direktno z misijona.
škodi
"Tretj" rajh" ni vzel svobo-d.) samo delavcem in zidom kot rasi, ampak tudi znanosti in znanstvenikom. Neglede koliko je kdo prispeval k podvigu nemške kulture in znanosti v splošnem, pod naciji je bil za-ržen, ako ni znal vpiti "Heil, Hitler" ali pa če so dognali, da ni čistokrven "Arijec". Tako je zapustilo Nemčijo okrog 1600 u< < lijakov, ki so bili spre-
Novi detroitsk! nadškof boj«la o civilni vojni v Španiji v | ^	J
imel s Coujrhlinom Š, veliko sit- "Ameriški Oomovini".	J"	* AnKl1"-
. .	..	.	. Lr.»t, J Job,.	.	i; *: ... ..... . tKin
nosti. Spravn ga je z govorni
"Socialistična armada pobegnila v Francijo. Anarhisti ropajo in pobijajo med pre strašenim prebivalstvom". T > je bil dvokoionski naslov poro-
. i katoliško fašistični listi so znio-škega stolca pri radijskem mi- žni tako falotske propagande.j krofonu in ga poučil, da ni prav, ker zmeria avtoritete. Katoliška cerkev pričakuje, da
800
\ drugih evropskih 'deželah in precej tudi v Zed. državah, Argentini itd.
Edwardova komedija
Bivši angleški kralj Edward, zdaj "duke of VVindsor", se je naveličal samega veseljačenja in začel "študirati delavske razmere". V ta namen je sel najprvo v Nemčijo, da se osebno uveri kako žive nemški delavci pod fašizmom. Bil je svečano sprejet in pogoščen kot da je še zmerom vladar Velike Britanije. Spreml jal ga je večinoma glavar nacijske "delavske fronte" in mu tolmačil, kako zelo se je položaj nemšk*h delavcev izboljšal pod modrim vodstvom Adolfa Hitlerja. Edvvardu so njegovi fašistični spremljevalci pokazali samo to kur so oni hoteli in naučil se je spretno oddajati nacijski pozdrav.
Se ko je bil prestolonaslednik in potem kralj, je imel Kd-ward med delavci v Angliji mnogo prijateljev. Zdaj mu toliko bolj zamerijo, ker dela poklone fuehrerju in fašizmu. Morda bo Edward postal celo fašist, ako že ni in propngiral nacijske metode za "zboljšanje" delavskih ruzmer. Od vojvode kakv»r je on se kaj zelo pametnega ne more pričakovati.
se je spoštuje in smatra za avtoriteto. Katoliški duhovnik, ki zmerja predsednika republike, daje slab vzgled, je dejal nadškof Moonev, zato se je
"Naprej" se * huduje nad "Proletarcem", češ, da ni mignil niti s prstom za akcijo cle-velandske federacije SNPJ v prid ambulance, ki jo mislijo poslati v Španijo. Resnica je. da je priobčil vse, kar mu je
Nc kupujte ničeaar, kar je bilo izdelanega na Japonskem!
"Od leta 1929. smo socialisti	liko boljše. Premogovniki obra-brez stranke. Takrat jo je vla-	tu jejo s polno paro.' le zasluti a razpustila kakor tudi dnr/e	povprečno pičel, stranke. Našim predlogom, da	poletnih mesecev je konec in ustanovimo socialistično stran*	q priredbami smo pričeli v dvo-ko. oblast doslej ni ugodila, če-	ranah. Društvo št. KK SNPJ bo prav bi bila delavska socialisti-	imelo veselico in igro dne 25. čna stranka prav v sedanjih	novembra, torej na Zahvalni razmerah vsaj po našem mne-	fjan. Društvo vabi vse, da pri-nju, kakor smo to tudi že več-	dete na to njegovo prireditev, krat povedali, potrebna za nas	ne |in nikomur, in tudi za splošni razvoj.	f. Klub št. 175 JSZ pa vas va-
Mnogo čitamo poročil o de-	bi na veselico, ki jo priredi na
b> v anju in posvetovanjih pri-	starega leta večer 31. decem-
stašev drUgih strank. Tudi mi	bra. Prebitek se porabi v korist
storimo, kar moremo, vendar	delavskega gibanja. Zabave
imamo mnogo več ovir. ker	bo obilo in upamo, da bomo
imamo še premalo tiska in k?r	imoij na obema prireditvama
nam ni mogoče nastopati javno	veliko udeležbo. Jacob Tomec.
ter s tem pripomoči k razpletu _.	__
zamotanega položaja, zlasti pa poudariti dve glavni zahtevi socialističnega gibanja: svobodo in demokracijo.
To je zlo. Zlo je, ker se javnost zastruplja z napačnimi ideologijami, zavaja na nerealna pota ter ustvarja v mno-l žicah desorientacija (zbega- klar noc: Louisa Vidmar 50c. sku-
nost) v realnih vprašanjih, kai	paJ $n.io.
Chicago, 111
TISKOVNI FOND PROLETARCA
XII, IZKAZ
Milwa«krr, Wi«. Po $1: Jo-cph Oblak in Theresa Juvanc: Jrhn Po-
Coughlin razjezil in razvelja- poslano. Ampak če ambu-vil pogodbo z radirko družbo.''a,He ne l,()» n' krivda "Prole-Toda svinčnik in pisalni .stroj j tarča", ampak onih, ki niso ima še in tudi časopis, v kate- pravočasno pomislili, kaj je iz-rega piše, kar se njemu polju- vedljivo in kaj ni. bi. škofov nauk je malo izdal.	—-
V	Chicagu so "pri slovenski cerkvi" ustanovili "prosvetni" krožek. Predsednik je frančiškanski duhovnik Urankar in j tajnik urednik "Am. Slovenca" Jerič. Krožek bo torej "prosveten" zares!
*
V	Pittsburghu imajo na njih
Jubilejno leto češkega dnevnika "Pravo Lidu"
ABSOLUTIZEM JE DUHOVNA JEČA
Zaradi reda in jat ne varno-j vo neugnano stremljenje, da -ti. pravijo, so potrebni abso- uveljavi svojega duha in svojo
fizično silo v življenju prvič v
1 u t '/.em in diktatura. Ce pa
stvar nekoliko raziščemo, kma- svojem interesu in drugič v in Iu opazimo, da temeljni vzro k' t eresu splošnosti. ni red in javna varnost, ampak je to le stara metoda straho-
•\lice Artaoh »1.00. Springficld, III. John tiorsek $1.50.
Elm Grove. W. V«. Po II: I.<un> (Jros< in Ma»-y Matos; Joseph Tork i-lv 50c. Skupaj $2.50. (Poslal Ix>uis : Zorko.)
Lawrrnce, Pa. John Janeič $1.00. (Poslal I.ouis Zorko.)
MrKrrt Ročk*, Pa. Jacob \ml>!<»-•zich $1.00.
Nowbur*h. O. Klub st. 2H JS*/, $2. A-m«, Kan*. Klub št. 21 JSZ $•"»;
go«
vanja podanikov.
Zakaj sta red in javna varnost v nevarnosti?	la bili, da gradi sama sebe ob ce bi veljala v družbi ena- duhu splošnosti v najpopolnej-
češki 'Pravo Lidu
gi, obhaja ta mesec 40-letnico I daj bi bili ljudje sigurno boljjtreben
To svojstvo je istotako v člo- •f;,<;0,:	^"^J
...	i i	, , ^lal Anton Shtilar.)
veski naravi kakor povsod dru-
socialist ični dnevnik | kopravnost in pravica, v glav- ši demokraciji. Ce bi se izpol-Lidu", ki izhaja v Pra-|oem torej socialna pravica, te-|nil ta ideal, zakaj bi bili še po-
Giiard, O. Klub -t. 20 JSZ $20.00. Crllinwood, O. Frank H.irbič $l..r>0. Naloga druže bi torej mora-i Bu»fetuiown, Pa. Frank l.auri. h
$1; Jo«. Krmelj 50c, sku|»aj li r)«1. (Ponlal I^oui1* Zorko.)
Slovan, Pa. John Stcbe 50c. (Poslal L. Zorko.)
Moon Run, Pa. Nabrano na -«'ji
absolutizem, zakaj še
ni univerzi "katedralo znano- svojega izhajanja. "Pravo Li- zadovoljni. Normalni ljudje bi! diktatura? sti". Zamislil si jo je menda (,n 0(,<'n največjih čeških ne kalili reda in javne varno-) Žal! Sistem družbe je razre-pokojni mult i milijon ar Mellon. Vsaka narodnost ima lahkd v nji svojo sobo, kakor na primer gredo v K »ckeffelerjevem I kulturnem vrtu v Clevelandu.! V jugoslovansko sobo "kate-,
dnevnikov. Izhaja dvakrat na dan. Njegova večerna izdaja se imenuje "Večerni List". Obe izdaji imata povprečno kakih 30 strani na dan. • Kden glavnih urednikov je
drale znanosti" je treba pred-T- v- Krejči, ki je obhajal z i
Vigilanti trdijo, da branijo "amerikanizem". V resnici so teroristi, ki pod krinko patriotizma uganjajo nasilnosti proti svobodoželjnim ljudem s fašističnimi sredstvi.
metov, da ne bo grobišče. Naj-prikladnejše so slike. "Ameriška Domovina", ki se običajno zelo zgraža nad "kolektami" za slikarji, piše o tem med drugim:
"Miš- Rut h Cra wf ord Mitchell nam v Rveii tem piše: "Pred enim letom ko «em se - em mudila v Ljubljani, me jr nadškof dr. Roiman obvestil,
eno z jubilejem dnevnika "Pravo Lidu" svoj sedemdeseti rojstni dan. Član uredniškega štaba je tudi bivši Američan Joseph Martinek, ki je v Clevelandu urejeval socialistu ni tednik "Americke Delnicke Li-st.v", in se v socialističnem gi-
sti. marveč bi še svetovali in jden. Razred, ki si je osvojil bo- Terčelj.) podpirali čimboljše razmere \ gatstvo, hoče to uživati si m. Detroit, Mich. pravični družbi. Tistih pet po- In da mu oni razred ne moti lica je v, žandarjev in zdrav ni- reda z zahtevo po pravici in kov bi pa imelo skrb. da ohra- j svobodi, mu zapoveduje — ni jo mir in red med ljudmi, ki j molk, duhovno smrt. o ali pokvarjeni ali bolnii Ta- Tak je vzrok absolutizmov kih .ie pa razmeroma malo. in diktatur. Kdor si hoče dati Tukozvani red in javna var- zapreti svojega duha in se stri-nost sta le pretveza, s katero nja z davljenjem človeške kulture, svobode in socialne pravice, naj zem.
dr. st. SS SNPJ $4.25. (Poslal I. Zorko.)
Canonsburg, Pa. Klub st. 1 1S JSZ, prebitek veselice 25.00. (Poslal J"hn
se splošnost odvrača od javnega sodelovanja. Javnost namreč čnti krivice, ki so včasih bridke in prebridke socialno pogostoma pa tudi duhovno in
IN>ter Rencdict $1. Aliquippa, Pa. po r>(»< : fttefan Ogrizek (Monaco) in (Jeoniv Smr< -kar; po 2f»c: Frank (»orup. There a (»err.el, Paul Jaklich, Frank Sunon-cič, John Steklarcič. Frank .SUubel, Andy Fatur, Joseph Marolt. John Ogrizek, John SI ver in John Smel, vsi i/. Alupiippe, Louis 1'hernik, John Likar, Jo«.<ph T«kstar, Anton ^.iberna, Aujfust Ro*cnbeisrir, \n:«»n Rozenber^rar, Joseph Somrak in -lo
banju med e h i in Američani kulturno, ker človek pač hoče veliko ud€\jstvoval.	in mora živeti in ker je njego-
Vrečar, vsi I* Arnlm lur:». l ouise kar ogreva za Taši- (;(„iin;l (Sharon), John Bir.jak (Kil
vvood Cit>), in .Frank Steklnicir
Za delavski razred je to zlo (Avella). <kupaj »n.r>o iNah.n' n«
i	vcsj-lini iltos st 122 SNPJ (Jouitfe-
največja nevarnost in bo proti V V V	«
... . .,	1	Smrekar.)
njej NI nikdar dovelj oster.	skupaj v tem izkazu $77.2n. piej-
("Delavska Politika.") |«nji izkaz $472.0J, skupaj $54y.63.
