Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki,
Telephone: CHelgea 3-1242
ZA NEKAJ VEČ KOT	* (
NA DAN DOBI V-A T E JJ
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzentoi sobot, nedelj in praznikov).	^
:: Čitajte, kar Vas zanima :: ^
si
Kernttrrd as Second Class Matter September 25th. 191« at the Post Office at New York, N. Y., under Act of ConRress of March 3nl, 1879.
No. 24!. — Stev. 241.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 18, 1940— PETEK, 18. OKTOBRA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVlIi.
TURČIJA PAZI NA BALKAN
konferenca angleških poslanikov
v	istanbulu . . . bolgarski minister
v	rimu . . . miljon nemških vojakov na ruski meji... pravijo, da so samo tam na oddihu po naporih na zapa-dni fronti.... bagrianov v rimu
LINDBERGH NE ZELI F. D. ROOSEVELTU ZMAGE
Anghtški poslanik George William RoruU'l v Sofiji je do- bombnikov in dn jili bo jutri s j m 11 v Istanbul na konferenco prišlo še 150. Ž njimi ho prišlo x angleškim veleposlanikom si-j tudi SOD pilotov, mehanikov in ioni Ilughe M outgo m e r-y učiteljev.
Knatchbull-lJugossenom. V I- Rumun«ka vlada je naročila stnuhulu ho ostal nekaj dni, listom, da ne poročajo o tem, prediio se bo zopet vrnil v So-j koliko ji' Nemcev v deželi, kaj t i jo.V Istanbul tudi nričaku ie- i in koliko in kje jedo. Koliko
A Istanbul tudi pričakuj* j«» angleškega |K>*lani'ka v Beo 'nemških vojakov je na Kumun-gradu Ronalda lan Campbella, »kom, ni bilo naznanjeno, toda t "da je še dvomljivo, ako mu znano je, da je rumnnski ge-l>o \-led političnega {»o loža j a ' ner^lni Štab ukazal izprazniti ni goče zapustiti Beograd. An-i več mest v Moldaviji, ki meji gle-ki poslanik v Bukarešti sii na rusko Besarabijo, da ua-Reginald Honrc pa je bolan in pravijo prostor za nemške vo-ne more iti v Istanbul.	!jake.
i I)o sedaj j«* bilo na Riimun-Ivan Bagrianov je	skclM odpraUjenih že red-
obiskal Rim	nih vIakov*
nova postava proti tujezemcem
Noben član tujezemske organizacije, katera
poraz predsednika roosevelt a je zahteval v imenu vseh tistih, ki se zavzemajo za narodno obrambo, nasprotujejo pa vme5anju amerike v tujezemske vojne
družine Žrtev
eksplozije bodo dobile od tvrdke odškodnino
Odkar se je začel smatrati znani ameriški letalec za nekakšnega izvedenca v mednarodnih zadevali, je že štirikrat po radio pojasnil svoje mnenje.
Njegov zadnji govor je bil naperjen proti
| tako ' žavljani
Rooseveltu. Masi ni predsedni-. ka po imenu imenoval, je pri-priporoča nasilno odpravo obstoječe vlade, ne [poročal njegov poraz v imenu
malo poučeni kakor dr-diktatorskih držav. - Z nami se godi isto kot ji' zgodilo z Anglijo in s ranči jo. Vrženi smo bili v predsedniku t dolg in oslabelost, zdaj nas pa vodijo v vojno.
II koncu se je govornik zavzel za ameriško neodvisnost
se
more postati ameriški državljan.
!\>eh tistih, ki se zavzemajo za ter opozori! Amerikanec, da bo
Predsednik Roosevelt je pod-j pisal predlogo, ki določa: ki
V Združene države ne silit'
Turški diplomati zelo pazijo na obisk bolgarskega poljedelskega ministra Ivaua Bagria-novH v Rimu, kajti znano j?, da In če Bolgarska dobiti izhod na Egejsko morje na škodo (Jrške ter išče [>omoei pri Italiji. Pri tem ji bo tudi potna- , gala Nemčija ter bo njena ar- ! mada zasedla Bolgarsko. Nev-|-() tralni krogi imajo zanesljiva rp( por rila, da je na Bolgarskem že nekaj t Nor nemških vojakov in častnikov Poleg tega pa je tudi mnogo sumljivih nemških "turistov
ki do 1. novembra ne bodo več vozili potnikov.
slijo, da so "poleg tega državljani še kakšne druge dr-nihče in nihče ne more postati zave, se morajo po dovršitvi državljan Združenih držav, ki 21. leta vrniti v Združene dr-je v zvezi s kakršnokoli orga- zave ter poudariti svoje ame-nizaeijo, katera nasprotuje or-,riško državijansvo. 0e tega ne ganizirani vladi;	store, prenehajo biti po dveh
kdor ustmeno ali pismeno J letih in devetdesetih dneh dr-pri|K>roča odpraMo vlade Zdr. I žavljani Združenih držav. <lržav s silo ali nasiljem;	j V Ameriki rojeni mladeniči
! kdor priporoča napade na' smejo služiti v tujih armadah,
ne da bi s tem izgubili ameriško državljanstvo. Izgube ga pa
zadostno narodno obrambo, ob enem pa odločno nasprotujejo vstopu Amerike v kakšno tujo vojno.
Lindbergh prišteva Roosel
do riki
izid noveniberskih volitev 1 čil bodoče življenje Aiim in naš način življenja. . — (ilasovi, ki jih bomo oddali prihodnji mesec, — je za-
veta v tisto vrsto ljudi, ki ni-jključil svoj govor, — lahko od- j so mogli rešiti naših mirovno- vrnejo vojno od nas, ali nam i
Miijon Nemcev na Poljskem
uradnike in zastopnike organizirane vlade.
Nadalje določa predloga:
takoj, kakorhitro priseže j o
ča iiill prciblemov, ki vedno ob- 'pa vojno ljubijajo, pa svoje obljube ne .pahnemo izpolnijo ter nas vodijo v sme-'do ali Lra ri proti vojni.	| ve višine
I Državljani Združenih držav,'kakšni drugi vladi zvestobo.
Turško časopisje svari osišče
Turška uradna radio posta ja j<* sinoči posvarila državi v o *išču pred prodiranjem skozi Turčijo ali (irško v Kgipt in »Suez, ka jti prepričali se boste, da Turčija ni jK>dobna Iloland-ski, Belgiji in Franciji.
Govornik je po radio tudi dolžil Nemčijo in Italijo, da si hočete na več [načinov osvojiti Jugoslavijo, Bolgarsko in ' Grško ill da ste od Grške že za- | htevali, da se lipove zvezi z Anglijo, češ, da se bo drugače še kesala.
Iz vira, ki je zelo blizu ruskemu poslaništvu v Londonu, prihaja poročilo, da je v zadnjih štirih tednih Nemčija o»b ruski meji na Poljskem zbrala livizij, ali miijon vojakov. .Te vojake je nemško vrhovno , poveljstO' poslalo iz "vpadnega ozemlja"' v Franciji, kar pomeni, da je Nemčija za sedaj opustila svoj vpad v Anglijo. Nemški javnosti pa je bilo naznanjeno, da je bilo vojaštvo poslano na "oddih".
Ker je nemška armada zasedla tudi Rumlinsko, seže sko-ro nepretrgana nemška fronta od Baltika pa do Črnega morja in vso razdaljo ob ruski meji.
Amerika in Japonska
Mnenje ameriškega vojaškega strokovnjaka o preteči nevarnosti spora med Združenimi državami in Japonsko.
prinesejo. Mi -vet v še Večjo zme-pa povedemo do ii"~ ei vilizaei je. Naša u-V svojem govorn dne 4. a v- : soda ni odvisna od izida ev-gusta, je Lindbergh pozival 1 ropske- vojne, pač pa od vod-Ameriko, naj se sporazume zjstvo, ki ga bo izbral naš narod I nacijsko Nemčijo, češ, da bo«meseca novembra. Od mož, ki j jv sedanji vojni nedvomno Nem-i jih hotno izvolili, je vse odvi-. čija zmagovalka.	!sn<~>, ne pa od stranke. Izvoli-j
t ^	• I	.	j
— Kaj nam pomaga, — .ic hno take, ki nas bodo povedli v rekel takrat, —vse zmerjanje j mir, ne pa v ojno.
preko oceana. Nemce obtožuje- j -
m o barbarstva in napadov, ne; ]»omislimo pa, da je to vse i skupaj le odmev hinavske ve*
Dvojni opravek
Nemški bombniki na Rumunskem
Nemški krogi v Bukarešti so sinoči naznanili, da je na
Rumunskem že 150 nemških ,telo.
V Reno, Nevada, je bil v >sre-do najbolj zaposlen uradnik o|»činski tajnik. Registrirati je 'moral vse mladeniče, stare od i Lil do '»5 let, poleg tega je pa mnogim napisal poročno dovoljenje. Dosti registri raneev je prišlo v urad v spremstvu svojih zaročenk. Nameravajo >c poročiti, misleč, da se ImmIo s tem izognili vojaški službi, kar jim bo pa najbrž iz|>odle-
LA guardia odgovarja kritikom franklina d. roosevelt a
Očitki republikanskega kandidata, da je predsednik Roosevelt zanemaril obrambo, so neutemeljeni. — Pred dobrim letom dežela še ni bila ogrožena.
