Leto XII., St. 25
V organizaciji Je mol, kolikor moli — toliko pravice.
Dr«dalitTO in oprava; Ljub-Itaaa, ialenburtfoTa ul. 6/II.
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. in 25. dne ▼ mesecu.
Stane posamezna itevilka Din 2*—, mesečno Din 4*—, celoletno Din 48. — Za Slane izvod po 1’10 Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankira* ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko	dotične
organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
Pozdravljeni!
V soboto in nedeljo, dne 26. in 27. decembra tl. se zberejo v Ljubljani na oblastni konferenci Strokovne komisije za Slovenijo delegati naših strokovnih organizacij.
Srečni smo, da moremo pozdraviti ob tej priliki v naši skupni sredi večino starih sobojevnikov, ki so stali leta 1918 in 1919 v takrat mogočnih vrstah strokovnih organizacij.
Od takrat se je mnogo izpremenilo. Včasih je že skoro izgledalo, da živimo v svetu/ ki se podira. Tako so nas oslabili medsebojni boji.
Pokazalo pa se je, da so strokovne organizacije kakor živa voda, ki je ne more zaustaviti noben jez. Ob uri največje nevarnosti je bilo sklenjeno, da je treba krepkeje povdariti, kar nas druži in iti preko vsega, kar je nebistveno in kar brez potrebe razdvaja.
Tako so sklenili zaupniki v tovarnah in delavnicah. Ni bilo lahko tem zahtevam slediti.
V državi in v svetu je delavsko strokovno gibanje na žalost še vedno razdvojeno. Pri tem položaju prihajajo od zunaj močni vplivi, ki razdvajajo. Sama na sebi hvalevredna zvestoba do višjih inštanc delavskega gibanja zadržuje marsikoga, da okleva in da si ne upa stopiti na pot združevanja sil, čeprav jasno vidi, da ni drugega izhoda in da je to edina pot do nove moči.
Mi smo mnenja, da se uveljavljajo vsa velika gibanja z elementarno silo in da nastopajo vsepovsod naenkrat. Zato upamo, da nismo ravnali napačno, če smo računali z zdravimi stremljenji od spodaj, če smo jim dali izraza, če smo skušali v malem krogu to izvršiti, kar bodo morali izvršiti v svetovnih dimenzijah večji od nas.
Po letih razkroja pridejo na naš kongres v novi moči zastopniki naših železničarjev. Po letih
razkroja bodo med nami zopet izkušeni zaupniki onega dela kovinarjev in rudarjev, s kojimi smo se v strokovnih organizacijah začasno razšli. Vseli starih znancev še ne bo med nami.
Marsikdo se je prodal v časih, ko je šel naš pokret skozi svojo Golgoto, sovražniku in je za vedno izgubljen. Tako ločijo zdravilni vetrovi pleve od klenega zrna. Še več pa jih je, ki čakajo ob strani, ne zaupanja in mržnje, ki je žalostna ded-ščina medsebojnih bojev.
Za vse te nam je žal in mi jim bomo dali na pokrajinski konferenci zagotovilo, da so jim vrata v naše združene strokovne organizacije vedno odprta. Da je v naših organizacijah za vse dosti dela in da dajemo pri nas vpliv po delu in vrednosti.
Vsi dvomljivci pa naj vedo, da gre naša pot res navzgor in da smo zvarili v naših zaupniških kadrih gardo, ki ne bo dopuščala, da bi se vodil strokovni pokret nazaj v razkole.
S ponosom ugotavljamo:
Naše strokovne organizacije so že danes naj-silnejša moralna sila sredi razkroja. Z njihovimi akcijami, borbami in zmagami bomo proletariatu pokazali, kako zelo je za delavstvo dvoje: Ako trati svoje sile v medsebojni borbi in ako jih vporabi združene za razredno borbo.
Naša strokovna konferenca bo zaključek ene periode v razvoju naših strokovnih organizacij. Ona bo razmere v njih normalizirala in dala našemu članstvu priliko, da izvoli v vodstvo sodruge svojega zaupanja.
Obenem pa bo naša strokovna konferenca koncentracija vstajajoče, samozavestne armade, ki stoji pred periodo ostrih akcij in važnih odločitev in ki bo izvojevala proletariatu Slovenije zopet — odločilne zmage.
Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani
(kot oblastni odbor ZDSZJ)
sklicuje v sporazumu z akcijskim odborom za dne 26. in 27. decembra 1925 svojo
oblastno konferenco
s sledečim začasnim dnevnim redom:
1. Otvoritev konference in volitev verifikacijskega odseka ter poročilo uprave in nadzorstva. Poročata: Joža Golmajer in Lovro Jakomin.
2. Poročilo o položaju in delu za strokovno zedinjenje. Poročajo: France Svetek in Ivan Makuc.
3. Bodoče naloge strokovnih organizacij v Sloveniji. Poročata: Jurij Stanko in Ciril Štrukelj.
4. Volitve v Delavsko zbornico za Slovenijo. Poroča: Filip Uratnik.
5. Volitev oblastnega odbora in kontrole Strokovne komisije.
5. Razno.
Konferenca se bo vršila v Ljubljani in sicer v hotelu »Tivoli« in bo s svojim delom pričela dne 26. decembra točno ob 3. uri popoldne.
Na podlagi poslovnega pravilnika čl. 38 imajo poslati vse priključene organizacije (savezi) na to konferenco svoje delegate po sledečem ključu: 1
Za socialno zavarovanje! |
;■ 1
Volitve v delavsko zbornico so razvnele zanimanje celega delavskega razreda. Razredne strokovne organizacije z zaupanjem in dobro vero zro na bodoči volilni izid. Zanimanje za volitve v delavsko zbornico je globoko utemeljeno in nadvse razveseljivo. Vsaj zavisi od izida zborničnih volitev nadaljnji razvoj delavskega gibanja v naši pokrajini. Od izida volitev je- tudi odvisno, kako bo delavski razred v Slovpniji v bodočnosti uveljavljal predvsem svoje socialno-politične težnje in zahteve.
Največjo važnost pa bo morala delavska zbornica posvetiti socialnemu zavarovanju.
V socialnem zavarovanju nastopa doba nove-lizacije zakona o zavarovanju delavcev. In, da ne bodo izpremenili zakona o zavarovanju delavcev na škodo delavskega razreda, to bodi zbornična prva in glavna skrb.
Pa še več.
Zbornica bo morala z vso silo, z vsemi sredstvi nadaljevati boj za popolno izgraditev socialnega zavarovanja v naši državi.
Starostno in onemoglostno zavarovanje bi moralo biti danes že izvedeno. Delavčeva skrb za starost in onemoglost bi morala biti danes odstranjena
podružnic z do 50 članov po enega delegata, iz podružnic z nad 150 članov po dva delegata in na vsakih 200 nadaljnih članov še po enega delegata. Podružnice z večjim številom članstva lahko, da si prihranijo stroške, pošljejo na več nego 200 članov po enega delegata, vsekakor na največ 500 članov po enega delegata. Manjše podružnice se lahko zedinijo na enega delegata in pripada v takem slučaju delegat oni podružnici, ki šteje največ članov.
Razpored delegatov naj izdelajo priključene organizacije same po svoji uvidevnosti in sicer za one organizacije (saveze), čijih sedeži so v Sloveniji centralni odbori, za one organizacije, čijih sedeži so izven Slovenije, pa oblastni odbori organizacij, odnosno savezov, pri čemur naj gledajo na to, da bodo na konferenci vse podružnice zastopane, to je, da pošljejo na vsakih 200 članov po enega delegata za svoje podružnice v Sloveniji.
Stroške za delegate nosijo posamezne podružnice, odnosno organizacije (savezi).^
Vsakemu delegatu mora podružnica izstaviti poverilnico, podpisano od predsedmka in tajnika podružnice in opremljeno s podružničnim pečatom. Iz poverilnice mora biti tudi razvidno, koliko članov zastopa. Imena delegatov je prijaviti podpisani Strokovni komisiji do najkasneje 20. decembra tl. Ljubljana, dne IS. novembra 1925.
Strokovna komisija za Slovenijo.
smrdi! To je deviza teh ljudi. Ti ljudje pa naj potem zagovarjajo delavske koristi v delavski zbornici? Interes delodajalca, kapitalista ni združljiv z interesom delavskega razreda in obeh interesov ne Do in ne more zastopati meščanska stranka. S1 krščansko ljubeznijo, individualno svobodo in nacionalizmom ne bo nihče rešil akutne socialne krize delavskega razreda.