Moderna'1 vojna nikomur ne prizanaša
I STOTINE MILIJONOV DOLARJEV ZA NIČVREDNA ZDRAVILA IN DRUGO GOLJUFIVO ROBO
VALERIJAN PIDMOCYLNYJ
MESTO
Poslovenil za "Proletarca" TONE SELI4KAR
(Nadaljevanje.)
—	Oprostite, spoštovani učitelj, je zatemnjeno dejal in se mu sveča:io priklonil, za pouk se vam moram zahvaliti!
—	Še ničesar vas nisem naučil, je dejal Stepan.
—	Da, naučil sem se pravzaprav sam. toda... Zahvaljujem se vam vseeno!
Nekaj časa sta molče hodila drug ob drugem in tedaj je Stepan začtuil v spremljevalcu duh po alkoholu.
—	Ali ste pijani? ga je vprašal.
—	Mar ste vi trezen?
—	Popolnoma.
—	Zamanj! Eh, veselje Rusov se izraza v pijači!
Nenadoma ga je lopnil po plečih in z iskrenostjo potepuha je pripovedoval, da pogosto pije in veliko, da je pitje prijetno, da ljubijo dekleta pijance bolj ko trezne, ker se nadejajo od njih večjega plačila, za kar pa se običajno preklemansko opeharijo.
—	In potem pravite, da me niste še ničesar naučili? je končal kakor da hi bil užaljen. Toda Stepanu takšne šale niso bile prijetne.
—	Jaz vas nisem zapeljal k temu... je osorno dejal Stepan.
—	Ne, kako da ne...? Hi I sem vendar priden, znamke sem zbiral in mami dariia poklanjal!
Zakrohotal se je in prepričevalno dodal:
—	Ne zaupajte Jožefom, ki bežijo pred ženami in čepe pri knjigah in ljubijo svoje mamice. Da, tihi so in dostojni, toda ... toda ...njihova desnica je nečista!
Ko je to izgovoril se je zazdel Stepanu silno odvraten Prav na vsem »elesu je začutil stud do tega človeka, prav tako kakor tedaj, ko ga je zagledal v oni po.-ebni sobi, toda zdaj še hujše. Pozabljal je na sopotnika in mislil nase. Komu je potrebno to srečanje? To srečanje je povsem naravno, ono prvo je bilo slučajno, toda, mar res ne more človek prošlosti nikdar pozabiti? Ali je res, da zapušča vse, kar si doživel v življenju za seboj neizbrisne sledove, navidezno zaceljene rane, ki se vsakokrat lahko znova od pro? Vse se lahko pozabi, si je dopovedoval. Toda to pozabljenje je varljivo, zelo površno, saj mu videnje z Maksimom prav to iskreno potrjuje. Nenehoma so se mu vsiljevale v zavest vse krivice, ki jih je zaradi svojega živijen-skega nagona moral storiti. Mnogo jih je naštel, vse pa je povzročil nehote, brez namena in za nobeno ni čutil odgovornosti. Toda po-čemu pa so potem spomini nanje tako neprijetni?
—	Ali me poslušate? je vprašal Maksim.
—	Poslušam, je dejal Stepan.
In tako je knjigovodja spet nadaljeval svojo povest, pravzaprav je klepetal kar tja ven-dan in Stepanu se jč vse besedičenje zdelo strašno nesmiselno, posebno še, ker je preslišal začetek. Živahno je pripo/edoval o udobnosti svojega življenja, o orgijah z dekleti in hvalisal privlačnost teh žensk s pijano slikovitostjo. Nenadoma pa je utihnil, kakor da bi se nečesa domislil in spremenil je svoj pijani vreščeč glas v skrivnosten šepet :
—	Pojdiva igrat loto! Krasna igra!
—	Domov pojdem! je dejal Stepan.
-— To vam ne bo ušlo. No, pojdite, meni na ljubo!
Odločno ga je potegnil za seboj pod električno bleščavo, kjer so črke ugašale in se prižigale in si bral: "Električna loterija!" Na pragu tega mestnega zabavišča ga je spopadla slutnja, ki vzklije nenadoma kar brez vzroka in ki te navdaja z ueko nepojmljivo grozo. Kako je to nerazumljivo! Nihče ga ne sili iti z Maksimom, lahko bi se ga iznebil, studi se mu toda neka nevzdržna radovednost ga je potiskala skozi vhod.
Na koncu tihega hodnika sta stopila v veliko dvorano polno svetlobe. Na sedežih v vrstah so sedeii možje in žene, upognjeni in žareče strmeč v igro. Med ozkimi prehodi sedežev so se gibal^ spretno in neslišno sluge in molče menjavali srečke za prihodnjo igro. V to strnjeno tišino so doneli klici izklicatelja kakor glas nebeškega razodetja, kakor obsodbe vrhovnega sodnika in nad množico se je dvigal šepet upanja in razočaranja. Njegove besede pa so zvenele jasno kakor mrzla kovina:
—štirideset ena. Dvajset. Trideset štiri.
In ob vsakem vzkliku so zablestele na velikanski plošči vzdolž stene električne številke, kakor da bi v so bleščavo zamigotalo nekaj novih svetlih madežev.
Maksim je obstal na pragu poleg mizice, kjer so izmenjavali denar za igralne ploščice in Stepan ga ie vprašujoče pogledal, trdno prepričan, da bi se knjigovodja rad zabaval — morda celo na njegove stroške. Ta pa mu je zasepeta 1:
—	Tam, v kotu na desno!
Stepan je zagledal žensko, vso nabreklo v sinjo obleko, ki je komaj vzdrževala zaiitost njenega telesa. To obleko je poznal. O. kako dobro poznal. Z upognjeno glavo je pazno sledila številke in je ni mogel videti v obraz, uvidel pa je na vsej njeni postavi, ki je tako negibno sedela za mizo, da je ta igra za denarjem postala njena poslednja strast življenja,
—	To da je musinka? Musihjka? je pomislil in s f ves zgrozil ob njenem iznakaženem telesu. Ko je planil v dvorano kic izklicatelja, se je vsa ta napeta senca nekdanje musinjke dvignila in z zgoščenim glasom, skozi zobe, je zavpila:
—	Dovolj! Končala sem!
—	Dvanajst je končala! je malomarno naznanil izklicatelj.
Vse je nenadoma oživelo, kakor da bi se pod zven kom skrivnostne besede okameneli iz pravljice pravkar prebudili. Pregledovali so dobitke.
Vedno priigra! je jezno dejal Maksim,
Njen glas je bil surov, pohlepen, prav nič podoben nekdanji nežnosti. Vznemiril je Ste-panovo dušo in dvorano. V hipu pa je spet vse zamrlo, ulegla se je prejšnja tišina, kakor da bi se znova vse potopilo v zakleto spanje. Stepan pa se je počutil svobodnega, višjega od vseh teh. Obrnil se je, odšel in Maksim ga je šele na cesti dohitel.
—	Nadejam se, da mi dovolite obiskavati vaše lekcije? je spregovoril.
—	Prosim! je odgovoril Stepan.
Dostojno sta se drug drugemu naklonila in
Maksima je nestalo prav tako naglo kakor .se je pojav il, tako da se je zdelo Stepanu vse to kakor potvara, kakor neusmiljena igra domišljije. Silil se je vse to sprejeti vase prav tako kakor je videl in doživel, ko pa je hotel vse to razmisliti, se je mučil v nemoči tega poizkusa, da se je ves srdit odpeljal z električno. Mimo so brzele lise hiš, kakor da bi plavale mimo okna. Mrko se je zagledal vanje.
Doma se je domislil, da še ni večerjal. Toda v mesto se ne bo vrnil. Četudi je vedel, da nima ničesar doma. je vendarle prebrskal vse predale. Prižgal si je cigareto in malomarno urejeval zvezke in zapisnike. Ob nekem popisanem listu pa je postal pozoren. Razgrnil ga je predse in čital:
—	Danes sem sklenil pisati dnevnik. So trenotki, ki jih moraš zaznamovati. Moje povesti so že dotiskane. Rad bi kričal: Natisnjene. Pred seboj vidim ravno pot. Grem, ne. letim, švigam! Tako mi je dobro, toplo in veselo! Poljubljam te, dan!
Vrgel je cigareto na tla, ker je hotel ii.st raztrgati. Pa se je premislil. Vzel je svinčnik in z velikimi črkami napisal preko vsega napisanega : Bedak.
DRAGINJA NARAŠČA
Na sliki je Kitajk«, ki je bila ubita v bombnen napadu japonskih le talcev. Bila je noseča in še blisu poroda.
Zbirka njegovih povesti ga je bolj in bolj skrbela. Lahko bi mu uredništvo že odgovorilo, kaj je s knjigo, precej časa je že preteklo, odkar je poslal rokopis. Oni običajni do-stavek na platnicah časopisa, da uredništvo ne vrača rokopisov, če jih ni sprejelo, ga je vedno znova bridko prepričeval, da so njegove povesti propadle. Iz teh vrstic je pozvanjala pogrebna koračnica vsem njegovim oholim nadam in.ta posmrtnica ga je zanesla v tok nepoznane temne reke, ki ga bo bogve na kakšnem samotnem obrežju odvrgla. Polagoma, se je kradel dvom v njegovo srce.
(Dalje prihodnjič.)
Prosvetna matica je edina slovenska kulturna centrala v Zedinjenih državah. Storila je na prosvetnem polju brez vsakega vika in krika več kot katerakoli druga skupina.
NASE PRIREDBE
l)ru§tvom in Ki I u bom
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh . svojih priredb jih oglašajte v
PRO L E TA It C I
KRITIKUJOČA MNENJA/ POROČILA IN RAZPRAVE
TO IN ONO
de
li!' ti". Da eja":
Cleveland, O, —
nisem mislil pi»at pi K ) pa sem vita! v "Pro!< in* u". ' \ svetuje pitts^urki "Vat n socialistom iti k »mun tom, kako naj volijo, *em ml "pa se naj se jaz ogla-citiram ponovno "Na
"V priril ieni »zbiri med verna kapitalist»čn»m« k tn dida-toma že parne* ve'eva el«50-vati proti hujšemu ^akciooir-ju, ki ie v tem konkretnem slučaju Burton (sedanji cl^ve-landski župan)."
Well. well — K I	d
nik "Napreja" ve, kit c -r u dveh kapital:-ti u h k;- ' i l:i-
. i.
eir
' l M
tov za cleveland je hujši reakcionar? Kak » more on to ug »lovit i?
Sedanij žunan v •»,.' 1:'
itn c
Burtnn -jij "poslal v Času sadhje stavke jeklarskih delavcev pro ti njim policijo, tla -riti "red in mir" ter "privatno svojino". Demokratski governer na-e države pa je porabil v e ak namen milico. A v volilnih b >jih so trdili, da je demokratsV governer I>avey "manjše zlo" — to je, maoi reakcionaren, kakor republikanski župan Bur-ton. Pa spet rečeni; \Vjli11, w 11. kako so smešni!
Sedanji demokratski kandidat za župana McVVilliams še ni župan, radi tega prebivalci mesta Clevelanda ne vemo. kaj bo storil on napram stavkar-! jem, če bo izvoljen. Se veliko manj ve to \Vitkov!ch v Pm>-burghu. Ali ni najbližje resnici, da sta oba enaka, ker morata biti? Ali nista obadva podpirana od privatnih interesov in obadva kandidata kapitalističnih političnih masin?
Izgleda* da ieji dojalev .pr: "Napreju*	p 7o.'Nfffn
se gre za ptfilisitdto v k »nsjt lista in njegovega urednika. Radi bi kam p^ii. < "taktično" politiko. Oportunizem, da joj! Pa *o včasi reklt, da mo ko-, munisti.