Nevvorški župan La Guardia! je v Newark u, N. J., zavračal publikanske stranke je menda obdolžit ve republikans'ke g a j vsakemu znano, da je naša de-pred sodniškega kandiJ a t a žela šele dobro leto ogrožena. Wendella L. Willkieja, da je 1 n vsakdo ve, da razširjenje nu-predsednik Koosevelt zanema- še mornarice nikomur ni bolj ril narodno obrambo.	pri srcu kot bas predsedniku
V dokaz je navedel nasled- Rooseveltu. nje dejstvo: Izza leta PJ33 je | — Republikanski predsedni-bilo zgrajenih devetkrat toliko ski kandidat bi se moral zave-vojnih ladij kot pa prej v sed- dati važnosti svojega poslan-iii i Ii letih.	istva. O problemih, ki so za de-
— Vsak, ki trdi, da je pred- želo največje važnosti in ki se sednik Roosevelt zanemaril , tičejo dobrobiti in zadovoljstva narodno obrambo, se zaveda našega naroda, bi moral na ne-neres-nienosti svoje trditve. Ra- koliko bolj inteligenten način ssea atilitetnim ixveadencem re-1 razpravljati,
V naslednjem podajamo mnenje odličnega ameriškega vojaškega izvedenca:
("e primerjamo naše današnje stališče napram Japonski in stališče Anglije napram Nemčiji, opazimo presenetljive podobnosti.
Zadnji japonski napad na francosko Indo-Kino je mogoče v vseh oži rili primerjati s Hit le rjovim vpadom v Avstrijo. Ko je imel Ilitler Avstrijo v svojih rokah, je imel vse pred-|K»goje za zavzetje ('ehoslova-ške. Tudi vpad v Indo-Kino odpira .Japoncem slično torišče za nadaljne operacijo.
Ko se jo Hitler polastil Avstrijo, so izrazili angleški diplomati svoje nezadovoljstvo, kimali z glavami in tleska I i z jezikom. To je bilo pa tudi vse.
Tudi ameriški diplomati nekaj godrnjajo, kakšne odločilne bes«tie pa nihče ne zine.
Hitler je iste dni objestno zapovedal Angležem: — To je moja stvar. Roke proč. Cesar sem se sam lotil, bom tudi s*ani za v ršil.
Nekaj sličnega pravijo Japonci Ameriki, obenem ji -pa tudi nekaj predlagajo, namreč.
saillske mirovne pogodbe.
— 'Ponudimo Kvropi načrt
za napredek in za-čito zapa-
dne civilizacije, čijodel so oni
in mi. Mar-ikdo pravi, da bo
v slučaju nemško zmago so<le-
najlepši ,)rimer. Japonska i lovanjc nemogoče, in da po-
-et let grabi kos za kosom -rfM,bo 'no 1>,H,f> nrM'	kot
; krpe .papirja. Jaz ]>a rečem,
Ida je sodelovanje vedno mogo-
i če, če je dovolj dobre volje na
I obeh straneh.
j A' svojem zadnjem govoru I je rekel Lindbergh: — Nihče
človeku med jedjo tek poveča. Japonska bi hotela še več in
še več. Kitajsko ozemlje nam j<
že df
kitajsko zemlje, pa se ji zdi, da je še vedno ni dovolj nagrabl-
<*e se Japonci ustanove v Indo-Kini, ni mog<x'e Filipinov obraniti v vojaškem smislu. Amerikanci bi se mogli v notranjosti otočja preeej <lolg«» vzdržati, toda vse, kar je resnično vojaškega pomena, bi pripadlo Japoneem. Filipini bi kot vojaško ali mornariško o-porišče ne prišli za Ameriko
več vpoštev.
Dvomljivo je, <!a bi se mogla sijajna angleška utrdba Singa-pur kaj <lolgo ustavljati ja-ponskim napadom iz Indo-Ki-110.
Ameriška mornarica se Sin-
bo tajil, da je naša obramba slaba, da je nas dolg velik
Burma cesta odprta
Sinoči opolnoči j*> Anglija zopet odprla slovito Burma cesto, ki pelje iz Lashio v angleški posesti v kitajsko mesto Kunming in ki je bila za I»1*1 a od 17. julija, da j«' bilo zadoščeno sa j začasno japonskim zahtevam.
Tako j, ko je bila cesta otvr- ' jena, jz La-liio, ki se nahaja I Pi milj od kitajsko meje, od-I peljalo trnkov z vojnim ma-! jterjalom, ki ira cenijo na 20!
Dne 1 '2. septembra je s t ra sna eksplozija razdejala v l\« !i vilic, New Jersey, tovarn4' i Hercules Powder Co.
< 'e je bila eksplozija .-lučajna {ali delo sabotaža i ko v, najbrž lie ho nikdar dognano.
")1 <lelavcev je bilo ti-i : ? • •» -j nih. Superintendent J. iHrnthers je izjavil, < a 1 m• !<. ' j vdove dobile o<lškodnino. Kompanija jim bo tri-to dnov plačevala 'lo od-t »«-v moževe plače. Za vsnkeg-i o-troka pa še 10 odstotkov p< ■ •-! be j.
Prebivalstvo Kenvila ;n b i 1 žnjega Dovera Je Š«» v« dno /<•-' } lo razburjeno. Zupan II1 ;n-b j ■ odredil, da se ambulan ' • licijske karo in ognjegaš';i zovi ne smejo po-Iir/evatj ren, kajti živci prebivalcev so vedno zelo zrahljani in <• i tljivi.
Zupan je tudi mnenja. -I t straža pri mnnicij^kih tovar nah ni zadostna. Najmanj 'r: krat toliko stražnikov bi V > treba kot jih je sedaj. ; Pri eksploziji v lven vil u bilo tudi nad dvesto dera\ ' p' Škodovanih. Nekateri že 'delajo, drugi so pa v.-! bolnišnieah.
Po svetovni vojni trgovska vojna
IfOV
ter da se poraja med nami ne- niilijonov dolarjev zadovoljstvo. V voditelje ni-' mamo več. zaupanja. Njihovi uspešnosti in njihovi razsojj ne zaupamo več.
m
ki
se .10
zadnje tri riie-'eee, "dkar je bi-j la zaprla cesta, nabral na an- j gleški strani ceste, na Kitajsko. ! Trnki >o večinoma ameriške
— Svojih resničnih nov nam nočejo izdati, nas vfnlijo? C) tem -ino
name-
ha
V Syracuse, N. V., j ril James S. Kempt r, pr.-d.-- i nik trgovske zborni'-r Z« i m/, 'nih držav t«>r rekel, da	i >
Združene države po - . tov;:i j vojni za/pletle v tiLr<>v !•> vojno ter da j.- sedaj ča>. da se j dežela tudi v go<j»odar-k< it . :se pa samo v vojaškem ožini pi: pravi.
Kenif»er je svaril pn-d prevelikim vojnim navdušenj< ?n. — Pomisliti jc treba, •!;» Amerika še ni v vojni in n>og«..'-e tndi še tako kmalu n!i p t m ikdar ne bo. Amerika -e o! tio-samo za obranil m ». nikakor I pa ne za napad.
se pričkali. Prepustimo Japon-
.cem, kar imamo v bližini nji-gapura ne more poslužiti kocj]|(>vc obaH> h() že y<aj eukrat
oporišča .Ob polotoku m prosto- ,k teh skrbi in <k.bat.
ra za ameriške ladjo. Munici-ja v singapurskih skladiščili ni primerna za ameriške topove.
Pa tudi če bi bile te težkoče premagane, bi ameriških vojnih ladij ne bilo mogoče posla
— Če hoče Amerika živeti z |ti tja. V Singapuru bi bile bolj nami v miru, naj opusti svoja mornariška oporišča na Havajskem otočju.
oddaljeno od pacifične odiali k»»t je Jokohama. r
Dozdaj ni Amerika izgubila
Po okupaciji Avstrije je bil na Daljnem iztoku še nič svoje vsak odpor (Vhoslovaške brez iposesti. Toda če se .Taponei po-upen. Čehoslovaška republika |laste liolandske Indije in Fili-je bila zapisana smrti, pa naj bi se branila ali ne.
Ce (zavzamejo Japonci Indo-Kino, bi Amerika in Anglija
To je lahko rečeno, toda vprašanje nastane, kam bomo šli po surovino, posefbno po gumi j ! Ali ga nam bo Japonska dala T Mogoče, če bomo prišli k njim s klobukom v roki in rekli, da bomo v zameno razorožili naše mornariške baze na Havajskem otočju.
Ker je Amerika odvisna od svojih kolonij, jih mora obdržati za vsako ceno.
Mogoče se bo dalo Japonsko
ga izdelka in vozijo vojni ma Kam (terjal za < \tnkaišekovo arnia-jZIlj'
1 <ln- .
Japonci «o sicer zagrozili, da
bodo bombardirali vise karavane trnkov, ki bodo vozili po Kurma cesti vojne potrebščine
na Kitajsko, vendar pa Kitaj PoljedeNki mini cj upajo, da bodo moi*Ii jap"n nove vlade ji- jmzval j»t • -: sko napade odhiti.	isfcvo v nezasedenem delu I ra
Na Kitajskem j<* bilo mnogo'cije, naj nabira žir in divji i
Francozi naj nabirajo d* v ji kostanj
P.
.ne mogli braniti Filipinov in holandske Vzlnxlne Indije. Ako se polasti Japonska Fi-
pinov, bodo napolnili svoja 'odvrniti od njenih namenov ^ skladišča s potrebščinami, po pomočjo embarga in trgovske katerih tako željno hrepene. hlokade. Mogoče ho potrebna C'e se enkrat to zgodi, je vojna.
Y sedanjem času bi se Japonci morebiti preplašili vojne
skoro neverjetno, da bi se mogla ameriška sila s Havajskega otočja polastiti izgubljene
lipiitov in liolandske Vzhodne 'posesti. Ka jti med Havajskim Indije, bi dobila surovine, ki .otočjem in Filipini ter lioland-jili najbolj krvavo potresu je. j :*ko Indijo je večja razdalja Razširila bi svojo posest in na-1 kot je med Nemčijo in New polnila svoje prazne zalogo. Torkom.
Slične vrednosti Jn pomena j Iztrgati Japoneem Filipine bila za Nemce čehoslovaška. ibi bilo Ameriki znatno težje Japonska bi seveda ne mi- kakor napasti Nemčijo. Ta ali rovala, Pregovor pravi, da se'oni bo mogoče rekel; —kaj bi
pretnje. Po nekaj mesei'ih ali letih se je pa ne bedo več.