Ko razpravljamo o socialnem zavarovanju, moramo vedeti, da je nujno, da delavska zbornica tudi v drugih ozirih brezobzirno vrši svoje naloge.
Delodajalci dolgujejo zavarovanju težke milijone. In ta dolg dnevno narašča, je dnevno večji.
Kdo pričakuje od klerikalca, da bo v zbornici zahteval najenergičnejših mer za izterjanje zaostalih prispevkov, če pa tudi klerikalci pravijo, da zavarovanju ni treba plačevati prispevkov. Klerikalci si žele v zavarovanju onih časov nazaj, ko je bila bolniška blagajna v prvi vrsti kasa za špekulacije klerikalnih veljakov in le, če je kaj ostalo, tudi blagajna za podpiranje bolnega delavca.
Najvažnejša ločilnica med razrednimi strokovnimi organizacijami in meščanskimi organizacijami pa je vprašanje samouprave.
Meščanske stranke odklanjajo, da bi o svojem zavarovanju delavec sam odločal. Pariteta v zastopstvih samoupravnih organov je delo tistih ljudi, ki se danes ob volitvah v delavsko zbornico potegujejo za delavske glasove. Paritetno zastopstvo je za delodajalce povsem razumljivo. Na ta način morejo doseči, da varujejo svoj dobiček pred tako-zvanimi socialnimi obremenitvami. Pasivnost bolniškega zavarovanja je posledica paritete. Vsakdo mora najpreje dobiti denar, če hoče vršiti v redu izplačila. Delodajalci pa so ves čas gledali le, da so se prispevki krajšali, odstotki krčili, za nevarnost pasivnosti se niso brigali.
Sedaj pa hočejo kapitalisti dobiti vpliv tudi v delavski zbornici. Da bi tudi delavska zbornica postala njihovo orožje za očuvanje prekomernega in nezdravega dobička.
Kako naj potem delavska zbornica doseže, da more in mora le delavec upravljati svoje zavarovanje, če pa bo delavska zbornica predstavnik onih, ki ne priznavajo delavcu te pra\ice!
O pasivnosti bolniškega zavarovanja se bo morala baviti delavska zbornica. In, 'če bo spoznala, da je treba zvišati bolniške prispevke, bo le razredni predstavnik to spoznanje in to ugotovitev tudi uveljavil. Klerikalci bodo kvečjemu za znižanje prispevkov in znižanje bolniških dajatev.
Resolucija
in delavec bi moral danes že imeti pravico do starostne preskrbe.	..
Ko je pa bilo treba, da delavec to, četudi skromno in nezadostno starostno preskrbo dobi, so molčale vse tiste strokovne organizacije, ki hočejo danes voditi boj. proti našim razrednim oiganiza<-i-jam. Pa še več. Za volitve v delavsko zbornico se pripravljajo tudi tiste organizacije, ki, so v neposredni zvezi s tistimi političnimi stiankami, ki so starostnemu zavarovanju načelno nasprotne. Klerikalna, demokratska in narodno-socialistična stranka so bile namreč mnenja, da gospodarski položaj v državi ne dopušča delavcu starostne preskrbe.
Prav ti ljudje pa se danes potegujejo za zaupanje delavstva, za zaupanje tistega človeka, ki mu ne privoščijo starostne preskrbe.
Bodo li sedaj te stranke v zbornici zastopale drugo, drugačno, delavskim potrebam ustrezajoče stališče. Kaj še! Ves napor teh strank je usmerjen v to, da vzamejo delavski zbornici vsakršno možnost uveljavljanja in zastopanja delavskih potreb in zahtev.
Odveč je, govoriti o tem, kako stališče zastopajo žolte 'organizacije v pogledu zavarovanja zoper brezposelnost. Kdor ne dela, naj ne je, to je deviza teh ljudi. In: brez posla je tisti, ki mu delo
k poročilo na strokovni konferenci ZDSZJ dne 26. in 27, decembra 1925.
(Predlog k 2. točki strokovne konference.)