Tu so tr'oportnni-ti *kn*ali pridobiti že Leno Lokari vo. Duma in mnog d^iHh >V svojo zmeštrano ^»tiliUko. pa jim ni šlo.' Teh "antifašisrPnih"-demokratičnih glasil ie dandanes veliko. Ampak kadar se gre za pobijanje socializma in demokracije, v kakršno socializem veruje — to je, v resnično demokracijo, se ti-le "anti-fašicsti"-komunisii združijo z
vsakim ie takim "antisociali-stom", pa nrj bo father Trunk, JaSlaje, ali pa patri, ki iinajo »« board v Leinontu. Saj
imamo skušnje. (lotovo st» jih spominjate teh antilašističnih "d mokratov". kaj so počeli z demukracijo. v naših delavskih organizacijah, na konvencijah, shodih itd. Zato smo previdni, s kom se družimo. Kdor hoče koivati zveze s takimi ljudmi, svobodno mu. Jaz jih za svojo o. bo odk'anjam, ker verujem le v tako skupnost, v kateri bodo delavska načela in iskre-nc.it glavno in edino pravilo, ne pa z v i a e in -oportunizem
v heap politisnov.
*
''Nu i rei" je dal je radoveden, kako bodo socialisti glaso-
' . če niso za Mc\Villiamsa. \ o '»i bil njegov urednik bolj pni eit o razredni zavednosti, bi vt del, da nam pravila socia-1 < ne stranke in NASA načela zabranjujejo glasovati za kapitalistične kandidate. Oba županska kandidata v Clevelandu sta kapitalistična. Torej ne bomo socialisti glasovati na NIKOGAR izmed teh dveh. Delavci, ki boste šli na volišče, pustite njuni imeni v miru — nobenega križa pri enem ali( drugem — ampak glasujte le za delavstvu naklonjene in od delavstva indorsirane kandidate v šolski odbor in glede vprašanja davkov po svoji uvidevnosti.
*
Veliko se govori in piše o izobrazbi. V Slov. del. domu imamo čitalnico, ki poseduje bogato zbirko knjig in časopisov. Ker toliko omenjamo Cankarja. na j še povem, da ima čital-i niča tudi Cankarjeve knjige.
Mislite, da so rojaki, ki tako! Živahno priporočajo izobraz-j bo, zanimajo za čitalnico, oziroma da se je poslužujejo? če.
NEZAZELJENI OBISKI
Naučimo se /. njo spo^t »vati drug drugega, učimo se v nji
0	zd avstvu, ekonomiji, spoznani;) z n jena poni »č j o razne
1	i obleme in tako se i/pop »I-nju jemo za graditev n »ve tiru /be, v kateri l»o socialna pravičnost temeljni zakon. Ljud
tvo je dane4 izkoriščano, k t ni še sposobno zgradili si.*>icni. v katerem bo profitar«tvo od-! i avljeuo. Danes je mogoče pe samez n ikoni, ki lastujejo industrijo, rudnike in prometna sredstva, izkoriščati milijone ' udi. Ka lar se bogastva socia-'izira, bo ljudstvo samo dele / u> sadov svojega dela. Izobrazba je nam torej potrebna, kajti brez nje ne bo bol jše b >'-d' čnosti za človeštvo.
Mnogi se zadovoljujejo! z
v
le so p> uniji je že m v« n; sedanji kam volitve v
irku. t9&6
sianovi-I n danes
i t«i. \
vv
z njo rjia-hi krat-:' od p<
tu (i iti
1 c<j
tka al
m za »odtis K • Voiku sodeluje »e. >tranka s Tho-č( 'u, soc.-demu-rac ja pa je v nji m i \ na m jo ie o »-
m aga I a tudi ustanovit
u-t
tke
ke v P< se oho s gib no imeli I« ko ž« v unije. V 1 #(>,000, ki diujenje \
(iiba-<tran-se jača, o »-u in par dru-tn, da bom < i vsi. o stran-;ih a m -i rske nia. zbiramo fond uži gibanju za zeli nahprodnih sku-
\ Kt adm tin. lTpi a 11> 1 o d« \ «eh drža
pin v enotno stranko. Sklicujemo sestanke, na katerih razpravljamo o tej in drugih akci-
Japontki vojaki udirajo v liiše, v katerih »e »krivijo kita "k
ga dobe, uitrrir.
bi vam dal na razpolago imenik članov, ki so intt resirani v njo in v njene knjige ter liste, bi se čudili — tako jih je malo. V tej okolici je tisoče rojakov. Pri čitalnici jih je le kakih *»o. Njenih sej se udeležuje kakih 10 članov.
Najfinejša izobrazba je "za baro" — oziroma "pri bari". Kaj bi s knjigami! Najboljše jih bo prodati pobiralcu starega papirja. Nekateri zavedni člani še delajo, a pravijo, kaj, če ni zanimanja! In postajajo utrujeni že samo radi tega. Ampak to je potrebno delo. Upam, da ne preneha.
Frank Barbich.
proces čiščenja v ussr sega tudi v znanost
Velika čistka, ki jo vrši Sta lje zda; strankino vodstvo pre-linov režim proti opozLcional-' povedalo.
zabavljanjem čez "lidre". Am- Jah ter problemih, pok lidri so taki kakršni so ljudje. čimbolj bo ljudstvo inteligentno, boljše "lidre" bo imelo. Vrh tega moramo razumeti, da "lidri" niso čudodelniki, kakor je bil Mojzes, če verujete, kar piše o njeni u biblija.
% Slovenci na Homer Cityju «e vozijo na de Jo 25 milj daleč. Delajo na nizkem premogu, kjer se mah) zasluži vzlic trdemu deljLi.-Družbe v bližini Homer Citvja Slovencem ne dajo dela, ker so se jim zamerili v stavkah in vsled svojih unij-
Pred par ledni sem .-e udeležil shoda Lig t proti vojni in a-šizmu, ki -e je vršil v dvorani Carnegie v North Side Piit -burghu. /a govornika je bil oglašan protestantski škol 0'Conell iz Chicaga, ki pa ga ni bilo. Poleg njega je bilo o-značenih za govornike na tem slit»tlu več drugih protestantskih-duhovnikov. Shoda se ji udeležilo kakih 500 ljudi. Bilo je par dobrin govornikov in zaslišane so bile priče, ki so pojasnile teroristične napade na
IZ KANSASA
Ker tudi jaz spadam med
ceni, sabotažnikorn in "krivo-vernim boljševikom", ie letos udarila tudi med intelektualce. Revija "Vzajemna Svoboda"
piše O tepl :
Boj Stalina proti starim bolj-ševikom gre tudi preko političnih mej. Tako je učenjak Pokrovski veljal ves č a s kot glava ruske marksistične zgodovinske znanosti in njegova "Zgodovina Rusije" kot glav-
protj Pokrovskemu .ie nastopil zavednost so lahkho ponosni. Stalin tudi proti Pašukanisu, če ne bi bili delavci ponosni suhi je veljal d »slej kot marksi- mi nase in zavedni, bi živeli št stična avtoriteta v pravni vedi zmerom v tlačanstvu in bič bi in so izšla njegova dela v mar-, padal po njih kakor je padal v ksistično-lenini.stičnih založbah prošlosti.
v vseh najvažnejših jezikih.' V Homerju sem stanoval Pašukanis je označeval v svo- pri Archovih. Za gostoljubnost jih >pisih rimsko in drugo pra- sem jim zelo hvaležen. Pono-vo, ki so ^a prevzele meščan-1 vilj so naročnino in k li]>i 1 i ske države, kot pravni red pri-i kaj knjig, njihov sin pa me je
l u .. Lt :»..w. : t* i ' ii stavkarje v Johnsto\vnu, Pa., ~ K i Fi aktivnosti. Iako so ze dol- ..	. , .
i oungstovvnu, O. itd. v času zadnje jeklarske stavke. V
Prav tako "odločno kakor go na črni listi, toda na svojo
Young>tovvnii sta bila dva delavca ubita, okrog 50 ranjenih in H>K aretiranih.
čudno se mi je zdelo, da so na tem sh »du sodelovali komunisti, kajti za govornike so bili označeni skoro sami duhovniki. Ta liga
sklicuje v Pittsburgh kongres, ki se bo n<,~ vršil koncem tega tedna. Vsa društva sq bila povabljena, da
no. vzorno zgodovinsko delti, vatno lastnine za zaščito nje-jpeljal na Mclntyre. Take uslu- p^ij^ dele-a e Morda ima napisano z marksističnega .ta- Kovih nosilcev; z uresničeva-,Ke so agitatorju v veliko vz- jo''^bre namene/a
socializma pa bo polago- podbudo. država "odumiralo"
Sovj'etake strokovne organizacije v mednarodni strokovni zvezi?
Izvršni odbor mednarodne
»-trt kovne zveze se je sporazumel s centralnim odborom strokovnih o rganizacij Sovjetske Rusije glede obojestranske želje. da se prično pogajanja glede pristopa sovjetskih strokovnih organizacij k mednarodni strokovni zvezi in tako ustvari meti narod no edinstvo.
111 y lišča. To delo je bilo prevede-1 njeni
retired" mainarjef^au"''z l\olj:v.^o J.^ike. prt-tl i-ti |--oouniiraicj j v Mclntvru mi je ponovil, korist kakega gibanja, ne pa
je izšlo tudi v hrvatskem pre- tudi to pravo. I o naznanje, ki „aročnino rojak Modic, dasi j^oti fašizmu vodu. Nenadoma je pa izvrse- vra ^ na P^Hagi Engelsa in mu ni potekla. Modic je sta-' valili odbor ruske boljševiške Marksa zsistopal tudi Lenin ra socialistična korenina, ki ga stranke proglasil to delo kot 7-,asti	knjigi "Država in tU(|i Rooseveltov "nevv deal"
napačno, čeprav spada Po-, revolucija . je ztiaj označil, nj spravil s tira. Pri zadnjih krovski med stare boljševike in|Sta,in kot sovražni napad-im:.volitVah je bil on tu menda edi-je doslej vodil zgodovinski in- i seda » veljavno ustav o in pravni ni> ^hie glasoval socialistično, st it ut komunistične akademije,'sovjetski* unije in zahteval ^Slovenci ga imenujejo""
luč za udobnost oči! luč za lepoto!
Z NOVIMI 1938 I. E. S.
prozaičnim imenom, k brezposelnim, sem se odzval povabilu prijatelja, da se peljeva za par dni v 200 milj oddaljeno prerijsko mesto VVichita. Imel je tam svoje opravke, jaz pa naj bi ubijal čas kot vem in znam.
Bolj ko se vozimo prtrti zapadu, enoličnejša in revnejša postaja prerija. Od Eldorada. Rureke, McPhersona proti \Vi-chiti, ni zemlja dosti vredna niti za pašnike, toda je zelo bt»-gata na olju. Po nekod je kar posejana z deriki in sesalkami olja.
Pri nas na preriji je mesto
mogoče je vse skupaj skema v
Anton Zornik.
Zanimiva poročila o potovanju v Jugoslavijo
Zupan
označuje sedaj strankin tisk "popolno likvidacijo trockisti- in to siužbo bi on zaslužil. Bil njegova dela kot antimarksi-i čno-buharimsticnih sabptaznih S(.m tu Uuy] pri Jaksetichu. On
stična in antileninistična. Do-|toori» na j»ndični fronti, slej so pa njegove in n jegovih I I>()U'm l)ris,i na vrsto tudi učencev kn^ge bile takorekoč | filozofi. Reviji "Pod zastavo učne knjige za vso sovjetsko' ™ai ksizma" so uprizorili pravi Unijo. To spremenjeno stališče I proces. Deborin je moral pri-stranke napram Pokrovskemu ; znati zgrešen«»st >vojega 'menj izvira iz tega. ker njegova zgo- j^eviskega
m njegova soproga sta naproti-1 na človeka.
in
tiitli
iSiiljj^i IKoljj.^i vid lilkami
I. E. S. D1.1A ^K F. SVE. TILKE Z MOST1CKOM
Vrteči vzvod -n lu no, bronasto ali plonoko-ftčt»no in pozlatfno—-svi-|»>n st-n<nik v "bt»i»ft»" ali
1,an	$12.50
I E. S NAM17NA SVETILKA
"Holophant'" reflfkt )»•— prevlet^en« s srebrom, bronom ali belkasto. Svileni senčniki, at< Qg beli ali rumeni	».M
barvi
• Imeli boste dvojno zadovoljstvo s temi I. E. S. svetilkami! Ne samo, da vam olepšajo dom, marveč varujejo tudi vid. Oglejte si več prikupnih vrst . . . talne, mostične, vrteči vzvod, dijaške, namizne in priklopne vrste. Zmerne cene — dobe se na ugodne pogoje.
sto tisoč prebivalci, kot je \Vi- ^°vina ne odgovarja najnovej-
chita, že veliko mesto. V Kansasu ga nad kril ju je le Kansas City. So tam razne manjše industrije, ter velika tovarna aeroplanov, in pa velike čistilnice olja. Slovencev tukaj nisem našel, dasi jih baje živi nekaj tudi v \Vichiti.