Včeraj je Anglija zopet odprla Burma cesto, glavni dotok vojnega materijala h kitajski armadi. Kakšna reakcija bo prišla zaradi tega koraka?
3e
veselja, ko se je razširila ves* \ stanj. Zir jp baje do!., r ! t da je Burma ce^ta zopet odpr- nadomestek za ka\i». > divj. -a jta. Brez te važne zveze, ne kostanju so pa snovi, - i -<» *■<•-bi se mogla Kitajska dolgo ,obhodno potrebne za barvilu-* vzdržati proti Japoncem.	industrijo.
farmerji ne bodo zastavkali
Vsled pravočasnega posredovanja newyorske-ga župana je bila odvrnjena stavka 22 tisoč producentov mleka v gornjem delu newyorske države.
V New York pošilja mleko	~
'2'2 ti-< ►<"• farmerjev iz gornjega dela New Vorka, New .Jerseya. Pennsylvanije in Vermonta. Pro«li»centi mleka so precej močno organizirani v Dairy Fanner's uniji.
22 tisoč članov unije je nameravalo za-1avkati toda new-vorški župan La truardai j e pravočasno posegel vmes.
Z zrakoplovom je "poletel v Utico ter govoril na zborovanju stavkarjev.
— Pozivam \as, j«- r. kcl, — lie da ustavite dotoka mleka v newyorsko metropol «. — Vaš slučaj bomo pošteno in pravično premotrili. Prepričan sem, »la sto upravičeni do večjega zaslužka.
Ako bi farinerji zastav!:ali, bi bila stavka dosti večja in uspešnejša kot je bila lanska. V enem letu je namreč unija podvojila svoje člaiistvc.
•'GLAS NAHOD A" — New York
Friday, October 18, 1940
YSTANOVLJEX L. 1893
T
M
M
GLAS NARODA
(TOICK OF THE PEOPLE)
OwT.cii and Published by Slovenle Publishing Company, (A Corporation). Frank Sakser, President; J. Lupsha, Sec. — Place of business of the eorposation and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET,
NEW TORK. N. Y.
47th Year
"Glas Naroda" is issued every day except Saturdays, Sundays and Holidaysl
Subscription Yearly 96.—. Advertisement on Agreement.
Za celo letu velja list sa Ameriko in Kanado $8.—; ea pol leta 93.—; as četrt leta $1.00. — Za New York as celo leto $7.— ; sa pol leta $3.60. Za Inozemstvo sa celo leto ¥7.—; sa pol leta 93.50.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan isvzemgi sobot, nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I. Telephone: CHelsea 3—1242
Banket Slov. Držav. Kluba
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Caaopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
VSA AMERIKA ZA MIR
<) priliki praznovanju Kolumbovega dne je imel predsednik Roosevelt veličasten govor, ki je 1 »i 1 broadcastan tudi na-n lom Centralne in .1 nžne Amerike.
Le redokdaj v zgodovini je bilo mogoče načelniku enega naroda govoriti državljani drugih držav, da ne bi s svojim govorom izzval odpora ali sovraštva.
Toda prebivalstvo centralnih in južno ameriških repub lik je navdušeno ([»ozdravilo T?"oseveltove besede ter pritrje <\.do njegovim zdravim načelom glede skupne obrambe ameriške hemistere proti morebitnim napadalcem.
Centralno- in južno ameriške republike vedo, da so z ogrožanjem ene same ameriške republike tudi vse druge ogrožene.
Pred nekaj desetletji je imela mogočno besedo dolarska diplomacije. Takrat so bili večkrat poslani ameriški mornariški vojaki v to ali ono centralno ameriško državo v name-lin, da pomagajo iztii jati dolg.
V	tistem času so bile drža.ve južno od Rio Grande zelo m zaupne. V<aka poteza Stric Sama se jim je zdela sumljiva, vsako njegovo dejanje-so smatrali za ogrožfuije samostojnosti.
Napram velikemu severnemu sosedu ni niti Južna niti < 'ntralna Amerika gojila kakšnega posebnega prijateljstva. Slučajni izrazi prijateljstva so bili bolj izrazi bojazni.
Zadnjih sedem let se je pa politika dobrih -sosedov pre-' i vkoreninila. Danes je Amerika prijateljska soseda, kjer-•"li je treba prijateljstva in med sel jo j nega sodelovanja.
V	ovojem govoru je predsednik Kooseevlt poudaril, da 'o r-.voj 7.a mir združena Amerika in močna obramba. Rekel .1»» namreč: — Varod Združenih držav- in naro<li ostalih ameri
re] iblik zavračajo načelo takoimenovanega j»omirjeva-Jlja, vedoč, da je to močno orožje napadalnih narodov. Jaz govorim naravnost in odkrito. Jaz govorim o ljubezni, ki jo goji ameriški narod do pros'osti, svobode, spodobnosti in člove-čans&va.
—	Oborožil jemo ,pa zato, ker naš narod noče vojne na ameriškem kontinentu.
Zato -um vsi odločni v svojem sklepu storiti vse, kar je v naši inoči za vzdržanje miru na ameriškem kontinentu.
("e bomo dobro »rfborož^ni, moremo upati, da se bodo uresničile naše nade z ozirom na mir in da nam ne bo treba niti v to niti v kakšno drugo vojno.
—	Za našo svoIkmIo smo pripravljeni zastaviti našo moč. —
Takoj po predscduik"\cm govoril so republikanci izjavili, da se n jihov predsedniški kandidat Willkie strinja i Roo-seveltovo vnanjo politiko, četudi nas bo ta polilika privedla v vojno. Xam<«n te izjave je bil navdati ameriški narod s strahom in bojaznijo. Republikanci .pa skušajo pre,pričati narod, da }K»meni izvolitev Roosevelta vojno ;*"'o!itev Willkieja pa mir.
(ilcde Willkieja nimajo republikanci drugega priporočila, kot da je precej "prebrisan businessman**. Ta lastnost naj bi ga usposobila za predsedniški urad.
('e pogledamo v novejšo zgodovino, se busincssmeni kot politiki ni<so kaj prida obnesli.
Angleški ministrski predsednik Baldwin je bil businessman, toda za Anglijo ni prav dosti dobrega s*toril.
% Tudi OhanVberlain je po poklicu businessman, toda kot angleški ministrski 'predsednik ni izkazal Angliji posebnih uslug.
Businessman je bil tudi Blum, ki je zavozil francosko državno ladjo na fpesek.
<Je ti zgodovinski primeri kaj pomenijo, pridemo do zaključka, da business in politika nista prav posebno dobro mešanica.
Tudi pred Rooseveltom je imela dežela businessmana za predsednika.
Herbert Hoover je menda še vsem v dobrem spominu.
Lorain, O.
Po velikih pripravah in delu smo se malo oddahnili, za nami je 25-letni jubilej "Slovenskega Državljanskega Kluba,'* katerega smo z banketom obhajali. .
^Slavnostni banket je dobro usjw?l v vseli oizirih, otvoritvi po Rev. Fr. M. J. Sinje je sledila okusna večerja, pripravljena po članicah "Gospodin-skega kluba Nar. Slov. Doma." Servirala so dekleta vežbalne-<ra krožka S.Ž.Z. Med tem ko smo pustili delo prebave želodcu, je predsednik Frank Ani-brožič pozdravil navzoče in se zahvalil vnem, da so napolnili dvorano, kar dela čast nam samim in obenem pokažemo našo državljansko zavednost gostom in tujcem.
Vodstvo večera je prevzel Jack E. La Vriha. ki je pozval malo sedemletno Patricio Ann Losi« viez. Mala Patsie je žela veliko odobravanje, ko je o-tvorila program s "top dance" in obenem razprostrla ameriški« zastavo. Na piano jo je spremljal njen oče Frank T,o-sieviez.
'Za tem je utoloravnatelj poklical lne-tnega župana TTarrv Van Wasmena, komisarja Ed. IV. De Olianta in državnega poslanca W. C. Asbbolta, ki so čajstitali klubu v kratkih besedah.
•Da je večer dobil pravi pomen. je devetletna Beverly J. Vidrick deklaanirala "Amerika, dom pogumnih" (America — Ifonne of the Brave). Da, dekle ni samo po zunanjnosti korajžna, je pokazala, ko je v talo ]< po, glasno razločnih be-sedah predstavila >kladko. Močno ploskanje je pokazalo zadovoljivo občinsfva. Pričaku-jen»o, da se že večkrat pokaže.
Tjepe in pomembne so bile besede sodnika Guy B. Findle-ya. ki je rekel, da mi ne smemo biti imenovani tu je i, ampak da stifo vsi tnka>nji naturalizira-ni Amerikanci, pravi Ame-rikanei. Tudi sednik D. A. Coe>k je poudarjal, da ve. da smo Slovenci dober, zanesljiv narod, ker je imel dve delavki v uradii Slovenke.
Ker je odl>or želel svojim u:o-stom dati ta večer do-ti raz-vedrila, je pozval Mm. Frank Tomšič in Mrs. Michael feme, ki sta zapeli nad vse lepo pesmico "Gorska rožica" in angleško "Happy Days" na piano ju je spremljala Miss M. Pe-nišek. Tmeli smo ros par minut ve-elega užitka.
Ker smo imeli med nami častne croste, je naš slovenski mestni zastopnik T..en O. Svete predstavil konjrressmana 14. okraja države Ohio. T). W. Har-tera iz Akron. Govoril je o kritičnem času, v katerem se nahaja naša dežela in nas je bodril, da naj kot zavedni državljani stojimo ob njeni stra-
ni. Ker je zelo zatposlen ob tem času, se je takoj podal nazaj v Washington.
Nad vse zanimiv in poduč-Ijiv ter zabaven govor pa je imel naš slovenski, zelo pri-Ijufbljeni sodnik Frank J. L,au-^he iz Cleveland a. Da je vse zadovoljil, je govoril v slovenskem in angleškem jeziku. Ne beoifco pozabili njegovih, iz -rca donečih besed in tudi tistih ri-Ix'uskih — gotovo ne! Ta večer smo imeli čawt imeti tudi gospo soprogo med nami, kar nas je zelo razveselilo.