1. Tudi v najnormalnejših časih kapitalističnega proizvajanja je gospodarski položaj delavcev in nameščencev — suženjski. Proletarsko delavsko silo kupuje kapitalist na trgu kakor vsako drugo blago. Zato mora biti končni cilj delavskih strokovnih organizacij odprava mezdnega sistema sploh in socializacija vseh produkcijskih sredstev.
2. Takoj po svetovni vojni si je delavstvo v vseh državah in tudi v Jugoslaviji priborilo mnogo zboljšanj v svojem gospodarskem in političnem položaju: 8-urni delovnik, obratne zaupnike, svobodo zborovanja, organizacije, tiska in stavke, razne zaščitne in zavarovalne odredbe, ki kljub svojim velikim pomanjkljivosti vendar predstavljajo korak naprej k zboljšanju delavskega položaja. Delavski razred si je priboril te pridobitve deloma po svojih tedaj močnih in enotnih strokovnih zvezah in političnih akcijah, še več pa pod pritiskom tedanjega svetovnega revolucionarnega vala, ki je ogrožal same temelje kapitalizma.
3. Ker pa delavske organizacije niso znale teh pridobitev braniti in se boriti za nove, je buržua-zija vporabila prvo ugodno priliko, da naskoči številno močne, a notranje še preslabe in neizšolane delavske organizacije: z nasiljem in svinčenkami je zlomila železničarsko stavko leta 1920, sledila je obznana in zakon o zaščiti države, ki je naperjen proti celokupnemu delavskemu razredu.
4. Kapitalistični razred Jugoslavije je hotel zvaliti vse posledice svetovne vojne in razrušenega gospodarstva na ramena delavskega razreda. Zato je udaril z vso silo po delavskih organizacijah, ki edine morejo uspešno braniti delavske interese. In v resnici je sledila obznani vedno večja draginja, zniževanje mezd, podaljšanje 8-urnika, teptanje določb zakonov o zaščiti in zavarovanju delavcev, brezposelnost, teror podjetnikov in vedno večja brezpravnost.
Izšel je Delavski žepni koledar za leto 1926!
5. V Sloveniji se je skrajno poslabšal položaj celokupnega delavstva, ko je združena buržuazija zlomila dvomesečno orjaško stavko avangarde slovenskega proletarijata — rudarjev. Velika razcepljenost delavstva na razne razredne, žolte in verske strokovne organizacije je olajšala enotni »Z*vezi in-dustrijcev« njen naskok na delavstvo. Sile razredno najzavednejših proletarcev so se izčrpale v medsebojnem notranjem boju.
6. Delavstvo je vedno močneje izražalo svojo odločno voljo po enotnih strokovnih organizacijah in po enotnih akcijah proti reakciji in ofenzivi kapitala. Večina delavstva je zapustila razcepljene strokovne organizacije z izjavo: Samo v enotne strokovne zveze se vrnemo!
7. Največjo zapreko strokovnemu zedinjenju so delale načelne in taktične razevke med raznimi političnimi grupacijami proletariata.
8. Delavstvo je zahtevalo vedno odločneje strokovno zedinjenje preko vse politične razcepljenosti. In tako so se začela letos pogajanja med Strokovno komisijo in skupino razpuščenih neodvisnih strokovnih organizacij. Toda takoj se je uvidelo, da se zedinjenja ne da ustvariti od zgoraj, temveč le od spodaj. Zaupniki rudarjev, kemičnih, tekstilnih, usnjarskih delavcev, železničarjev in kovinarjev so sami po želji svojega delavstva sklenili zedinjenje strokovnih organizacij na podlagi: tazrednega boja, notranje proletarske demokracije in strankarske neodvisnosti, ki edina varuje enotne strokovne organizacije pred razcepom od strani katerekoli politične stranke ali grupe. Zedinjenje se ni delalo med voditelji, temveč med delavci samimi. Zedinjenje se je izvršilo po načelu: Niti zmagovalcev, niti premaganih. Delavci ene, kot druge politične internacionalne pripadnosti so ohranili svoje politično prepričanje in svobodo svojega udejstvovanja v splošnem delavskem gibanju. Kljub temu, da obstojajo tudi delavske politične grupe, se delavstvo vseh teh skupin zaveda, da mota imeti v eni tovarni — eno strokovno organizacijo.