Obiskal sem nekaj naših aktivnih angleških sodrugov,
<\ politiki Stalinovcev, ki hočejo negovati nacionalne tradicije in nacionalno čuvstvova-nje Rusov in Ukrajincev: P >-krovski razlaga n. pr. v >voji zgodovini, da je vstaja Bogdana Hmelnickega v 17. stoletju izbruhnila deloma radi razrednih nasprotij med gornjo plastjo kozakov in nižjimi ukra-
idealiztna' "na filozofski fronti" so pon\e-dli s "trockisti'. — "V. S."
Po dolgem presledku bil zopet na potu
Herminie, Pa — Po dolgem
času sem se za par dni odtrgal	n'som
od domačega dela in šel na agi- l,.0,*° Pisal» si morda naAi ohl'
timerji mislijo, da smo prene-
John R. Palandech. ki izdaja v Chicagu dva lista, ie vodi! prošlo poletje skupino jug »-slovanskih časnikarjev in drugih gostov na ,p »tovanje po V vsaki naselbini je med na-|KVropi. Vozili so se z i talijan-šim narodom nekaj ljudi, ki po- <kim parrtikom "Saturnia". m a gaj o širiti razredno zavest. > Vtise s potovanja opisuje Pa-Oni razumejo, da nam gospo-| landech v raznih listih. Opisu-tlarji ne bodo zvišali plač in iz-|jt. krasote jugoslovanskega pri-boljšali delovne razmere sami morja, jugoslovanska mesta in od sebe. žal. tia je zavednih zanimivosti, obiske v grških in delavcev, ki so aktivni, veliko italijanskih mestih, sprejeme, premalo. Koliko več bi delavci j ki so jih bili deležni itd. Opis? lahko dosegli, če ne bi bilo med pošilja tudi "Proletarcu", a jih
radi tesnobe s prostorom ne moremo priobčiti v celoti.
in
njimi toliko brezbrižnosti ge.
v Proletarca ži
katerimi se večkrat dopisnic-' .i»n*kimi kmeti, dočim je Stalin mo. Imajo svoj aktivni sociali-1 rniunia- 1,a hi moral to vstajo stični klub. S sodruginjo Pearl- tožiti kot narodni-upor u-anna Briggs. ki je tajnica kan- krajinskega ljudstva proti go-saške socialistične stranke in!^ocfstv" ^tiljakov. Pokrovske-živi v VVichiti, sva razmotriva- i mu of^ajof da ni dovolj pravila razne strani soc. pokreta. ( M0 oceniI o^hnosti Petra N ečlanov angleških klubov je tod | ''k^ga in njegovih zaslug za ravno za en velik klub, če bj Kusljo' <,a 1,1 Premočil«) podčr-združili vse skupaj. Vzrok je tal Meščanski značaj dekabri-neaktivnost. In še tukaj imajo	"I>ora proti carju itd.
medsebojne praske trockisti, SvoJ ,>oi Pr°l1 Pokrovskemu! in militanti in vrag si ga vedi kaj "^Kovim znanstvenim sodelavcem in učencem utemeljuje strankin tisk tudi s tem. tla so nekateri od njih "trockistične-ga" in "buharinističnega" misije m j a. (Buharin je kakor ziia-110 napisal "Abecednik ktimu-nizma" in je bil nekaj časa naj-
hali biti aktivni v delavskem gibanju. Imamo še zmerom so-
se.
Dne 24. in 25. oktobra se je vršilo v Kansas Citvju skupno zborovanje kansaške socialistične stranke.
Sodrugi v \Vichiti st» m i s ponosom pokazali svojo novo
tacijo v nastdbine Homer Citv, Lucernemines in Mclntvre, nazaj grede pa ^em se ustavil v Latrobe pri Klopcharjevih in Fradlovih. Za druge obiske ni bih) časa, ker s(>m moral v (Ireensburg po opravkih za društvo.
Homer ('it v iu sem se usta-vil najprvo pri našem znancu; I^,eldl so dobri- Na sh()(h' 10-Jerebu, ki je že več let invalid, j oktobra Je nam Predaval so-toda še ne prejema podpore. (,rujr ^ ^ndenh od nemškega kar je krivično. Kdor je trajno S()C- hsta. Neue Volkszeitung pohabljen, bi moral pre jemati jmed dn,^,m ° American Labor J državno podporo. Penzijske zakone bo torej treba še zelo
Čigava zmaga?
V zadnjih primarnih volitvah za županskege »kandidate cialistični klub, ki pripada ' v Nevv Vorku sta zmagala kar pennsvlvanski soc. stranki in s I dva Rooseveltova pristaša: e-tem k social-demokratski fe-jden na fepublikanski listi (La f tleraciji. \' tej državi delujemo t»uardia) in Mahonev n!i?-(d;e-za ustanovitev stranke, ki jo j mokratski\ Ka j pa zdaj? bodo tvorile v prvi vrsti unij-.'. I •=— ---■ =
V1ALO NAPLACILO
Preostanek me<<teeno 7. vašim računom 7.a elektriko Za kritje stroškov in obresti računamo nekoliko vi&je cone 7.a svetilke prodane na obroke
common UJERLTH EDISOn elcctric snops
Down»own—72 W. Adami St.,13? S 0«orborr> S». — T«l. RANdolph 1200, locol 1219 4562 Broodwoy	4731 W. Moditon St.	8S2 W. 63rd St.
4833 Irving Pork Bi 2733 Milwauk»« Av
3460 S. Stat* St. 48M S Athlaod Av«.
2950 F. 97nd St. 11046 S Michigan Av«
izboljšati, predno bodo dobi-; vali podporo vsj, ki so jo upra-| vičeno potrebni. Otl Jereba; sem šel k Stoparju, ki it^ obnovil naročnino in kupil par A-damičevih knjig. On rad čita in tako se jt» priučil tudi cita-nja angleščine.
Mnogi rojaki važnost čitati ja premalo upoštevajo. Pre-
list | tega po
i..	i.." r 4 ' r,'^' radiu pet dni prej predno j.h
lt» I ravna kot skrivališča	. 1 , ,
, , . ... .. . . i prinese pisnionosa v kakem in zatočišča trockistienih m bu- , , u ..
. •• ,,	oddaljenem listu,
harinisticnih spijonov.	...	... , ..	I
Kdor mnogo cita, lahko tudi
Se huje je udaril Stalin po pa^rutno argumentira, in za novi znanstveni panogi, ki se besede mu ni treba biti v za-inienuje pedologija. Ta zna- dregi. Ljudje pa, ki ne berejo nost je raziskovala odviindil ČJUKTpIsoV in knjitf, (»bvlatl.no j Torej velika pomoč, kar bivs.« učnih in v zgojnih uspehov od le toliko besed, kolikor jih p )-kansaške prodajalne niso ime- podedovane telesne konstitu- trebujejo za vsakdanje pomerile, dasi so to krvavo potrebo- cije in socialnih žlvljenskih ke. Dobra literatura nudi raz-i vale. — A Shular.	pogojev šolarjev. To znanost vedrilo, ki k ne p i telo in duJo.
ustanovljeno zadružno proda- 1,0,1 m(>''odajen teoretik komu-
jalno. Dasi me glava boli ka- ni*tK'nf> internacionale). Ilisto-
dar čujem od "kooperativ sto- nem institut komunistične aka-
ra" zaradi naših tukiiftniih (l(>m'j°- akademijo znanosti,
»	"rtsin lUKa.Mijin	'	,1Jrt ,MlIII<1Il, ,,	m, n
Žalostnih izkušeni 7 /nHrn^ni-1	inskO taklllteto moskov- i i ;	,	.
AHiosinin i/.Kustnj z zaonizni-	... • , , •• . gledajo površno ta ali oni ii
mi prodajalnami v Kansasu. je'*k ' ^»J^rze ,n redakcije naj- jn Mrkatrrj vij (|a t vendar to zelo važna stvar! važnejših znanstvenih revij na-1. (|T|wi	!lnvioi siiAini
FTOfS
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndftle Ave. Chicago, 111.
Tel. Crawford 1382
Priatn« in oku»n« dobile« jedil« Cene cmerne. Pnatrežk« točn«.
!

, PRISTOPAJTE K
SLOVANSKI NARODNI nODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
Stane V« celo letu $4.00 pol let« S3 00
Ustanavlja ju nov* društvu Deset članov(ic) je treba 7.a novo druitvo. Naslov r.» li at i' xa lajniitvo Je-
2H57 S. Lawndale Av«. CHICAGO. ILL.
♦
za delavce. Saj tudi v Ameriki i !1ad:V)fici.0,.r)0/trftnKino K,asi pridobiva zadružna ideja vedno, več tal. V \Vichiti jini j<{ pomagala ustanoviti zadružno prodajalno velenakupna zadruga iz Kansas Citvja. Zalaga jih z blagom in daje potrebno direktivo in informacije.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO Z M KRN IH CKNAH VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO PISK AR NO
Adria Prinling ("o.
1R3H N. HAIJSTED STREET, ClIlCAliO« ILL.
Te/. Lincoln 4700 u R O LE TARE C SE TISKA PRI NAS.

IVAIN VI k:
ODLOMEK IZ prijateljevih
ZAPISKOV
Proletarec October 27, 1937.
Židovstvo, "komu-	sampson
nistični hudič
• ii •• • m arijci
yy

O -V'l
eh bila ra
Tiste dni, k je v njenih oč pa tega ns> m razumel, »lasi aem jo ljubil. Ona je hotela poljubov, pri rS lih. sladkih, vsak danjost v pravlr "ni jai izpre-minjaiočili. .laz pa ui;em znal prisrčnost j t», - jo, po kateri k > -re.1, ko ie \ zakon, v real-litihezni. /akaj
n
idr
poljubljat1 t ^ tisto sla !k<
hrepeni drk.':; komaj stopilo
nost iz »an;: v« moja leta » razočara
sem že pozabi1, ka' -ni Ijični pol i n bi. f:' t > di ona p " ni i r v rekanju. V *; * »i v tvoja hreiH-«' a. O, vedel takrat« /. tkaj na in shranjena hrep( umrejo, ti nekdo od] žive vnov zahtevo.
mn »go m ja rn i pravde jo tu-li1'i
uklonila
■ bi to ak len je t >n jt n«1
ča! ' jo, da jim re vrata. In tedaj za-v z nekdanjo silo in
poročila, valčka, kako ji poje duša jn i r č i. .l-t/ prosi poljubov. I) dgo skriva-no je sedaj vstajalo in iskalo sočustvovanja,
(Ilava se mi je sklonila in i či til em, kakor da mi je m*-! kdo počasi začel stiskati srce !
"Kriv sem, da nisem znal. živet v njeni ljubezni, temveč ii silil svojo, že ponarejeno in igieto . .. Kak » da nisem vi-j del tiste lepote takrat, ko mi io ie še ponujala, da jo negu-'
V Nem
večdnevni! razstavo, ! Iz dok ume ča," da '/.
M imajo lav i še s • člfiv in d i k utran i a
c jei
nt»
i m
<ri
je
m v
}(m7
Pogledala me je. Kakor tla >'na tisto bolečino v mojih »i i h. je vstala in sedla k m n sklonila je glavo k mojemu »a: u in rekla tih >: 'Tbožček ..."