Radi prehlada Josepha Ildo-vieha, ste izpadli dve lepi pesmici. a ne samo prsmi, tuili njegovo lepo petje >mo pogrešali, upamo pa, da ga boirso ob drugi priliki slišali.
Za nameček >1110 xu\ skupaj zapeli "Boir blagoslovi Ameriko" (God BJess America), kar je iz sto in sto grl donelo v lopi harmoniji po dvorani.
'Razšli smo se v razne kote, da se še malo pomenimo in zavrtimo ob fini godbi Franka Kožuha. Bili smo vsi zadovoljni, da so prišli i-z Wist Park. in za naK igrali.
Hvala vsem povabljenim irostoni in ostalim gostom tega večera za udeležbo jn upamo. da se še prihodnjič odzovejo naše n tu vabilu. Dolžnost vsakega državljana je, da je član Slovenskega državljan, kluba, ki mu ob raznih -lučajih gre na roko. Pi i prošnjah za različne službe je treba, <la imate zastopstvo in priporočila od r»t ran i odbora tega kluba.
Prošei i -te tudi. da se udeležite skupne seje, ki se bo vršila pred volitvami in boste pravočasno obveščeni; zved I: 4 oste tudi rezultat banketa.
Pozdra v!
Vida Kuni-e.
PESMARICA
"Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Peter Zgaga
PRETIRAVANJA
Svojevrstni taksiji v Parizu
Po Parizu, ki ga kontrolirajo Nemci, se je zopet mogoče voziti s taksijem. Toda taksiji niso taki kot so bili prejšnji. Najnovejši taksi je lahak voziček za dve osebi, ki je v zvezi z biciljem. Bicikelj poganja
PREDHODNIK RADIO. TELEGRAFI JE.
Na Angleškem je umrl v 81. letu svoje dobe učenjak sir Oliver Lodge, brat znanega zgodovinarja- Richarda Loelgt*a in njegove sestre, takisto zaslužne zgodovinarske Mists Ele-onoie Lodge.
iO Lodgeu je šel po svetu glas da bi bil on gotovo odkril brezžično telegrafi jo, če bi tt ga pred njim ne storil izumitelj Marconi. Stvarno so njegove zasluge za sodobno radiotele-grafijo zelo velike. Napisal je mnogo del, ki so zbudila svetovno pozornost. Mnogo ča^a je posvetil raziskovan ju el: k-trike, po-ebno pa ga je zanimalo, kako bi se dala s pomočjo elektrike razkrajati megla in odstranjevati dim iz zraka.
Oliver Lodge prvotno ni bil namenjen aa učenjaka. Oče ga je določil za trgovski poklic, toda mladi Oliver j( sledil noti anjemu nagibu in se je posvetil ■znanosti. Leta 187*2 je od še! na londonsko vseučilišče, kjer je 'bil 7 let pozneje imenovan za asistenta na stolici za matematiko. Leta 1881 je dobil profesoro za fiziko in kemi-io v Liverpoolu in leta 1890 je bil izvoljen za rektorja univerze v Birminghamu.
Okrog leta 1910 ga je začel privlačevati spiritizem. V zvezi s t oni je publiciral mnogo zanimivih člankov s pokojnim A. C. Dovlejem, "očetom7' Sherlocka Holmewa. V zadnjih h tih se je Lodure umaknil z javnosti. Pi>al je ]x>ljudne knjige znanstvene \1-ebi:ie in je s tem mnogo koristil obči prosvetnosti današnjega angleškega človeka.
Sani ne vem, kje so se navadili ljudje tako strašno in tako grdo pretiravati. Saj poštene in odkritosrčne iveč ne slišiš, pa poslušaj kogarkoli. Ali bi ne bilo bolje povedati tako kot je Dva ali tri mesece ne vidiš rojaka, pa ti že kriči nasproti: "O prmejš, sedem turških let se že nisva videla!"
Kakšnih sedem let! Komaj pet tednov ali kvečjemu dva meseca! In kakšna so pravzaprav turška leta.' Ali so drugačna od naših?
Cestokrat je tudi slišati: — "Potem je pa šel ko tristo hudičev !,T
Cenjene moje prijateljice in prijatelji, povejte mi -prosim, prav po pravici, ali je že kdo izmed vas videl hudiča.' Enega samega hudiča? Jaz ga Še nisem videl, četudi sem že precej dolgo na svetu. Niti enega hudiča se nisem \ idel, to se pravi, rogatega in kosmatega, s kopitastiin s-topalom in dol-
ZAPLEMBA IMETJA BUR BONSKE RODBINE V ITALIJI.
gim rdečim jezikom. Naslikanega že, nikakor pa ne živega, dasi je imel že večkrat dovolj razloga, da se mi prikaže v vsem svojem peklenskem dostojanstvu. Torej niti enega ne*, ne pa kar tristo hudičev!
"Nobene druge ne bom po. gledal, edinole ti mi boš vedno pred očmi!" — priseže fant dekletu, ko »e ločita v -oboto ali v nedelja zvečer. Ko gre proti domu, bi pa najraje vsako žen>ko z očmi pojedel.
No, kaj sem pa zdaj bleknil? Ljudem dajem nauke, naj ni-kar ne pretiravajo, [»a sem ga začel sam lomiti. ZaM »i sa I sem, da bi ''najraje vsako žensko z očmi )K»jeM|e'i'\
Ne, z očmi ni še nikdo ničesar pojedel. Posebno pa ženske ne, četudi dandanes noče nobena priznati, da ne telita več kot stojvanajst funtov. Povprečen "-lovek je edinole z ustmi in z zobmi, pa tudi |>ov-preenemu. Še tak«* zaljubljenemu moškemu bi bilo dvanajst funtov najlepše ženske preveč za večer jo.
"Ti si moja vila! Ti -i moja boginja!" blebeče zaljubljenec.
Lepo bi se zahvalila, če bi se
Italijanski uradni ist je ob- kar na mestu spremenila v irr-javil dekret o zapleinlbi imetja ško ali rimsko boginjo. Sodeč članov obitelji Burbonsko-;po kipih, ki >o jih izkle-ali sta-Pamfske rodbine na italijan- jrognški in starorimski umetniškem ozemlju. S tem dekre-jki, so nosile grške in rimske toni no prizadeti princ Kajetan, boginje čeveljčke številke ali price-a Izabela Marija Antoni-114, današajih zidanih ženskih ja, pri?ic K saver, ter j»rince>i ililač bi takale boginja -ploh ne Frančiška in Marija Antonija!spravila na<e, da re omenjani
Burbunsko-Pamiska.
I v
Pogodba med Argentino in Colombijo
Repu'bliki Colombia in Ar-geina sta podpisali trgovinsko pogodbo, ki določa za obe državi velike ugodnosti.
Slične pogodbe bodo vkrat-kem sTclenjene tudi med drugimi južno-ameriškimi republi-* k ami.
Columbia je zelo bogata na vsakovrstnih rudah. • ,
___ __
Pritlikavci so se registrirali
Štirideset pritlikavcev, ki nastopajo v Little (Miracle Town na Svetovni razstavi v New Yorku, se je v sredo registriralo za vojaško službo.
Najmanjši med njimi je visok dva čevlja in sest inoev, največji je pa cel čevelj višji.
$koro sj so tujezeinci.
še>fetr z nogama.
SMRTNA KOSA
Včeraj je umrl Vladimir Pečic, star 5f>, rojen v Pletenimi, kraj Požega, (Hrvatska. Bival je v Bellaire. L. I., N. Y. Prišel je v Ameriko pre*d 35 leti in je delal kot strojni črko-stavec A-1 raznih slovanskih tiskarnah v New Yorku. Pred dvema letoma je zl»ok-l in je mil H v sled srčne hiibe. Zapušča soproga Ano, hčeri Vero in Lillian, onioženo Metzinger, sina Klmer-a in tri \~nuke, brata Nikola v starem kraju. Blag mu bodi snomin!
Pošljite nam
Delavski urad zavrnil prošnjo
Delavski urad je zavrnil prošnjo delavske organizacije, naj dožene, kdo je upravičen zastopati delavce pri Massil-lon Aluminum Co. v Massillon, Ohio. — Zadeva je neoporečno dognana, — [>ravi delavski u rad v svoji odlo<v*it vi. — 25. septenribra so se vršile volitve. .'?1 glasov je bilo oddanih za imikjo, 42 pa proti uniji.
NENAVADEN NEBESNI POJAV.
V času enega zadnjih nemških letalskih napadov na brit--ki otok. ho opazovali amrleški pomorščaki nenavaden ]>ojav na nebu, kiikršnega niso vide'-li Še nikoli poprej. Potem, ko je sedem nemških aeroplanov prelete'o nc'bo v veliki višini. se» se pojavile na nebu bele prozorne meglice. Meglice -o se držale v praven letal, in sicer pravokotno >>roti vetru.
skrivnosti
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
in mi vam bomo pošiljali 2 meseca
| "Glas Naroda"
j| in prepričani smo, da boste potem H
stalili naročnik.
s
DARILNE PQSJLJATVE
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
1M	DIN.---f 2.25
200	DIN.---$ 4.20
300	DIN.---$ 6.—
500	DIN.---$ 9.75
1000	DIN.---$19.—
2000	DIN.---$37.—
V DINARJIH
v LIRAH
100	LIR---$ 5.80
200	LIB---$11.2*
300	LIR--— $16.65
500	LIR---$27.50
1000	LIR---$54.—
2000	UR---$107.—
Ker zaradi položaja v Evropi paraiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
V sled razmer v Evropi ni mogofo » Jucoalmvijo in Italijo nakazati denarja t DOLARJIH, temvei samo t dinarjih oz. Dnh. Isto velja tudi za vse druge w
brazirja in drugih ženske mode.