9. Poleti se je stvoril s strani obeh strokovno zedinjenih skupin akcijski odbor z nalogo, da vodi strokovno gibanje do redne konference, ki naj izvoli novo vodstvo enotnih strokovnih zvez iz sodrugov, ki jim bo dalo svoje zaupanje delavstvo ene kot druge smeri. Akcijski odbor je to svojo nalog tudi izvršil.
10. Konferenca konštatira, da so lažnjivi vsi očitki o nekem tajnem paktiranju med voditelji in da so demagoške zahteve, da naj akcijski odbor objavi neke tajne »sporazumaške« dokumente o zedinjenju. Nobenih tajnih dokumentov in dogovorov ni. Delavci poedinih industrijskih panog so se zedinili na podlagi resolucij, sprejetih na javnih shodih in zborovanjih, ter objavljenih bodisi v »K. D. L.«, »Delavcu« ali »Org. Žel.«.
11. Zato konferenca z radostjo ugotavlja:
a) da je kljub vsem težkočam in politični razcepljenosti doseženo strokovno zedinjenje razredno zavednega delavstva Slovenije na zgoraj omenjenih načelih;
b) izreka posebno priznanje in zahvalo vsem sodrugom, ki so delali na zedinjenju, ob enem pa izreka dosedanjemu akcijskemu odboru svojo popolno zaupnico;
c) obsoja rovarjenje nekaterih brezvestnih in neodgovornih političnih eksponentov ter demagogov proti enotnim strokovnim zvezam;
d) poživlja vse delavstvo brez ozira na politično in versko prepričanje in nacionalno pripadnost, da stopa v strokovne organizacije, da čuva njihovo enotnost proti vsem razkolnikom in razbijalcem, da v znamenju združenega bojevnega nastopa obrani svoje ogrožene pravice ul si pribori nove!
Po F. Hanuschu. Maksim Svetlič:
Lov.
Božič proletarcev.
»Mati, mene zebe!« se oglasi desetleni deček, sedeč pri nezakurjeni železni peči. Sapa iz ust in nosu tvori v mrzli sobi male oblačke; ubožček tišči ročici v rokave tanke suknjiče. Pri tem pa šklepeta z zobmi, kakor bi se moral že na tem svetu priučiti škripanja z zobmi. Za tuljenje pa skrbi veter, ki stresa zamrznjena okna, Obrazek je dečku od mraza rdeč in moder, žalostno pogleduje mater, ki leži na postelji na par cunjah, pokrita s starimi jopiči.
Z motnimi ugaslimi očmi se ozre mati na dečka; nepopisna bolest se zrcali v tem pogledu.
»O, ko bi ti mogla pomoči, ubogo dete!« izpre-govori hripavo, onemoglo ji zdrkneta roki ob odeji. Njen shujšani voščeni obraz drhti razburjenja, toda niti ena solza olajšanja ne prikipi iz njenih oči; davno je že, odkar je ob dolgih zimskih nočeh izplakala poslednjo solzo.
Deček se približa postelji ter držpč mater zh roko, reče skoraj boječe: »Mamica, jaz pojdem sedaj na postajo, pod vozovi leži vedno premog, tega naberem in nama ogrejem sobico.«
»Ali to je prepovedano, dragi moj.«
»Čeprav,« jo prekine deček, »saj me ne bo nihče videl, a midva bova imela le toplo sobico.«
In še predno mu more mati prav ubraniti, vzame-deček malo košarico, odide in pusti mater samo.
Vsak sunek vetra, ki z vso silo stresa trhle okvire oken, prestraši bolno mater tako, da si s svojima bledima in suhima rokama ovija siromašno odejo še tesneje ob svoje suho telo. Na podstrešju
Božva:
Rojstvo.
»Kako?
Kralj naj bo to,
ki v hlevu, v jaslih na slami počiva in revščino svojo v zakrpane cunje zakriva?«
Herod ne verjame, a misliti jame:
»Kaj ko bi vendar moj prestol vmu dišal —
to mi povejte, vi modri, to bi rad slišal!«
»»Ne vemo ničesar, je kralj ali cesar; a čuli smo to-le veselo novico: na svet je prinesel ljubezen, pravico.««
»če stvar je pa taka;
potem dragocena minuta je vsaka.