Dotaknila se- je mojih las in ekla:
"Predaleč sva že narazen.
jih virskih obredih um u >o uvanjali v ^ak »jako z!oč.ne in po\ )•< 'ali k'/iuia "a pia zen nič, samo da so ni »b >g«i-teli. Sploh e-jim nu le h ru" stavah pr p i u ie to: ik » r i. >» da b« obV( •ali deb Io K:- r
l inkum -n i n. pr. ■ i a d so m lužico 1 ran k i" ni IPi judje. Abraham je nntel lar■»-vati Rogu vojcga a in gu mislil ub ti - - torej mar ni t > dokaz, da udie že dd »Vila prinašajo tak * žrtve? Marksi •'•ov*ka znajdba. bubožali Žid »vsk:
m
je
IU'
ljudstva, so ! kramarji.
i Na naciiskem zbn .i v Nurn
bergli jf bila nad vhodom' v
.. . • ... dvorano protikomunistične raz-eorav sediva skupaj... ah ti-1	m	, - . . , ,
, .. . , , « rr,. stave velika zemeljska obla. ki sto v duši je odpovedalo... 11-
OI II l\\IJ OX rOKM It

th« Falcon«. The lo<t thi 'HjM r.e, a Hal oM Hcn . u -Uth ur I w<> a »i* a!l g in U'1 tinu*. Wt''l! a!| he
t hero will bo 'f3.no
k .f ilik . .i a big iy on tlu*
o have a in costom,
e f rc h i rent
:U)d I*, jut
un,
\\'v selected a ti>mmitlet nd hud them x > Ura ne h No. 1, lu t
t h
<>i
e m »o*in*
ar« v
\s ha!
I
f!c ii ti ) that
jv ar. »bie
t i« y
■,. h
Ki iilav t<• fin I ou.
kVilJ do .n re^ardi ti !i?t-nave the u-if »f ihe .hii ! ;it the SI' f o- .ur neii^ut. The e h. n tte./ .vu-i notificd vve čin (j i ahea I in ikin ' tj. • .Mil ti t ve vv.li j» obub , 1k* i-t ha\ i tile i ! fl o. tU be liani/v .'heri
.'a'« i', W .t t
I »
t ten
„1.
o V(»u rejiles . n:i;Utingi i:'e flVuHe j / »u
and >4? for
.«• <..» i li t tod u > j , uUili ul'
October.
I veil then, FrienJship!
EUie Krek, Quill. > *
!»e • (",». rdei:
WC w in t » inrrea-uf our member-•» o ng .v i ur fi ienln to our m tre t-ing?, have them ac<|uaintej and l»rob. biv latei they will join. We wuuld like ij have a large Krcup at-ti nd every Saturday morning.
At our la.^t in etinjf we diaeua^ed tile iiiuite: A g«iting tile ih rd floor • I ti;e Siovene Labor Center for our hejittiu teis. VVe a'su talked 'ibout ur Kallovtrofcti Party on October 2l»th at the .Slovi ne Labor Center. Pat on your costcmi and came iut t<»' ; a; fun. I tere vvill b' game , re-!» r.o it. an I jiarty fun, lot« <»/ .t.
e a i i t» thank oui ku le, Ann Hi n.ger, far hc!j»ing um vvith our li ia.be!> on the progigm of Hranch 1 lu Sanday.
Ilclcn Dreihar.
v
l :iu<lam«nlal Kiink and Mir Smlimrni Kor l itilv firaus (]. 1. O. aml A. F. of L. Into ( onfrn nce

*	sto moje je hitelo za teboj, a
a klavirju Hethov* doenati ni moglo. Zakaj ljube-
jzen se ne oblikuje v skokih..."
Iztegnil sem roke, da bi jo!-' 4 * •* t i
objel, da bi skril svoj obraz na njenih grudih .. . Ali ona j«' odmaknila roko in vstala. "Ni več mogoče .. " Tiste besede, z vsakdanjim pravljičen glasom izrečene, so bile kakor trioglato bodalo, zabodeno v
Igrala »e
novo sonato.
Gledal sem niene or te. (Iih-čnn, kako w\n x od sapice so §e izprehnji '' no tipkah klavirja. Oč si> ii blestele od n tranjega i/.ž.ivl. i.nja lepote a-kordov •• ust licah s$» Je zibal kom:'i viden, smehljaj.
Pob g n; ' ^e -'olel mlad člo- srce. vek in ji < o -; al note.	Moja ljubezen je bila križa-
Ko je neb: b ivraii, mu je na. razpeta na Kalvariji za pogledala v očimu s«, nasmčh- grehe, ki jih je naredila moja nila. On pa je rahl > zganil ust- mladost. • niče, uprl svoje oči v njene in Obup je napolnil moje srce. njegov gl;;- jr bil kakor bi po- Tam, k jer sem nosil njeno sliko. njen smeh. njene oči, je sedelo nekaj, kar me je gnetlo in stiskalo in dušilo.
Ona, ki sem jo ljubil, ki sem 1
j jo je držal v svojih kremplji h i rdeči (komunistični) hudič z židovskim nosom. Na razstavi v Lipskem (Leijizigu) so Žide m "komunizem" š<> bol j in.sul-tirali. Taka je nrij-ka kuitura, ka j hočemo I Pa tudi Židje niso povsem Hrez krivdi! Kot "rasa", če jih hočemo tako
imenovati, ».H ah k« smrili mar-; vft-„..^ti i„ noe.mknstu sikaj za Odpravo predsodkov proti njim — posebno proti ne-uprav ičen.m.
Č. V. v "Vzajemni Svobodi 9:
O DELAVSKEM OTROKU
Že pred rojstvom občuti de-i si bnosti so le v nastavkih dan 11
tt
Savin" jesenski koncert
ljubljal:
"Krasno, • f><pa .. ." Bilo je k ik >r če en zvok zgane dvv -trii ii. hnrmonično
Chicngo. — Sezona k meer-tov, dramskih predstav in z:i-bav je zopet tu. /a kulturne delavce in skupine pomeni doba aktivnosti. Tudi soc. pevski zbor "Sava" sc pridno pripravlja za svoj jesenski koncert, ki
lavski otrok del družbene kri-• \ fmimi .n nreoaiioimDeJaV-ska mati se pri svojem težkem delu in skrbi za družino ne mori- čuvati niti telesno, ila bi bila primerno "'preskrbljena s hrano in obleko, kakor bi bilo potrebno za pravilen razvoj plodu v njenem telesu; še manj |>a duševno. Na du ev no stan j
na u-
di tetu, kakor cvetni popki drev u. Rit Zvijejo se le v godnih prilikah, ki razvoj in rast podpirajo. Take sposobn j-sti >plošne, na pr. nadarjenost za vsa dela, ali kakor pravimo inteligentnost, ali pa del-	Steel, Rubber, Textile and Radio unions nuist be recognized with-out ^ubstantial modification at anv {no nt and proba.bl.v will b? after Foni«' maneuvering, with electricians,
(Continued from | . ;re fi.)
•! Hying mi imeni v hico i t.»t :r-tnl.e and aim the hale guaruntec u gain.the enrl.v breaking off of the VV hmjrton m g »tition.n. Neither side I vvill dare shoulder the blame for i breaking off puace ptoceedings. lt is vvell that his is (» foi the difficultie.H to be tu m iunted are great.
Succccg of CIO Rrbellion Must Br Rrcof nizrd
It i» ab olutely neees*ury that the . \>Mil. con titutes major jus-t; f co * ion fur the C. I. O. rebellion v 'h the A F. <»f L. be acknovvledged if any peic« in the labor movement i- to be wurth negotation. The complete industrial otganization of
ne spo kakor: jezike,
»bnosti, oziroma darovi dober spomin, dar za t. j posebna sposobnost
ury fr ini and he T.a^^port VVorkers t'nam as ag iin t the Street Rallway-inen, «*tc.
Man.v a hea:t breaking compromise vvill bo the priče of unity in the;e field- but unity if it perm it the ie-entranoe of the new big industrial unions into the A. F. of L. vvith even a measure of autonofny vvill be wo.' thwhile w. rking for by every Socialist and progressive trade union-ist in the American Labor Movement. Rackward tmay be taken bul in vievv af the ptice of a real trade union civil vvar, it vvill be one step backuard in order to take tvvo stepa forvvard. Every eye and every hope is nuvv glued on VVashington as CIO" aml AFL sit dovvn together. L'nity must not be permitted to fail thru continuance of conflicting am-bitions and interesi« or thru any sur-render or abandonment of the driv; to organize the unorganized. The background of these jmrticularly
za easa nosečnosti polagajo
matere same še b > I j pa moški spretnost it(h Prirojena je tudi v e premalo pažnje. Vsakomur
je znano, da človek, ki je ne- opazovanja in -mišljenja. Toč-- rečen, v skrbeh, v težkih du- n<) 111 mirno opazovanje, pozor-bo zadnjo nedeljo v novembru, ševnih bojih, tudi telesno hira nost, t. j. nujno potrebno za na 28., v dvorani (SSPS. Zbor in slabi; posebno trpe živ- v"a važnejša duševna opravila.
izražanja, dar za računstvo, ri- ' I machinists a the chief obstacles , thornv ,,,-obli ms vvill be sketehed in inje, glasbo, posebna ročna
zvezan". ka\or če poljub >trne jo imenoval svojo, ni bila več dvoje u tn c v en splošen, sla- moja. Bila je tistega, ki se je dek občutek.	* 4dotikal njenih prstov na tip
"Zaigrajra šitiriročno", je kah klavirja...	-	... ..
rekla gospa in listala po notah. Zato odhajam. . . Ostani sre- se 0(1 zadnjega koncerta pre- ci. ker so nosilci vsega dusev-	sposoimost močni ise-
Postav.ila jih je na klav ir in ga čna ... Morda se kedaj, v litih 1 ce|	in	po- nega živ l jenja. Plod v materi- ""	et.vstv?vanjfl
pogledala:	ko bo mraz življenja os- <,v,)i|1- n<> Poseže v naše vr- nem telesu je povsem navezan prirojena, kakor tudi krep-
On je sklonil glavo nekoliko modil tudi tvoje cvetje, spom-!ste ZOJH>t bole^n	<>b na življenje matere, naj
bliže k notam in čital:
I*here will be aome fluiry over mis-•Uaneou jurisdiction abaorbed hur-!e 11 y and illogically by some C. I. posobnost mirnega in točnega <>. International« but the real gripes
. iil c me over the reall.v nevv C. I. O. unino vvhich vvill includ the R »-lio and Klectrical vvorkers to some degree above ali such union« as the
Marine Ship Builders lnduatfial Union versus the metal trade crafU, VVuiidvvorkers (Lumbor) and Fumi-ture versus the Carpenters reaetion-
he Socialist Call in the next fevv week> as the unity negotiations streteh out to considerable length as thev must for peace wo»th vvhile vvill not bo jmmediatelv or ^hea])ly achieved. — Arthur M< Dovvell.
M\Varner: F.tzde." Nato je pokimal in rekel: "Pro<;m, gospa!" Prsti štirih rok so se dotaknili tipk. Zaplesali so po njih v
Tu je rokopis-pismo oblito z
bajnem ritmu, se zapletali, a nekako tekočino in preperelo. klavir jih je po njih tempu Morda so bile solze, ki so zrno-
•vriskal in zvonil, utihni in naraščal ter se izlival v morju a-kordov, bučečih in šumečih, zopet tiho gudel kakor pastirji ob potoku . .
Tedaj sem ču4;l, da se v nji odpirajo vrata k tistim zaprtim hrepenenjem... Njegove roke, begajoče po tipkah kla-
niš mene, ki je moral iti, da'zac^nJern koncertu, kar upamo,	telesno ali duševno
umiri srce in porečeš prijatelj-'^* MO zgodi, tedaj bo na	duševno teži mater, vpliva na
sko besedo v moj spomin i°dru zopet močnejša skupina,	njeno živčevje ter preko tega
______________"	Zbor se pripravlja z lepim, na vse njeno telo in preide tu-
* j programom. Zborske pc-mi v	di na razvijajoče se otrokovo prvem delu so klasične vsebi-	življenje. To je potrdila ne sa-ne. v drugem pa bo pred vi ja-	mo novejša zdravstvena znana spevoigra "Slamnati vdo-	/iiost. to je bilo icjiano že našim vec", burka brez para. Smeha	prednikom, le da >o to vzeli je v nji na koše.	kot veljavno samo za nekatere Naše občinstvo op »zarjamo,	močnejše duševne pojave, ka-ila si zadnjo nedeljo v novem-	kor močan strah, hudo žalost, bru rezervira za Savin koncert,	veliko veselje; češ, da to otro-Vstopnice so že v predprndaji	ku škoduje. Da bi p'i trajna in stanejo 40c, pri vhodu bodo	skrb, bol, strah imeli vpliv na
bo t-. vol a.	-	J — "
Karkoli Toda niti ena sposobnost se Francoski pristaniški
piti iti: n it i:
KIJBOV
«1* K*
čile konec, da je preperel, morda kri.