In sroi-ske vile, ki jim zaljubljene! tako radi pri«»podablja-jo kraljico svojega STca. niso iz mesa in krvi, pač pa le prikazni. Ao tako ali tako vča-si človeku v poročni postelji kaj čudnega prikaže, da bi pa šel z vilo — torej s prikaznijo medene tedne preživljat, ja, pa kaj še!
"Večno ti bom zvesta!'' prisede dekle fantu in ^i za nameček prisili še kakšno solzico v oko, da >e mu zdi bolj zanimiva.
N i je pa krajše stvari na ■svetu kot je tista ženska ''več-no>t''. ve traja nekaj meseccv, je že salamensko dolga. Običajno mine že po nekaj tednih ali nekaj dneh.
Da ima ženska o "večnostitf prav posebne pojme, je raz \Mno tudi iz |>oziiejšega življenja, kr» sta že mož in žena. Ponavadi st* vrne mož z dela ob pol šestiJi zvečer. \'ra>i je ]»a že tako ne»znansko žejen, da ga zanese domov grede p°t na komar, kjer stisne enega ali dva. Xo, ali je to kaj hudega? Ali ni s trdim delom zaslužil tistih požirkenvJaz mu jih iz srca privoščim, ne privošči mu jih pa žena, ka^ti prve njene besede, s katerim ^a sprejme na pragu, so: "Ja, kexl pa hodiš.' Celo večnost te že čakam z večerjo!"
V takem "večnost" minut.
O marsikaterem rojaku *em že slišal trditi, da "<pije kakor kaj na". Več dobrih in vztrajnih pivcem poznam in sem se že nekajkrati meril ž njimi, pa moram resnici na ljubo priznati, da sem omagal. Kaj in kakšna je kajna, pa ne vem. Še nikdar je nisem videl in mi ni znano, če je ptič, riba ali četvero nožna žival. In tudi nt vem, koliko kajna izpije oziroma prenese.
Toda če se spomnim prohibit jski h časov in množin, k' so jih -pospravili rojaki, bi sko-ro rekel, da je storjena z gor njo primero kajni velika krivica.
slučaju je ženska dolga celih deset
p
"GLAS NARODA" — New York

: Friday, October 18, 1940
vstanovljen l. 1893
RENE BASIN:
Ob bretonskem ognjišču
Mož iu žena sta sedela na uagu hiše vrhu griča, glava jima je počivala v dlaneh. On je bil velik, ona majhna, oba ta bila prava Bret o ne a starega rodu. Mrak se je pričel spuščati.
Rdeč. kot nit tenak trak, nekaj milj dolg, tu in tam bolj ozek zaradi daljne valovitosti zemlje, je razgrinjal pred njunimi očmi vso brezmejnost obzorja, ki je ležalo pred njima.
Za Jeanoan Louaruom in njegovo ženo se je v izbi slišal šum,
Toda oče se je zbudil iz misli, v katere je bil zatopljen in
enoličen šunt zibelke, ki jo je trudno dejal petletna Noemi vztrajno guga-la z vrvico, privezano ok >li prsta. Hotela je uspavati malega Joela. Vsi .so molčali, r-tr-me gledali nekam v daljavo, morda v vedno ho j ozek trak rdečega sija, ki je še visel nad gozdom. Kaplje rose so se zdaj pa zdaj spustile iz slamnatih biljk strehe in padale
gle zbuditi iz sanj. Počivala sta, pivi so poželjivo vdihovale svežo saipo. z«h lo bi -e, da ne mislita na nič. če jima ne bi skrb v rezal a globokih gub v obraz.
Škripanje zibelke je zamrlo, s'aibo n-pavani otrok je za vekah Žena se je obrnila proti kotu sobe:
•"Potegni vendar, N<emi! Zakaj ne vlečeš?"
'No mi ni odgovorila, rahli šum zibelke se je znova začel.
Fvetloba je vedno lK)lj pojenja- možu za vrat, ne da bi ga lno-vala, ni je bilo več v razkropljenih gnučah oblakov, ki so pregrinjali nebo, niti poslednji žarki sonca. Dolinice in pa-re'bki so bežali v neprestanem valovanju. V-o je viselo v eno smer, tropi Oblakov na nebu, kepice mogel v gubah listja. Vse je spalo. Kot rezka vonjava se je v presledkih širilo na okoli dihanje gozda v noči. Na gozdni meji nekaj sto metrov pod hršo je ležala rjavemu mail ežu podobna goljava. Poleg je bil še mršav košček polja, na katerem i-o ajdo že poželi in prav blizu je v niajhnem, s ko-šeničico posejanem bregu videla pristava Ros Oritton.
Bila sta revna. Ko je odložil vojaško suknjo, se je poročil z dekletom, ki je služilo v župni-ščti d 'Yffiniae, ki ni nunogo od-daljeno od ploeuskc fare. Nj, n oče je bil mornar. Prihranila si je nekaj sto frankov, imela je nedolžne oči. ki so ji živo *tr-mele izpod avbice s krajci, zavihanimi kot ciklamiiovi li-ti. On pa ni imel niti božjaka. Kaj naj bi le inlel vojak, ki se po-vme oil polka? Toda ne zaradi njenega denarja, ampak zaradi tega, ker jo j«* imel rad, se je poročil ž njo. In ker je bil na slovesu kot priden, vztrajen delavec, je mogel vzoti v zakup
*4Morali bom/o prodati kravo!"
"l>a," je mrtvo ponovila žena. 44prodati jo bomo morali.*' Nista prvikrat govorila o tem. da bosta peljala na semenj edino žival, ki sta jo im la v hlevu. Le odločiti se nista mo-irla. čakala sta drugega sred stva za rešitev, ne da bi vedela za kateiega.
STRAHOTE
VOJNE
Času primerna
, knjiga Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVEN 1C
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
*"Se pred z i'ji h> jo bomo morali prodati," je pristavil mož.
'Potem je umolknil. Mali Joel je zaspal. Noben šum >e ni več vzbudil v pristavi, niti ne v brezkončni planjavi, ki se V razpreutira a okoli nje. Luč zahajajočega -oliica je postala -koro nevidna. Bližala se je ura. ko se dvignejo iz goščav divje živali, volkovi, li-ice in potikujoče se kune, ko tim vratom. pričn jo divjati po mračnih in skritih -tozieali. za plenom.
NARODNA GARDA UVRŠČENA V REDNO VOJSKO
Kosilo na torpedu
Skozi mrak nastopajočega	.nice, za zabavo in za delo. Vo-
večora in skozi debelo zaveso	jaki kosijo leže naklonjeni na
dežja je smuknila ma jhna pod-	komolce, l^or je nad njimi in
mornica v pristanišče. CMilei	za njim: že nameščena napra-mi n so seji peljali naspn ti ter va za spanje. Kot
jo varno privi dli na obrežje.	sto -luži torpedo, ki še čaka
Ko so se zadnji spremljevalci	na ^voj pravo mesto. Ni se ti
oddaljili, je hila podntorniea že dobro -krita v svojem zavetišču.
lK«» s n i o prihodnje jutro obiskali podmornico, so I>11 i obrazi ]Msa<lkc že bo j -počiti kakor prejšnji dan. Saj so -e zopet enkrat naspali in divja brada ni več obdajala njihovih obra-štiri In ktirtje slabe zemlje, 2^ zov. Skozi ozek prodorna stol-jablan ter kočico ki j«' bila pol piču smo se spustili v liotran-hlev, v katerem je bilo njuno , jo-t ladje. To ]>dt smo opravili edino živinče, krava in pol bi-j v sekundni brzini, kar v - spa-vališče za ljudi. Vsi ljudje, in da k vaji za primer nastopa reživa! so spali pod istim -himna- '»-ne borbe. Stali smo prvič v tiur, meter debelim in od mahu eni naših najmanjših podmor-porjavelim krovom. To je bila nie. Na prvi pogled se ti zdi.
pristava Ro.* Guignon. Vendar se jima ni dobro godilo. V še--1 i I j letih zakona s«^ je rodilo troje otrok, od katedih je bil najmlajši Joel, stal komaj šest moseieov. Mati je komaj zmogla pomagati možu v težkih dnevih tegob in bolečin, ko je il ilo treba sejati- orati, pleti in žeti. Oves -e je slal>o prodajal ajde je bilo skoro za dom pre-
da sestoji podmornica le iz sa-
treba voziti .- to podmornico, pa že prav .dobro čutiš, da tu ni im*sta za ljudi, ki navajeni udobnosti. Tu more izpolnjevati -vojo dolžnost le tako tpi.štvo. ki je -voj lastni jaz popolnoma odvrglo in >e čuti kot sestavni del podmornice.
.Možje, ki v tem prostoru skupno žive in r»e skupno bore. so postali že nc< bčutljivi za pomanjkanj«- v t m stanju. To -tanje jim dovoljuje. da -i privolijo le samo to, kar je res neobhodno. In to so tudi storili. Y-ak dan se umivati? Vode je malo in treba je zelo varčevati z njo. Sicer p;i jo bolj
rah, ki \>e služijo — enemu -previdnosti. Prisluškovanje m vod« kazne naprave na velikih modernih vojnih ladjah so dane- tako točno izdelane, da morejo na kilometrske daljave točim zaznamovati vsako glasno izgovorjeno besedo ali vsak ropot. Zato se giblje vse moštvo po ladji skoro brez glasu. Edina »beseda, ki je glasno izgovorjena. je klic: "Alarm."
Vožnja, iz kateie -e je povrnila naša podmornica, je potc-,kla pod izredno srečno zvezdo, z nape- Najprej je potopila sovražno 10,<MH) tonsko ladjo. Naslednje dni so jo zasledovali sovražni rusilci in jo obmetavali z vodnimi bombami, tako da se je
morala umakniti v velike glo-jbine in čakati, dokler ples na ]H»vršju ni bil končan. K«> je j naša podmornica vzpavala na površje, j«1 zagledal njen ko-imandant skozi periskop veliko sovražno petrolejsko ladjo. Po-jvel -e za ]>otop, za namestitev ,mxa Jl,n ton. dne cevi in za izstrelek torpeda je padlo hkrati. Neki! j trenutkov pozneje je -tresel podmornico tež«»k vodni -u-nek. Torpedo je zadel. T\o je padlo povelje za -plavanje na površje, -nK) zagledali na morski površini samo c ntimeter d°1»elo plast petroleja in dele razbite ladje, rnztrc-ene daleč naokrog..
Oddelek 22. artilerijskega poi ka obrežne straže se vežba na neki uli«-i v New Yorku.
Nemška ta ktika v sede nji vojni
o pada <-ih j«* z«> mnogo zna-inoga iz bojev na Holandskem.
mili strojev in stikal. Povsod ]K>trebujejo za pitje. Zat«^ za I ki -tenah in po -tropu -o nape- jdošča, če se wnkc tri dni en-ljan«» e« \"i in vodi, k: -p poraz- krat umiješ, in s«> vsak te«len gubljajo v raznih -niereli, med enkrat malo očisti-. Britje? fV-
njiiin pa so names«-; 111 manometri in voltametri raznih velike*-1 i in vrst. To srce ladjice — centrala imenovano — j«' tako ozko, da se zdaj, ko ladja popolnoma miruje, komaj sre-
malo, gozdna senca, globoke j čas s človekom. Ob centrali je korenine hrastov in hodmevja spalnica za oficirje in moštvo pa **o vedno bolj zmanjševale to se pravi, pregrajena ložišča
že itak pičlo žetev
Noč se je spuščala, v-a tiha in vlažna, prav taka kot tiste poslednje septembrske noči
levo in desno, d ni go poleg <lru-goga 111 preko drugega; ta edini prostor, ki je moštvu 11a razpolago. mu služi tudi za obed-
sto zaradi nemirne vodo na morju -ploh ni možno. In čemu tiuli ? Tu pač ni nobeno potrebe in tudi nobenih predpisov za obleko. Tu j' sploh vse življenj«* popolnoma drugo. Tu ni dneva ne noči, ne jutra ne večera.'kajti uvedba štiriurne straže jo zabrisala vse te pojme za mi s. »
Življenie ljuiMva 11a taki podmornici pa se odigrava tuli v posebnih okolnosfih in n* -
ČE SE NE VES, ZDAJ IZVEŠ:
da -o na Slovaškem uvedli "leteča -o«lišča" za navijalce cen, ki kaznujejo navijalce z denarnimi globami do 100.000 kron:
<la jr turška vlada pozvala prebivalstvo, naj daruje zlat«'
voliti lie more. T«* -o v Uteviiko r giincnta, ki že dav-
_,______1110 ne ol*-toji več. Bavijo s«* s
Nemogoče je še, da bi si člo-(hotno izgledajo kupi nemških!-pijmiažo. ustvarjanjem pani-vek ustvaril jasno in celotno j mrličev, ki .-«> ponekod po m - k«-, pa tudi z dejansko borbo,
sliko o sedanji vojni. Vse je Sej ter in več na deliclo mignnade- d" <-'*bno za hrbiom. .
Silno orožj«* j«- tu«li panika. Zirodiio -<■ je, da -o se na tak
p o z i v naenkrat dvignile . cele pokrajine, včasih daleč o<l aino za Mi-jfront(% Vtdno pa oh krajih- kjer klavževe angele«-, da se -pu- <f) V.|ŽI||. .tn)U.-ki. (.,.>te \ ne_
-čajo z neba; sedaj pa padajo k;>- uR|ll ^ voj;,.:kim transpor-T.ln-nočrto	|,loIi ^ tr°,M? k,l,otov- ,1< lav*- i t«ain, po^.lnoma omoiročeno
>]	cev, duhovnikov 11« vojakov z |)roillikai y to I>rMiejo
Pi vo dejstvo, ki ga more nulijskimi oddajnimi postaja- |(.1:lia, da z bombami napra-vsak opaziti. > to. da hočejo | mi (nebeški nmzikanti, pravi-. vj ;o ]r/	Iiravi
Nemci čim hitreje globlje pro- ln«o jim), z motornimi koh-i in! ''
<lreti na razmeroma* majhni čr-|strojnicami. Tudi letala pri- Ze v- to kaze. kako je ti. potem pa se v zaledju raz- naša jo - padali prehrano um- n;a v jna različna «»d prejšnje ]>rostreti na vse -trani
v po-amezirh anekdotah, in 1 NeiiK-i imajo gotovo še kako ' novo presenečenje pripravijo- 1 no. E Ji 110 načelo je. uporalv jv^;.,;"^ v,Nloli ljati prav \va s«le<lstva, ta so pa tako mnogoštevilna, da je nemogoi'e najti a- njih kako
! cev
/«• v- to kaže. kako različna
>0 111 .i«* prav umljivo, da je bilo zaveznikom tr«*l»a časa. da -o se Item novim načinom borbe la trod de. .
pri-
ms
i-e včasih go«le čudni Sphih izgleda, da Nemi t rajo preseneč' nje za -voj«1 glavno orožje. Pr- S«.d ami so na primer za preboj črte -luži!" francoski tanki, zaplenjeni na Poljskem. K«*r so polog tega bili v njih vojaki oblečeni v francoske vojaške uniforme, s. čete niso ob njihovem prihodu prav nič vznemirile, dokler ni začel iz njih bruhati ogenj iz metalcev plamena, - katerimi so jih Nemci opremili. Poleg prstane za ojačenje turškega tega pa N« me i uporabljajo -o letalstva-	. polno drugih trikov. Tako
da je imela Francija med [pošiljajo v boj tanke, ki vozi-fcvojimi 2200 advokati nad 600jjo po dva in dva, oddaljena po Židov;	I kaka dva metra, med kateri-
ma j«' 4.") «m 1 nemških ško fov na škofijski konferenci v
Tako Itoriziranim oddelkom,, so prišli raznierova majhni od-1 odrezani «d ovojih oporišč. «b- ki V Laon, ki '.o >e V>i na ve- T>(.ta kolona, katero -o sicer č r zopet nazaj potegnili.	, iznašli Spanci, je nekaj tako
iPrva naloga je torej, «la se p ^trega in -krivnostmga. tem hitrim oddelkom prt bije «lisi glede na način.
p<it. To nalogo ima težko top- jde na namen, da im,. ne pomoir jte -'o podboj 25 centov za \>T:-tvo in težki tanki. Pri tem !več ve iko. To je hthko -tat [ročni zemljevid.
bo«lUi "•!»'- Ko obnovite naročnino, pošlji-
nt<
ki je nujno
» reči. !fa jmošter, ki prihaja z begun-potreben, ako hočete natančno pi sina- [ei. v.-^ sključen in ki «»«1 utni- -lediti današnjemu razvoju jenosti jn razburjenja niti go- vojne.
Puhli sklenilo moliti za zmago nemškega orožja:
da bo službeno glasilo Vatikana 'Osservatore Romano' zamenjal nov list z naslovom "Corriere Vaticano."
«la so začeli Angleži utrjevati Port Darwin v Avstraliji.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenija in yeflio, da bopte ^acjovoljni.
Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n. II
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
Bohinjsko jspsro
?16 WEST 18th STREET, NEW YORK
ma je pritrjena ogromna bala trdo »stisnjenih odpadkov železa. Ko so enkrat tanki -r«'!; sovražnikovih vr-t, -e skrije posadka za te bale, in začne streljati s strojnicami. .
Ko je enkrat motoriziranemu oddelku odprta pot. je naloga padalcev, da mu zasigurajo pot. in sicer s tem. da zasedejo mostove i 11 važna križišča. Dostikrat so nenvška letala prebarvana s sovražnikovimi narodnimi barvami. Ce je bilo k .je nemogoče preprečiti, da rax-1 rele mostove, jih pionirske čete kar napravljene s seboj prinesejo. f*e pa tudi za to ni časa. potope Xenwi enostavno toliko'tankov, kot je potreb-
no. da morejo reke.
preostali preko
Tudi za osvajanje trdnjav i utajo Xemtci čisto svojo taktiko. katero so že preizkusili na značili za Maginotovo. E11 na-bel^ijskih trdnjavah in na u-tnlfbi. katero so po pomoti o-čin je, da spustijo s padobrani vojake na kupolo trdnjave, ki jo potem spuste v zrak. Ali pa to store pionirske čete, ki se trdnjavi .približajo pod varstvom zapornega ognja težkega topništva. Seveda so' pri v-sem tem lastne žrtve strašne. V-i vojaki, ki se vračajo s fronte. pripovedujejo, kako stra-
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo
ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Finžgar\
Nove knjige
slovenskih pisateljev
L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH
Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 120 strani, je trdo vezana ter vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja.
Cena — $2.
ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen)
Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani.
Cena — 75c
D. Ravljen:
ZGODBE BREZ GROZE
Knjiga vsebuje petnajst krajših povesti iz našega domačega življenja. — 125 strani, trdo vezano.
Cena — 75c
Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISH. CO.
216 WEST 18th STREET	NEW YORK CITY
■ —^-"-a.
uLAS NAROD A" — New YorlE
Friday, October 1 8, 1 940
VSTANOVLJEN L. 1893
V METEZU
—: Roman. — Spisala: MARIJA KMETOVA. :—
"23—^
Nekoliko več vprašanj in odgovorov o registraciji inozemcev
Ftderalni justični depart-inent je izdal novo izdajo svoje brošurice, v kateri se odgovarja na vprašanja, ki se najbolj pogostonia stavljajo z ozirom na registracijo inozemeev in dodal v tej izdaji novih vpralsanj in odgovorov glede regist i acije. Brošuriea je namenjena kot navodilo, ne da bi bila popolno raztolmačenje zakona o registraciji inozemcev. Morete dobiti primerek brošu-rice, ki spisana v angleščini brezplačno, ako pišete na Alien Registration Division, Washington, I). C1., in vprašate za "Questions ami Answers on Alii n Registration."