ICELANDIJA
Icelandija (Iceland po dan-ko Island) ali "ledena deže-
viria in dotikajoče se mimobe-, ima zanimivosti svoje vrste, zec njenih, so jih odpirale... obsega blizu 40.000 kv. milj.
*	ali okrog tisoč kv. milj mani
V moji duši je besnelo opu- kakor država Ohio. Icelandija
60. — Odbor.
Dobro uspela prireditev kluba št. 1 JSZ
otrokov razvoj, ni.so v p dni meri spoznali, ker v' bi o nep >-sredno posledic kakor v pre i navedenih primerih, ko je-
ne razvije sama po sebi; za j vsako izmed teh, ki so vsakomur potrebne v življenju, je potrt hu pomoči in prilike, da
"SRE""Uveljavi.
Za človeško družbo in mirno sožitje v njej so važna predvsem cuvstva, t. j. tisti nagonski doživljaji, ki se nanašajo na človeka samega in sočloveka.
Po naravi je vsako živo bitje podrejeno nekim osnovnim živ-Ijcnskim silam, nagonom, ki
da je prisilila unijo japonskih pomorskih delavcev apelirati odrejajo -mer vsega delovanja na vse delavske organizacije v.-akega poedinca. Prvi nagon . po svetu, da naj odstopijo od je samoohranitveni ali samo-! namere za izstradanje japon-
delavci hočejo resno bojkotno akcijo
(Nadaljevanje .s 1. strani.)
Obe ameriški unij>ki zvezi ((TO in AFL) sta se tudi izrekli za bojkotiran je japonskih izdelkov, ampak njuna akcija je zdaj le še "papirnate vrednosti". Tudi angleški delavci
propagirajo bojkot, kar je ja- detroit, m.ch. _ v...k«. kiu. ponsko vlado ostraslo toliKo,.b, it 114 JSZ T iobolo ,3
V alede^em irinamu »o priredb« klubov JSZ, konferenčnih organisa* eij in tociAlističnih kulturnih dru« ■ lev:
OKTOBER
BRIDCEPORT, O. — Ve.elic. v korist "Proletarca" v soboto 30. ok* tobra v društveni dvorani.
NOVEMBER SPRINGFIELD, ILL. — Priredba kluba št. 47 JSZ v Slovenskem domu
v ■ nbnto R novembra.
bra v Slovenskem nar. domu.
VVAUKEGAN, ILL. — Konferen-ca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 21. novembra v Slo-venskem narodnem domu.
Chicago, III.
stošenje. OT) razvaline ljubezni | je otok na severnem Atlantiku,;"
24.
»~nrw	. .	. . , . .. i ,	j . a ' ' t " ! vvaukegan, ILL. — Program v
vzročil enkraten n n doživ (,T)hm,bni "agon, ki se javlja1 skega ljudstva. Saj se Japon- prid Konference in klub. ii. 45 JSZ
.. ... . '	'	v v.-aki priliki, k«» je življenje, -ka v vojni s Kitajsko vendar-jv nedeljo 21. nov. v snd.
\ nedeljo Ijaj prezgoden porod ali kate- , •	'
•zdravje, polozai, ki daje m>ž-
oktobra je bil dan. kakr-|ri drugi viden pojav, označujemo za indijansko Sedanja težka življenska
. ,4 , ..... .	4 ... 'i sne označujemo za lnitiiansk )	MMiania tezKa zivijenska
io se spodtaknile moje misli in severno-zapadno oi	Anglije. ,. v ,, , • • ,	; ,, , -.o , -'•
.. . . ^ ,, . ' poletje. Ne prehladan m lako	boroa je povzročila vec o na-
boleči udarci so vzpetavah po.Teren je vulkan,cen	in polni, /a me^(,am, ni, kaj mika_	p,tost in izčrpanost živcev, za-
mojem^srcu	.	# gejserjev kakršne vidite n*\ dn })j m v (lvorano> ampak to smn vsi „,rVozni in nestrpni.
I»e življenja in ustvarjajoča tok. Ljudstvo se peča večino- store na '1701 \V 2(>th St ki •č življenja. Ona ie. ki nosijma z agrikulturo. Glavni pri- j(, p0H0(',i|a pohištvo^za igro, in
Kaj se mar budi v meni ti- primer v Vellovvstone parku, sto mladostno nekda j prežito, j in vročih vrelcev. Prebivalcev z novo močjo " sem se v prašal ima nad sto tisoč. Glavno mo-nekoč, ko je ona z njim igrala sti je Reykjavik. Icelandija je Chopinovo sonato. Zakaj v ti- visoko civilizirana dežela. Njen stih akordih so se oglašale be- parlament je obhajal leta 1980 sede, ki sem jih nekoč govoril tisočletnico in ga označujejo njej, takrat, ko še ni stopila z /a najstarejšega na svetu. De-mano pred pogodbeno mizo in žela je samostojna, toda v tes-oltar. V akordih je bil njen nih pdnošajih z Dansko in dan-Klas, topel in lep kakor v maj- ski kralj je tudi monarh tcelan-skem jutru, ko vstaja sonce, dije.
glas slavčka ob žuborečem po- Drevja na Icelandiji ni. Kli-j
toku.	ma pa ni toliko mrzia. kot bi!,juje VS(,m kf H() |)rovzoli in iz.
. Ljubezen je lepota, topla človek sklepal po imenu deže-!vrail| ra/na (|(l,Mf U(ieležencem. m duhteca, balzamirajoca te- |e, kajti greje jo topli morski frLmvini	1 Kumitur,
^	^ | del k i so detelja, krompir in re-|vsrm (|rugim, ki so nam storili
Srero , sem pomislil. Sre- pa. Živinoreja je zelo razvita, kakršnokoli uslugo in nam s i". ,	Mlekarne in klavnice šo mo-|(em |)omaKa1i do uspeha. S so-
In bilo mi je, kakor da me demo urejene. Ribarstvo je v s-1 delovanjem, ki so nam ga naje neka j z bolečino prijelo za j led ugodne lege Icelandije ja- klonili člani in članice smo srce- .	k<> A"*™ razvito in ji donasa povsem zadovoljni.
*	visoke dohodke. Rude je v Ice-
Zgodil o pa se je, da sem vi- landiji malo. Pridobiva nekaj del srečo. Tisto, ki je nekoč ni- malega železa, drugih rud pa sem razumel, dasi sem hrepe- se ji ne izplača kopati, ker so
plasti preredke.
Vroče vrelce uporabljajo ne samo za kopanje in pranje, am- cija (bivša stara garda v j»ak tudi za gretje hiš.	stranki) je nedavno otvorila
V glavnem mestu Revkjavik, svoj glavni*stan v \Vashingt.o-ki Ima 25.000 prebivalcev- so nu, I). C. Ima tri angleška gla-božajočimi in poljubljajočimi izdelali centralni grelni sistem, ^ila (Nevv Leader, Reading 1/t-»kordi. Sama nf vedela, da sio- ki odnaša vodo' iz vrelcev po bor Advoeate in enega v (V?n-ni ob njem. Ali ti«to sladko se ceveh skozi radiatorje v hišah, necticutii), dva židovska (Forr Jp prelivalo v nji in slišal sem kar je najcenejši način dova- vvard in pa mesečnik Žid »v<k»
impak 1« smo \ si nerv07.n1 111 nestrp rajše v prosto naravo. Pa ono kratkonialo sitni in nimamo pose bali, "da ne bo ljudi" na trpljenja drug z drugim. Za predstavo, ki jo je vprizoril vsako malenkost vzrojimo in prej omenjenega datuma vjse razburimo nasproti ženam
nost življenja, v nevarnosti. Vsako živo bitje se brani ali napada, kadar je v nevarnosti. Strah, groza, skrb, jeza in sovraštvo so čustva, ki se javljajo v nas, kadar zaznamo nevarnost za naše življenje.
Drugi nagon je prehranitve-
chicago, ill. — V nedeljo 28. novembra spevoigra f «oc. pevskega zbora "Sava" v dvoplni CSPS.
december
radnega v unijah, pleše kakor
dvaroni SNPJ dramski odsek in otrokom. Noseča žena je po m' ki <r ,av,'a z občutkom la kluba št. 1. Rili smo prijolno <voiem stanju čisto izravnote- kot(' 1,1	oziroma sitosti 111 narekuje vlada; kar je resni-
presenečeni, kajti udeležba je žena: ves krvni obtok je usmer- jo Vl'dn° v xvvzi ' mogočnimi čno delavskega, je preganjano, bila v teh okolščinah nepriča- jen v otroka: predstave, misli. <"'l,stv,» ka,1»r "i mogoče zado- Obilica stavk na Japonskem je kovano obilna in vsa družba se Cuvstva se nanašajo predvsem st,ti naravnim potrebam. Ta dokaz, da dglavsko gibanje v je tudi pi» končanem sporedu'na otroka, ki ga nosi pod sr- rha	se javljata že s pr- mikadovi deželi ni samo "ura-
z aha val a v gornji in spodnjijcem. Vse živčevje je v napeti Ivim |,,k"ni novorojenčka m dno". Odborniki, ki protestira-dvorani.	'delavnosti, zato utrujeno in ^P^mljata človeka vse življe- jo proti sankcijam, so vladni
Tajnik kluba št. 1 se zahva- preobčutljivo za vse vrste dra-inie-	'	hlapčoni. A delavci hočejo živ-
žl jajev. Ne prenese na pr. ne- Tretji nagon se javlja pri od- lienje, ne pa "obrambno" voj-katerih vonjev, pa tudi besed nHlrni. ko je potrebno zarodi- nn proti Kitajcem na Kitaj-
le samo brani! Ona ji želi dobro in apelira nanjo že leta in leta za sodelovanje, a če ga ni. je prisiljena v silobran (na Ki-( tajskem).	voon run, pa. — Dne 31. de.
.	,.•.,, cembra Silvestrova zabava kluba št.
rasistične metode, ki jih Ja-	175 jsz.
ponska čimbolj uporablja,, so	chicago. ILL., — Dne 31. d«,
zameglile japonsko delavsko	cembra Silvestrova zabava kluba it.
gibanje v toliko, da kar je u-	1 Jsz * korani snpj.
1938. ▼ nedeljo
13. fabrn.
mmm mm
ne, ker <e takoj razburi.	ti in ohraniti nov rod. t. j. na-
Vsa okolica, ki pride v stik /a ohranitev vrste, t. j. 110-z nosečo materjo, bi morala to ve^a rodu in se deli na spolni
skem. Samo bajoneti jih drže k tlom.
upoštevati in jo čuvati preil vsako nepriliko, te ž kočo, skrbjo in razburjenjem. Ne samo zaradi nje same, temveč zaradi otroka, ki bo naš sodelavec
in roditeljski nagon. Oba se javljata z močnimi čustvi, ki* često nadvladujejo vsa druga čustva.
retrti nagon, ki je važen za
V Italiji so vsi zadovoljni. Kdor ni, ga obsodijo na dolgo zaporno kazen, da je se bolj nezadovoljen.
reča seda i ni bila
nel po n 11.
Le da ta več moja.
Nežno je slonela ob njem, .ii je igral Verdijev valček 'z Traviate . tistimi vabljivimi, božaj
v bodočnosti, naš državljan, človeka kot družbeno bitje, je Justin Zajec, tajnik kluba.|bodoči človek.	družbeni nagon, ki se javlja s
Za naš bodoči rod moramo čustvi povezanosti s sočlove-snmi marsikaj potrpeti in ča- kom posebno V nevarnosti, v
boju, v delu, da se ljudje dru-
Focial-demokrati otvo-
rili urad v Washins?tonu krtti' ka1i hn (,H<4 P^ne^ln po 0 . , , . i ,	naravi darovanega s seboj na
S oc 1 a I-d e m k o r a t s k a federa-1 qvet Telo!ine in duševne spo-
IJVI\\ H A
'■''M* A
v njenih besedah, s katerimi je ian ja toplote. Premog, olje in hvalila tople poljube akordov) b»s mora Icelandija uvažati.
federaci sta.
) ter dva finska li
Clrcntro. - Oce»ia «> predstavi Cankarjeve drame "J.*t-kob Ruda" bo priobčena v prihodnji številki.
žijo.