{Prevod t«*h 22 novih vprašanj in odgovorov je sledeč:
Vprašanje: Inia-li kdo pravico reči inozcintcu, kdaj in kje naj se registrira!
Odlgovor: Ne. Inozeinci sc si i vej o registrirati v kateremkoli pošteni uradu, kjer -e registracija vrši, oziroma v kateremkoli javnem prostoru, o-značenem v to svrho. in kadarkoli se jim zljuvbi pred koncem regi-tracijske dobe, dne 2(>. decembra 11)40.
Vpr.: Ali se more inozemec r« gi-trirati po pošit ?
Odg.: Xe. On se mora osebno registrirati in oddati svoj prs-totisk v katerem^ibodi post-nem uradu oziroma drugem
*YIpr.: Mora l i niozezimec o< govoriti na vsako vprašanje poleg onih. navedi nili v ti-ko-vinah za legist racijo in prsto-ti-k ?
Odir.: Ne. Poštarji so dobili navodila, da ne smejo stavili
{Nadaljevanje prihodnjič.)
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih časih je vsakemu titatelju dnevnih vesti potreben ta priroeni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite ga še danes!
i4Kjc jo zavod? ' je nestrpno izpraševala že nekaj časa Vanda in ko sta bili prišli s Tino na precejšen trg, je poka zala Tina z roko in dejala: 44No, torej tu boš.,r i Van da .-e je ustavila in tudi Tina je obstala in je opazovala Vando, ki je nalahno vzdrhtela, da se ji je zasmilila. "Kaj ni lepo?" j oje vprašala nenavadno nežno. Vanda se je zagledala v izredno lepo in okusno pročelje cerkve, ki se je zaradi rumenkaste barve blestelo kakor pozlačeno v solncu in to zlato in jasna modrina neba jo je spomnilo morja in Trsta. Tako nežna je bila vsa cerkev, da >e je zdela Vandi kako! iz papirja. Na desni in levi pa je >taio poslopje in Vandar je koj vedela, da je tu šola in zavod. "Ti je všeč?" je vprašala spet Tina. •'Lepo je," je odvrnila Vanda. "A če dežuje, gotovo :ii tako lepo."
Kakor tudi Trst ni lep v dežju." '"Tudi ne," je povzela v mislih Vanda in pristala: "Pa pojdiva — radovedna sem."
Kakor človek, ki pravi: "Do tu in ne dalje." — ju je resno pogledala samostanska veža. Polmračni oboki >o >tr-meli s stropa in čutiti je bila meja med svetom zunaj in živ-Jjenjeni tu znotraj. Tina bi bila rada govorila s prednico ramostnna in obe sta se spogledali.
•"Kako je nizko," je dejala Vanda in Tina se je ozirala po čakalnici. Majhen, ozek in nizek prostor je bil to in železna mreža, ki je segala do stropa, je spominjala na izpo-^ednico.
"Te je vse tako mračno in majhno," je dejala tiho Vanda, "potem ne bo nič prijetno."
"Le n * boj se." je odvrnila Tina, čeprav je bilo tudi njej te-no pri srcu. In ko so nekje zaškrtnila vrata, ee je ozrla in vide a teman prostor in okno, kakor bi bilo slepo, vendar, je videla skozi to okno š, drugo okno, a obe ~ta bili čudno!*1™"1 P^storu, ozna<-nem za bledi in mrtvi. Tn je vendar solnce zunaj," je pomislila re^strac:^ mozonK-ev Tina, a >e koj zdrzaila, ko j-.- zaslišala pritajene korake in glas. ki je vprašal: * * Žel i te, gospa!"
Vanda je vztrepetala. Tina pa je pogledala v mrežo in j? i-kala osi bo, ki jo je vprašala. In zagledala je majhno, ti/ob no po-tavo, ki je bila v črni redovni ski obleki še d robne j-.-a. Iz trde platnene beline pa je gledal obraz, ki je bil čudovito nežen in drobau. da se je zazdelo Tini, kakor bi ga >ploh ne bilo in bi izginil, če bi izpregovorila preglasno besedo. V zadregi je bila, obraz pred njo pa se je nasmehni/.
"Saj -te me poklicali, kajne? In jaz sem prednica, mater Katarina."
44Moje ime." se je vzdramila Tina, "Tina . . ." Tedaj jc pomislila: "Tina — kai — Gornikova ali Mlakarjeva?" Zardela je in nadaljevala: "Tina Mlakarjeva iz Tivda."
44Iz Trsta?4' je povzela prednica. "Tedaj imate že pravo pomlad ondi. Pa sedite, pro-iiri!"	t
Vse tri >o sedle in Tina je odvdnila zamolklo: **4I)a — je že j*ontlnd."
"Tn to je vaša hčerka? Morda želite, da bi jo vzeli v našo Šolo?" je nadaljevala prcdnica, ki je bila opazila neka-1 ko zadrego v Tini in ji je hotela pomagati do besede.
!"I)a, zelo rada bi," je odvrnila Tina in se kar oddahnila.' "Težko 1m» šlo, v drugem polletju smo že in neradi spreje-J m aim o zdaj — le v izrednih slučajih, če je res sila."
44Pa bi lepo prosila," je dejala Tina, "in tudi, če bi jo -prejeli v zavod."
Prednica je zmajala z glavo. "Težko, težko — saj razumete, da je sitno kaj takega sredi leta. In če vam je le mogoče, gespa. bi svetovala, da se odločite drugače."
Vanda se je bila skoraj razveselila teh besed po vwem, kar je bila izvedela od mame in prav nič si ni želela o-tati v Ljubljani. A prednica ji je bila všeč in nepremično je zrla vanjo in zdela sr* ji je mlajša od mjame in da se venomer smehljajo oči in so lica kakor iz žameta. In roke so se ji zdele drob-nejše od njenih in nehote jih je primerjala.
"Zelo težko bi sla zdaj kam drugam," je povzela Tina, 44 in že dolgo je to moja želja, da bi bila Vanda pri vas. Nimam znancev v Ljubljani in res ne vem, kako bi, če mi od-rečete prošnjo."
"Torej je ta zadeva težka za va5 in za nas. Tn se re> tako mudi. da ne morete počakati prihodnji ga šolskega leta? fcaj zdaj smo že v n.aixMi ..."
•"Nemogoče," jc dejala Tina. "namr<č jaz, moj mož . .
44 Atek je v Ameriki," se je nenadoma oglasila Vanda, ker je videla, da je mami sitno. A Tini je bilo zdaj še bolj sitno in brž je dejala:
*4So pač čudne razmere včasih in človek ne ve, kako bi se obrnil . . . No — in z možem, raj boste razumeli, včasih je tako, včasih druirače — nisva se razumela. In za otroka tukaj — je najbolje, da bo pri vas in zato res lepo prosim . . ." »laz bom zdaj drugače — in se boni — in saj veste, sama ne morem, življenje j.* težko . . ."
Prednica je videla, da je Tina v zadregi, da išče besede in vendar ne more naravnost z retenico na dan, zato je prekinila Tino in vprašala:
♦"Imate listine od hč« rke?"
44l)a. -ovinia, prosim." je brž povzela Tina in kar odleglo ji je, da bi bila prednici narajše stisnila roko. Ko je pregledala prednica li-tine. je dejala: 44V meščanko šolo torej bi šla. Te torij res tako želite — bi pač napravili izjeme, kar sicer ni naša navada. A če ne gre drugače — pa v božjean imenu."
. "O, prav hvale/na ^em vam.** je vzkliknila Tina in Vanda se je skoraj prestrašila in za^kelelo jo je v srcu, da jo mati tako želi oddati, a premagala se je in je molčala. 44Pa kaj želite?" j* vprašala prednica. . 44Kar danes — ker se mi mudi v Tilet, in sicer ne vem, kako bi . . ."
drugih vprašanj, razun onih v tiskovinah za registracijo in prstotisk.
Vpr.: Kje more inozemec dobiti navodila, kako naj odgovori na registracijska vprašanja ?
Odg.: Vzorčna registracijska tiskovina vsebuje toliko registracijska vprašanja, kolikor potrebna navodila, kako naj >e na nje odgovori. Povrh tega pa snre inozemec vpraišati za nasvet svojega poštarja, sorodnike. prijatelje, socialne organizacije ali vsakogar, ki hoče vprašati «r . Sme tudi pisati na Alien Registration Division,
3000 BOMBNIKOV ' NAD LONDONOM
Nemški krogi so naznanili, da Anglijo napada ali pa je na poletu čez Kokavski preliv nad 3000 bombnikov in napadalnih aeroplanov.
Sinoči so zelo brzi nemški aeroplani silovito napadli London, porušili mnogo hiš in pod njihovimi razvalinami pokopali mnogo prebivalcev.
Tudi podnevii so bombniki nepresano sipali bombe na razne kraje Anglije. Oni bombniki, ki so se morali vsled ognja >p roti zračil ih topov vrniti iz-pred^Londona, so na povratku bombardirali mesto Kent.
Angleški težki topovi so tudi streljali na neko nemško tor-pedovko v Rokavskem preli-
Department of Justice, Wash- v» vclike razstrelbe je bilo ington, D. C. Svari se pa. na j j:^ tudl lia francoskem -i inozt.incc priskrbi vso pomočibrežjti.
pravočasno, da se more regi-stiirati vsaj do 2(>. decembra Inozemec sam no.-i vho odgovornost, da se registrira do tedaj.
*Vpr.: More-li inozemec dobiti informacije o dnevu prihoda, imenu ladje itd., ako piše na prisel jeniški in naturaliza- f'i'j cijski urad ali na urad za re-[ gistracijo inozemcev?
Angleški letalci so včeraj zopet bombardirali važne nemške kraje, kot Kiel, Hamburg, Cuxhaven in Bremen. Bombe so padle v Kielu blizu treh nemških bojnih ladij. Zaradi goste megle pa ni bilo mogoče opaziti, ako so bombe zadele
i
Odg.: Ni mogoče dobiti takih podrobnih informacij pravočasno od enega ali di*ugega u-rada. Regist rant i ,ki potrebujejo take informacije, naj vprašajo sorodnike ali prijatelje, ki so ž njimi potova i v Združene države ali ki drugače se
IZID VOJAŠKE REGISTRACIJE
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALEKSANDKK DUM AS
Pisatelj sam pravi, ila je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer w bo ijjral kos življenja. in v tem slavnem romanu Me re« i^ra velik kos io zanimivega življenja.
cena $1.75
HUBERT
Spisal l*aul Keller.
Roman iz lovskega življenja.
cena S I.—
JERNAČ ZMAGOVAC
Spisal sloviti poljski pisatelj HKNK1K SIKVKIKUKZ
Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv.
cena $ I.—
V sredo se je v New Yorku registriralo za vojaško službo 1,001,375 mladeniče v v starosti od 21 do 3G let. Zvezni urad za vojaško registracijo v Wash-t ingtonu sicer še nima točnih
ut gnejo spominjati na njihov! poročil o izidu registracije, prihod. Mogoče da imajo pri vendar pa ceni število registri-sebi kake dokumente kot pot- ranili mladeničev v vseh zvezni list, ali vozni list, seznami nih državah na okroglo 17 mi-Dotnikov itd.	Ijanov.
Vpr.: Ako inozemec ima svoj prvi papir ali j? treba, da ga
Vojni department j o na podlag1 registraciji takoj šel na de-
y
Velikost 9H x 14H intev
48 relikib strani; 32 harvanib zemljevMoe tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnib držav ;
4f> svetovnih slik poi»olnoma o-
zna ('enih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejfti zemljevid kale celi avet in tudi:
RAZDELITEV POIJXKE MEI>
NEMČIJO IN itlTSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRlKUITflTEV ČEHOSIA) VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKORITSKA MEJA
Cena 25 centov
PoAljite svoto v znamkah po 3 oz. i>o 2 eenta.
Posebnost:
HAMMOMKIV ZEMIJRVID. KI
SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom In ko tea iziiolnlte in itoiUjete k Izdajatelji! zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujočih se driar, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas pri:
- GLAS NARODA "
21« WEST ISth STREET NEW YORK, N. V.
vzame s »seboj, ko se registrira? lo in bo do srede novembra do Odg.: Ne. Ni treba, ako je!marca poklical na vojaške vež-popolnoma izpolnil vzorčno registracij. tiskovino. I'mest no pa jc, da se posluži prvega papirja ob izpolnjevanju tiskovine. kajti prvi papir vsebuje mnnjo zahtevanih informacij.
banje 600,000 novincev.
Po vseh Združenih državah je bilo postavljenih G500 nabor. prostorov, ki bodo pregledali izžrebane novince in bodo sposobne pordili k vijakom. V Vpr.: Ali je treba, da inoze-jnekaj dnevih bodo vsi. ki so se mec pokaže svoj rojstni list ob' registrirali, prejeli tekočo steza
registraciji ?
Odir.: Ne. Uimestno pa je, da vpogleda v rojstni listek za odgovor o dnevu in mestu rojstva. .
Vpr.: Ali je potrobno za ino-zemicn, da prinese r= seboj ob registraciji kako svojo sliko?
Odir.: Ne. Ob registraciji ni treba nobenih ^lik.
Vpr.: Ali smejo Cehi, Polja-[ki in druiri ljudje, ki so spadal! k nedavno zasedenim državam, odgovoriti na vprašanje 4. v registracijski tiskovini s tem, da navedejo ime države, ki je bila zasedena, mesto države, ki jih je zasedla?
Odg.: Da. Poljaki in Cehi smejo na pr. odgovoriti na to vprašanje > tem, da vpišejo Poland oziroma "Czelioslovakia.
Vpr.: Ali ^e morajo tudi eni j inozeiiK-i, ki so >e že registrira
vilko registracije. Ko bo vsak naborni okraj določeno število novincev, tedaj bodo pričeli v Washingtonu vleči številke registri ranče v, kakor v loteriji, ter bodo nato po redu poklicani k naboru.
Ni še znano, kdaj bodo vlečeni ž robi, toda zgodilo se b'> enkrat v času od 2f>. oktobra do 2. novembra. Vojni tajnik Ilenrv L. Stimson je včeraj rekel v Washington, da bodo pričeli novinci prihajati na vojaška vežbališča okoli IS. novembra.
kraj umira
Spisal JOŽKO JI RAČ
Mladi koroški Slovence zelo Jasno in zanimivo jH»j>isnj«* življenje kmetov il. ru<iarj«.v.
cena $ 1
KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Strarlnvitz.
Zelo zanimiva i»ovest iz do-mafi'ga življenja.
cena
75i
MOJE ŽIVLJENJE
Spinal IVAN CANKAR
Najboljši slovenski prifM»vedn!k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi |>ri[N>v<^;uje marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
cena
75«

Bivši governer S2zer umrl
V Newarku, N. J., je umrl v
starosti 70 let George Sil
m
zer, ki je bil oil leta 1D23 do leta 1926 governer države New li glasom kakega državnega ali'jersev zmlela je ga srčna kap. mestnega zakona, registrirati v zmislu fe«leralnega zakona o registraciji inozemcev od leta 1940?
Odg.: Da.
Vlpr.: Ali morajo potujoči ilo lave i (migratory workers) objaviti vsako novo spremem-
bo nas:ova T Odg.: Ne.
GAYDA SVARI GRKE IN TURKE
Virginio Gavda v lis-tu "Gi-ornale d Italia" pravi, da boste sedaj, ko je prišla Rumun-Zakon o registra- ^ka >pod popolno nailoblast op-
ciji inozemcev veleva, da trebaIšča, prišli na vrsto tudi Turči-pri javiti le spremembe resi-j ja in Grška. Grško dolži, da denčne adre.-e. Sprememba re-1 dovoljuje Angliji posluževati siilencije pomen ja spremembo se grških pristanišč, stalnega stanovanja. Inozemec' "Samo še dve državi ste o-mora prijaviti novo residenčnojstali prijateljici Anglije," — adreso, kadar se preseli na no- pravi Gayda,,J Grška, ki tajno vo stanovanje, kj*r ima namen'dovoljuje angleškim ladjam
rokovnjacl izpod trate
Spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer.
Zelo zanimiva i«>vest o divjem lovcu Gronltovskem.
cena 75(
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta naftlli pisateljev in pravzaprav pravilne hIo-venšf-ine v tem svoj m romanu živo in zanimivo po|ii,si]je življenje na deželi.
cena $1.75
srečanje z nepoznanim
Spisal MIRKO JAVORMK
Pisatelj v klijipi fM»ve Mo. kot pove naslov: ^n^il se j«* z ljudmi. m«*l katerimi	nekateri že mrtvi, <lru;ri i«* ži»i. Njihova us«w|n je liila zanimiva, pri nekaterih tudi tragir-na I'r»Mi vima ]« poflisaje resniriio življenje IM»samezuih.
cena SI.—
V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZIPANflf
NajlMtljŠi iri ie iiviri sloven-ski lesnik fcMlaja x to zbirko zo|«et nekaj umotvorov. P« sml ho iN«vefene nj«-«<>vi ieni Ani.
cena
$1.—
V LIBIJSKI PUŠČAVI
Spi-al A. C oiiao !>«>> Ir.
Zelo zanimiv roman.
dejanje se dodaja v Kgiptu, v dcž*'!i bajnega Nila.
cena
50c
NA POLJU SLAVE
Spisal 1IKNRIK SIENKIKWK Z
Pisatelj (Mipisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki i>ri llotinti in s tem osvobojetije Poljske. S to zmat:o je bila končana turška silt, pod katero so toliko tri»eli tudi slovenski ktaji.
cena SI.—
OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo Južnega s<»ltiea in wn»o bladne aeverue noči.
cena $ I.—
ROŠLIN in VERJANKO
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je I»oleg Josipa Jurf-iča naš najltoljši pripo* v»««lalni pisatelj, v tem romanu [»opisuje življenje in dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konea.
cena $ 1.—
ZADNJI VAL
Spisal IVO &ORM
Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi pod.-'j;. zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v RogaSki Slatini.
cena $ I .-
ZNANCI
Spisal RAIH) Ml KM K
Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje t»-r knjigo sam označuje kot "Povesti in orisi."
cena $1.25
ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel Keller.
V tem rotnanu Keller v Rvetlib barvah ri^e dogodke na kmetih in {»osebno v gozdovih.
cena S 1.2 5
■ŽITO POGANJA
Spisal Kene Itazin.
Franeoski roman z* lo na* I»cte vsebine.
cena 75c
ZADNJI MOHIKANEC
Spisal J. F. Cooper.
Dejanje se vrši v leto 17rV7, ko so Se Imlijatiei kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York In Vermont.
cena $1.—
Naročite pri: ♦
KNJIGARNI "GLAS NARODA'' 216 W. 18th Street, NewYork, N. Y.
Poštnino plačamo mi.
stanovati za stalno. Kdor dela začano nekje stran od svojega -talnega stanovanja, ni primo-
angleškim *voje mornariške postojanke za zalaganje, in Turčija. Zgodovina pa bo brezpogojno od-
ran prijaviti svojo sočasno a-j pravila ta dva nepotrebna o-dreso. (Konec prihodnjič.) 'stanka."
Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek.
Gavda nato pravi, da drža Sneg v gornjem N. Y. vi v osiscu obkoljnjete Anglijo v Evropi in da bo Nemčija iz zraka celo zimo napadala
Iz Saranac Lake, N. Y., poročaj«, da je v ponedeljek div
Anglijo, tako dolgo, da bo mo- jal v tamkajšnji okolici .-nežni rala prositi za mir—"na* vihar. Padlo j(» nekaj snega, Li H ur."	[je pa kmalu skopnel.
Naročniki, ki Vam je potekla naročnina, nam boste prihranili izvanredne stroške, ako pravočasno obnovite naročnino