Za točnejše poznanje in razlikovanje imenujejo nekateri -e podvrste nagonov, kakor nji-""o n z a .samouveljavljenje, pb-k m movalni, igralni, žlvljenski nagon itd. Toda v bistvu so to samo razne oblike gornjih na-jronov, k 1 se javljajo v različnih živijenskih <1 <1
(I »alje prihodnjič.)
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE II«»|iRj,. At 3724 W. 2f»th Str**«
2:00 4:00; 7:00 -8:.'l() I»aily Tel. Crawford 2212
Al 18f>8 VV. Cermak Rd
4 :,'I0—00 p. m. Dsiljr Tel. Canal 1100 W#»r1n«^dsy »nd Sundsv » • ppointment* onlv RostHenre Tel.- Cr»wfnrd S440 If fin »n»wer • C«" A listin 8?OC
CHICAGO, arja dramska predstava.
STRABANE, PA. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice zadnjo nedeljo v marcu.
CHICAGO. v nedeljo 10. april« koncert "Save".
CHICAGO, v nedeljo 1. maja prvomajsko slavja.
(Tajnike klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam sporoče vse tvoja prireditve za uvrstitev ▼ to kolono in da nam pošljejo popravke, ako ao podatki o priredbah napačno saba* leženi.)
Milwaukee Leader
Največji smeriJki •orialistitnl dnevnik. — Nnročninat ffl.OO ni» leto. JlS.no »s leta, $1.50 za tri mesece.
N..lnv MO W Juneau Ava
MILVVAUKEE, VVIS.
■ 8ARFTINCIC & SON '
Tal 147S
POGREBNI ZAVOD
424 Rroad Street
JOHNSTOVVK, PA.
■ ■ a* * m m m m a
:
s

A YufOfl)ar Weekly Devoted to the Interest of tne Workem
OFFICIAL ORGAN OF Yugos)av Federation S. P.
PROLETAREC
EOUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM M ON W EALTH
NO. 1572.
PublUh«! w—k\j mt 2301 9. Uwn<UU A v*.
CHICAGO, ILL., October 27, 1937.
VOL. XXXII.
STEEL C0MPANY TACTICS i Hrfping v.,..n.
NLRB Hearings Uncover a Disgusting Mess
Sordid and disgustinK. indeed, is the atory that comes from the National Labor Relations Board hearings \vith reference to the activities of the Bethlehem Steel Comp. in the steel strike. VVhen the strike started and vvhile it was at its height, according to testimony brought out at the hearings, Johnatovvn, Pa., became the sccne of the most outrageous terrorism against the strikers. The town svvarmed \vith armed gunmen and so-called vigilantes, ali armed \vith guns, clubs and other \varlike vveap-ons, Pickets vvere beaten up, strikers vvere clubbed and driven from the streets. Scores of strikers vvere arrested for no reason at ali except to help break the strike. A lot of citizens vvho go ; regularly to churcVi on Sunda.vs and profess to be Christians, but vvho also boast of their loyalty to the chamber of commerce and the steel company in iUs fight against organized labor, joined these vigilantes and carried guns and clubs vvith vvhich to intimidate the men on strike and their families. Scores of special police and deputies vvere appointed and they assumed full libertv to do vvhatever they pleased—to strikers.
It vvas rumored, and the rumors vvere believed by many persons. that the Bethlehem Steel Company furnished the money vvith vvhich to finance ali of this extra expense. No one even thought that the city of Johnstovvn vvas paying the bills. The mayor of Johnstovvn, an ex-convict named Shields, took the part of leader ot the terroristic mob. He started right in to help the company break the strike.
It vvas brought out in the testimony that Mayor Shields bougbfr"~$t5,396.53 vvorth of tear gas and tear-gas equipment :om/a Pittsburgh manufacturer last June, vvhfte the steel strike vvas in progress. Not onlv that. but it vvas testified, also, that the same manufacturer sold the Bethlehem Steel Company about $425,000 vvorth of tear gas and eijuipment over a period of tvvo years, including the strike period.
The question persisted: "Who is paving the bills?"
Much light is being throvvn upon that quejtion by the tes-timony given at the National Labor Relations Board hearings. One Johnstovvn banker testified that he received one contribu-tion of $10,000 from a representative of the Bethlehem Steel j Company, and that he received other contributions from com-; pany officials and representatives that made a total of $30,000. He said he turned ali of this money over to Mayor Shields, and it is generally accepted that Shields used this money to pay special police and other thugs for their services in helping to break the strike at the Bethlehem plant. And novv Philip Mur-ray, chairman of the Steel VVorkers Organizing Committee, has asked the Pennsylvania state administration to make a special investigation of the entire matter and ascertain to vvhat extent, if at ali, the Bethlehem Steel Company violated the state lavvs through the means of intimidation and coercion.
The vvhole story of the activities of the Bethlehem Steel Company and of Ma.vor Shields is sordid because of its vicijus-ness. It is disgusting to the American public because the vvhole j thing is repulsive to the honor of a great state. It is dishearten-ing to the public to learn that sueh reprehensible tactics can be practiced vvith impunity and that the perpetrators can get away with ft.
The fact is that the entire line of testimony given at Lhe i labor board hearings has been of a similar charaeter. It ties tne 1 BethTehem Steel Company and Mayor Shields in vvith the amazing and revolting reign of terror that vvas carried out by the disreputable outfit knovvn as vigilantes.
The entire dirty mess and those vvho participated in iti must be dragged out in the open vvhere ali the people mav see what vvas done in Johnstovvn and vvho did it.
U. M. VV. Journal.
Kach year, vvhen young people al! the wiy from thc grade« to college return to their achool«, u** un* re-minded of oni- «»f thi« g"eat American traditions.
This tradition i; that the older people shall aeek nut on!y their own vvelfare. but shall saciifice and struggle ko that the oncoming gene ration may begin life with more opportunities for sueces tha«i their parents and older hrothers aru! »istem had to begin vvith.
This tradition, when lived up to, can keep America ever the land of .vouth and opportunity.
But hovv shall vve novv live up t
it?
Suppose, for example, that a patent or an older brother or siste*' makes great aacrifices to keep a hoy or girl in achool until he has vvon good general education and special training in some trade or profe sion.
VVhen the youth leaves the school. he vvill find thousands of profession-al pepole employed onlv part time or in the breadline. If Iu- t ies \» enter business, he will find that he must compete vvith chain stores, ehairi fil-ling statrons, chain reataurants, an I chain beauty parlors. He wll find that this outlook is better than that of many another youth f In-only be.assured of a position is an underpaid elerk vv ithout any \ romise of advancement.
Almost everyv.here you..v people turn nowadays, they find their opportunities severelv re«tricte I 4>y *he existing economic conditions.
Older persons vvho observe this
fact are incline I to feel that if they vvant to p rovi de their young people vvith opportunities, they vvill have to join in the struggle to change those business and social practices and in-stitutions vvhich rob American youth of opportunities.
Our Doings Here und There
By Joseph Drasler
NORMAN THOMAS HEADS COMMITTEE FOR DEFENSE OF CIVIL RIGHTS
P ur ing th«* last few vveek- group of Falcon members lice and .here have had their heuds together bu-ily diseusting a subject that seem to b • very important to them. at least it's something upon vvh ch they are ali voicing their opinion. T le v have pushed the mattere t»» h point vvhere th#y sent a powerful "contmittee <>!' t hi «•»• 1. la
Norman Thomas vvho wi. elected fore tbe grand jury for a hearing. v.ill br made vvith th« Falcon« co- chairman of the Committee for de- 5. That Pat VVhKaker the De-opei.ititig thn.i^h ipoti.oring one or fen.se of ('ivil Rights in Tampa, Flo-i fense Attorney paid a visit to Kvana
•t vvo a t fai ury lietvv
a.s to booat their treas novv and Spring. VV«
lida, is carrying a mlghty and vigor-	vvho is connected vvith the KUn, and
ous attack in an attempt to expose	returned vvith Capt. K. I. Hanson,
Lini jvadv to co-operate and give ! the Klan in flogging J. Schoemaker,	the leading Georgia Klansman, vvho
you a h« Iping hand, Falcons.	vvho later died, I)r. S. Rogera and	immediately launched a mighty and
*	Fugene Poulnot in November 1935.	vigorous attack in Tampa, Florida,
Most <»! the old eotnradi . and their Ali three men vvere considvred lead-friends could be seen among the er in the labor and political move-
t<> the meeting of Uram h No. jcrovvd at the SNPJ Hali la^t Sunday,
. VVe didn't manage to exectly pack
Friday to talk buaine*«
thii
nt ho
They have their eyes on the floor of the Slaven • Lab ir < vvhich at preacnt i- unozeupie I, •ng t » get permisnion to u e it a their headquartei s. I j- und rst.Mvl that if they had a plače vvhich they could ca!! their ovvn vvhere they could hang up thiir bannera and poster and bulletin boaid and vvhere they could sto'«- the Vest of their material, there vvould be a lot more interest created among thr group. Ihat it uill be po.ssiblc to arran<e th:-, .s our deairp but at the same time t h * member- must rea lire that it vvilj t i w at h-an $50 to i et the third fl oi ie papered and otht vvihe pui in iape. Furthermore, heating fa< ilitiea aie not ufficii nt t«» properlj heat th»-attic floor and ome m »ney v^ >ul I have to b»' apent tovvards that ind. l.'ndoubti dlv ( n e ;ut ; men..*
tku* hali but it vvas fairly vvell filled.
"Jacob Ruda" Braneh No. 1 can add t«» its long record another uc es^fnl produetion. Ali of the compliments that vve heatd from the audienr*e after the program vvere good vvhi h vvould indicate that the Program vvas well re< »ived. After the i oui a n i the crovvd vvent dovvmtairs
ment and in the VVorkers Alliance. The Klan, hovvever, denies havinj^ had any connection vvith the flogging and the mju-der of Shoemaker.
Norman Thomas charged hovvever j that, "the record speaks ali too plain-ly of Klan complicity in the entire ! matter," and offered eitfht links of evidence in connection with the Klan
in a paid radio broadca.st against the Committee for the Defense of Civil Right«.
<5. That in certain departments of city employees collections from their pay envelopes vvere collected weekly by the Klan for their defense purposes.
7. That Shoemaker had been pre-viously vvarned by Leo VValters, a former Sulphur Spring.* justice of
as being reaponuible for the beatin«^ the	and duly recognized as a
of the three nun. Thomas brought	K,an official. to leave tovvn
o th. k ti K-:» and bar vvhere merri. l th" thč*' VolloiTiig VhargTa against wi'thin 24 hours or that he suffer the
i'' ■ ■. .i ud until late into the'	1	^^^^
nivfht vvhen *hey slowly begun to
mift homeward.	.
The i.ext affair vvill be Sava'* m* klansman vvho was schedultd for Fai: Copc-rt on November 2*th at »»»/P^arance before the grand jury
the rsT.S Hal!.
the Klan:
1. That Robert HarrLs, the
j conaequences; that he vvas present at , the police station at the time the vic-tims vvere brought in—and that he
VVH KKK TO (i()
Salurd«y, October 30, Braneh No.
11. n Bridgeport, Oh o is 8|>onaoring
m picnic for the benefit of Proletarec,,—'..... ■ -—-s.—...........—»
had commited auicide the day before.
2.	Tlun his vv j f e fled from tovvn for fear of her life.
3.	That the name of the defense attornev L. K. VVomach. in the flo#
died a sudden and myserious death several months after the murder.
8. That a commercial flogging band vvas led by Fred Ba.«w of Orlando, Florida, vvho vvould have flog tfed anybody "for a priče" of $50 per man. In other vvords the men

TVVO MILLION FOR SPIES
VVashington. D. C. — Thr e bi« corjKjratinos—Remington-Rand, (ien-eral Motors and Chrysler- -pa d »ut almo?t tvvo million dollars for ,-pv agencies and plant proteetion. according to their reports to the Se-cu^ities aivi Exchanj|e Gpmmis^on.
Remington-Rand spent *10S,J55 for the "guard and vva.chman set-vices;" General Motors, $163,2S7 fo-"plant proteetion;" and Chry»ler, $74,271 for "investigation."
Fundamental Rank and File Sentiment For Unity Dravvs C. I. 0. and A. F. ot L. Into Conference
«
Immcnse Obstacles Stili Block Pat h Of Unity But Can Be Overcome
irinjf čase, vvas found insgribed on the ,.who administered the whippings were , receipt of the Klan post office box. | b('inK Paid for jt-
4. That the Desk Sergeant, H. These eight charges are ali backed (.'ari Tompkina either jumped or vvas | up with evidence vvhich speaks plain-thrown from a third storv vvindovv ly for itself. The Klan should not be of the Tampa Municipal Hospital be- allowed to get away vivith the Tampa fore hts scheduled time to appear be-1 incident. — Louise B. Jursey.
IN WHAT KINI) IS AMERICA
OF HOMES LIVING?
CHiCAUO, II b <)\ every other ii velopmeM raimi ai tri . < 1 i *. and
• -f i«l »vvinj in eithe. F. L
The requirements for decent, safe benefits of proper ventilation.
jgather.njis recentlv, both en.led »vi" the propo al for a j > i rt t ,e*nfertnc m VV a-hington beg nninjj r>n (k b 25th winning a re!uc.t a nt bu' ief? acceptance. VVhile indiviriua en I: I for the move cannot be den m d th ! individual like !>av;d Dubin -kv of th IUiVVC in the C. I. <). : for« :i / ,h h,
IT CAN HAPPEN TO AMERICA
I knovv that you feel that fascism can never attain a foothold in this enlightened land. But this mohster is al rea d y here and you are goin^ to have to tackle it sooner or later. If you minimize the danger of fascism, you may have a sad re-avvaker.insr.
It can happen to America as it has happened to other countries. Labor in Europe refused to be alarme i and overnight fascism destroyed tvvo of the finest labor movement in the vvorld, tho^e of Italy and>Geimany. These labor mivements vvere farther advanerJ than is the labor movement of America, in organization as vvell as in social, political, and labor philosophy.
The situation so far as the in lus-trialints in America are concerned is somevvhat similar to that in r vvhich the industrialista of Italy and (ier-many found themselves prior to the advent of fascism. They are menaced by the labor unions, the mililant farmers, the coopei atives, th^jro.vth of I i bera I i am in polities. They feel their existence threatened.
VVho can doubt the course the American inlustrialist vvill choose. He already has choosen to follovv in the path of the Italian and the German indu«tri«li*t*.
Yes, vve vvho have been vvatehing the labor and political trend in America toda.v see the rising sun, but the skie* can darKen here as el evvhere. And n i k h t can als.v come. I do not mean that it »vili co|mc. It vvill not if vve, the liberals and th • ladical* of this cOuntry, 1(H»k a: ^• hat h»nnen*»d in Fvirope sn i re >lve that it SHALL not happen here.
That is vvhv it i« m.ore nece« a:y than ever before that labor present a united front to its enemies.
Divide and rule vvas the slopan of the Roman emperors. A divi-don within the ranks of labor l« the hope of those vvho seek the destruetion t»f labor.
The ^<rk cloud on labor'« horizon toda.v ic the division vvhich ha-» de-veloped within the ranks cf the
American labor movement. It is a division vvhich comes from the top and not from the bottom—not from the rank and file. The rank and file vvill never permit a permanently di- I vided labor movement.
—-Governor Bcnson.
Think on This
We have commited th«- Golden
Rule to memory{ I^t us novv commit it to life. VVe have preached Brotherhooi
for centuries; We novv need to find a material
basis for brotherhood. Government must be made the
organ of Fraternity —a vvorking-form for comrade love.
Think on this—vvork for this.
-Edwin M*rkh»m.
K eno: i>ox r« VVaid
enoueh
. I O. indutri! i ( n o t' Sini mon >f L. f t»rv.
ia 1 thji" ran a front [>a^» ading •■penver, 1,000 miles
in
ty.
the
1,000 mt;< Ml I I!e".
and sanitary housing seem simple enough yet vve f i n »I millions of Amer-Kenosha • icans living in ramahakled, bug and Ironically roden t infested fire trapa vvhich in
the slums of the large cities are called homes.
h office vvorkers in the I*" an	of housing con-
Lie.ll vvhil-h gave the A. F. dit,°ns conduc?pd th<i ^epartmen. e -h. m lil m trgin of vic- !of ( oranwce ,n l ^^ American
t w .is the insiatence of the forces in pur.suit of 100'i 1 unions m upon the inclu*
tss-ues. the real
edit f oj thi peace confab goes to ihe underlying sentiment, even in-tinet of the rank a_n i file of workers vvhich called fo» unity at any priče short of surrender by the C. I. O. of the pr trtam of or.rtn-ization of the unorjrani:'e»I and principle industrial organization as the oniy ba is of sueh o eaniza t:on in the mas- pro-ductson. in iv trie«.
Th ■f \v
cities in 1934, vvere revealed: of the rank and file J H4 cjtu,s
the followinj? facts
In one large area in St. Louis, only
one out of evcry four homes has a private indoor bath room. Surely there are enough idle vvorkers in this country vvho could be put to vvork on a large-scale housing program.
5 out of 6 homes have i>o running vvater.
There are no electric lights in 6 out of 7 homes.
One half of the farm homes need
represent just a cross-
major repair«.
Only 1 out of 20 homes mea^ure
at
• wa not perhaps respon- Heclion of the COUntrv and figure* to j up to the standard requirementa of
- m* for the original offers for ne-
t ;: .r> , vehanged by the C. I. O. 0||, lt500,000 buildings, and V. r. of L. nat onal meetings. In i
fact tiie»e offers vvere so couched and ^ v>as found that more than half forrrnTiatc I <«n both sides as to give of> these homes vvere unfit to live in, the great« umbravre and reason for j needed major repairs 01 complete re-.•p .ing the mattor t., the other huilding, yet vvorkers and their fa-le. !• \v a s the Inovvledge «»f this milies must live in them. In Nevv i"n■ ment hovvever which made it Vork City alone. 300,000 people live n )i m I more difficult for both bo-j in room« that do not have any vvin-The attitude of this local rank an l dies to adjourn vvithout trying to be dovvs. Cau you imagine hovv child-file of organized vvorkers found clearly in
humorou- e\pi " - »n n the Keii fr ...?, jn y, and vvhich f i naliv made -.................— ......••	.	~ ~	Murv (Vubi«b
Central Ubot I nion 01 a- in W mpoa ible :h. dodfillf oi at least a I P°°r homes but are also denied the	—mary uruoian.
tonsin vvhere last vveek the lartrt ■ formal congress 111 spite of mutual
Right in thr Middle
be quoted are based on a study of modem housing.
It's high time that something be done about these conditions. Volnen in their clubs and auxiliaries can do their share by conducting their own inve»tiKations in their lo-calities, discussing the problem and protesting against it until something Is done about it.
Certainly the riches country in the
at least
the public eye as the ch.m- I	t0 14,1	of WOrl<1 ,OUfht t0. fbe^Linu'
litv ind uhieh finallv mude t ailments because they not only have properly house its inhabitants.
j union in the eit.v vva- dividir:: almost i evenly betvveen the C. I. O. »nd A. ' F. of L. in a labor board elect on
eIoquent insults. It is this same un-(Continued on page 5)
\\h(il Eniployers (Jonsider a
TO ITALY, GERMANY AND JAPAN TRE ATI ES MEAN NOTHING ReflSOItuble H (ige F or Wonien
Wake I p Slaves
There is nothing in th»« vvhole vvide universe of man to com pare vvith the povver of the vvage vvorkers as a class. The miffht of ali the world's armies and navies combined, vvould be as nothing if opposed by an organization of industrial vvorkers inspired to act for the achievement of a common goal. As for the lordl.v dietators of our day vvho attempt to "bestride the vvorl 1 like a colossus," the.v, even in their ovvn countries, vvould be a> ineffectual and helpless a.s a lost sheep in a desert if their slaves, novv so submissive, vvould insist collect-ively on tak.n^ control of the economic strueture to vvhich they give life vvith their labor.
Vet in spite of ali this povver that vvage vvorkers have, the lean years follovv one inother in unbroken auc-cession. Instead of improving, things get vvorse. The standard of living is slipping dovvnvvard, uncertainty is greater; anl the only securit.v r.gainst dant?er of ab-olute star»a-tion is a pauper'« dole reluct*ntly i pa.-sed out in one form or another.
Despite ali this magnificant strength that is labor's, labor — or r large part of it — is stili apathetic-llv saving. ' it mijfht be vvorse," ir "it has always been this wiy." It is clalme I that slavery has been abol-shed but never vvas s!avery real ari fo « xtende I a< it i4 at ^he pre-•ent »ime.
But it doesn't have to be that way. VVorkers d'>n't h ive to remain slaves. i The wav is open to freedom—vvide (»pen. Nothing stands betvveen the \v črke rs and peace, securlty, happiness pnd fieedom except a fevv im-pot«nt, harmless members of the ruling class who vvill continue to rule only so lunjr as vvorker* nre blind to their own opportunities.
—Industrial NVorker.
VVhat some employers consider a j a r. d other jrarments must be laun-
dered in thc bathroom.
Irony that never vvas intended is
reavonahlc vvage for employees vvas brought out rccently in shocking fashion before the Distnct of Co-1 scen in a 60-cents-a-wcck provision luir '»ia VVage Board, vv hich is seek- for "self-improvement and care." iiik' to vvork out a minimum rate for vvhich is to cover heauty parlor treat-vvoinen employees of retail stores un- mont, toilet articles, nevvspapers, der the revived Minimum Wage Act. magazines, etc.
VVelfare vvorkers and others have For rccreation there i.s a 20-cent contended that $21.50 a vveek is the limit — less than a sinele admission ročk lwttom minimum for a com- to VVashington's motion pieture fortable existence. Ovvners of retail theatres.
establishments, many of them making Under the heading of "health,' fabulous profits, poohpoohed that including physician, dentist, opto-
• t mat- »> ridiculous, conten ling metriat and medical supplica, the through the Board of Trade that weekly expenditure is placed at 50 •f 14.47 h Mifficient.	cents. The vvriter of this article paid
$ 150 for one engagement with a Mr re Pittance	j dentist and thinks he got a bargain.
Ten cents a vveek is vvhat the em-
plo.vers believe a vvomen should pay to her church and to gratify charit-ahle impulse.s, arn^the same amount is allotted for social and occupation-iil organizations. It is apparent that the estiniate has been kept lovv
a
The pathetii inadecjuacy of thi cmplo.vei ' fignre ts realized vvhen ii is knovvn that living costs in the na-' j t'on's capital are atnnng the hiirhes' in the country. Landlords are among the most shamele < of the profiteer.s.
Nevertheless, the employers'	.	. .	,___. ■
hudged calls for a vveekiv outlav of!(noURh to exclu(,e	,n
$5 for board and $3 is the limit un,on-	, , . . .
, placed for a room. VVhere a vvorker After ali the hcart-brcaking rakinf ean eat anl.sleep fer that m >ney is »"'1 seraping to make ends meet. the something Lhose vvho knovv \Vash-1 budget allovvs a worker 35 cents » ington like a book have been un- week -or $1H.24 a year—for insur-able to di cover.	«nce and savings. And yet there anj
It vvas nece^sary to cut the board People vvho insist there is no need and room allovvance pretty thin if for oJtl	*
, nv provi ii n vvere to be made for'	—--
o;h~r essentials. The vveekly allovv-inee forrlothirg is $2.37, vvhich proposes that garments of the cheap-e t sort must be vvorn for at lead
FREE SPEECH
VVithout free speech no search for tvvo year*. Any vvomen vvho hopes t> truth is possible;
appear rea. onab!y vvell dres.se I un- VVithout free speech no discovery
progress is
der the schedule mmt of ne?essity do nf tuith is useful; her bu.ving exclusive!y at bargain VVhifrnit free speech ba <em< nt	- ^
Brutal Attitude
It is vvhen the employer budget nakers g«'t dovvn to "nmdries" that they shovv cold-blooded cnllousness free speech
(hecked	,
And the Nations no longer march forvvard tovvard the nohlcr life which the future holds for man.
Better a thousandfold abouse of
Than the denial of free speech. The abuse diea in a dav
and a brutal disregard for the facts
For upkeep of clothing. including But the denial slav« the life of the laundry and repairs, there is an al- people, j lovvance of only 50 cents a vveek. And entombs the hop" of the race. That mean.s, of course, that lingeriel	—Charles Bradlaugh.