Za zvezdo-vodnico, o modri, le dalje hitite, ko najdete dete, potem se pa k meni vrnite!«
Zamišljen ostal je Herod, a ljudstvo njegovo ječalo je v temi zablod. »Ljubezen, pravica — nesmisel,« si mislil je kralj, ker prve ne druge Herod ni nikdar poznal.
Pa bila je vendar resnica,
tam v hlevu, tam v jaslih ležala je božja Pravica,
vsa majhna in bedna, ponižna, drhteča
in vendar Herodu pogibelj preteča.
Bog sam je odločil
tesarja-trpina za očeta je Sinu določil, počastil tako vse proletarske stanove in lastnemu Sinu odrekel visoke naslove.
Kot Krist bil preganjan je vedno v življenju, dokler ni izdihnil na križu v trpljenju, tako s proletarci se vedno dogaja,
1 nikdo ne dočaka zemeljskega raja.-----------
C. Štukelj:
Mejnik v strokovnem gibanju Slovenije.
(Konec.) .
Izmed vseh strokovnih zvez, ki pridejo na konferenco 27. t. m., je najmočnejša železničarska organizacija, ki sicer še tudi nima v svoji sredi večine zaposlenih železničarjev, pa je na najboljšem potu, da kmalu to večino organizira. Druga sorazmerno najmočnejša zveza jet kovinarska. »Zveza Rudarjev Jugoslavije« nikakor ne združuje toliko delavcev, kakor bi jih morala in mogla. Po mojem mnenju niso temu krive samo posledice zadnje propadle rudarske stavke, marveč tudi še vedno obstoječe nezaupanje med starim in novim članstvom, ki ga bo treba v bodoče premagati. Številnejše zastopstvo novega članstva v centralni upravi bi gotovo znatno pripomoglo, da bi se poglobilo medsebojno zaupanje in razširila rudarska organizacija.
Eno je skupno vsem razrednim strokovnim organizacijam pri nas in sicer to, da niti ena ne združuje večine delavcev svoje industrijske panoge. Kje pa se nahaja ta večina? V klerikalnih in demokratskih žoltih organizacijah ne, kljub temu, da so žal tudi te marsikje med obrtniškim proletarijatom resne nasprotnice. Večina delavstva je danes indiferentna, neorganizirana.
Zakaj?
Na to vprašanje si moramo jasno odgovoriti, ko govorimo o bodočih nalogah našega strokovnega gibanja.
Gotovo je temu mnogo kriva reakcija: zakon o zaščiti države, teror podjetnikov, brezposelnost itd.
gloda miš trhel les, ker v vsej hiši ni zanjo druge hrane.
Po možganih rojijo materi mučne misli: Kaj bo z njenim otrokom, če ga zasačijo pri tatvini?
Kdo bi bil utegnil misliti lani, ko so še vsi trije sedeli v tesnem objemu ob razsvetljenem božičnem drevescu, da je mogoča taka izprememba v enem letu. V nesreči človek upa, da se obrne zopet na bolje — v sreči pa pozabi na vse, meneč, da mora sreča vedno trajati.
Kmalu na to je umrl mož, v cvetu moške dobe ga je pobrala zavratna bolezen. Od takrat je tudi sama vedno bolehala in sedaj se že več tednov ne more ganiti iz postelje. Ker ni bilo nikakšnih prihrankov, moralo je vse, kar je bilo pogrešljivega in potem tudi najnujnejše, romati v zastavljalnico ali k starinarju, tako da ni ostalo ničesar več.
»Če bi bil vsaj otrok že nazaj!« šepeta mati in pogleduje na vrata. Pazno posluša, če se že čujejo koraki; toda nikjer se nič ne gane. Edini šum, ki prihaja na ušesa, je tiktakanje ure in godanje miške. Mati si očita, da ni dovolj odločno prepovedala dečku oditi — toda sedaj je prepozno.
»Drugi otroci bodo danes dobili darila — drevescu bodo razsvetljena, le jaz ne morem svojemu otroku dati drugega kot mrzlo sobo.«
Pokrije si obraz z rokami, kakor bi hotela udu-šiti težke misij in lahek vzdih zasušti po mračni sobi.
»Če bi mogla po otroka!« se ji izvije hripavo iz prsi in skuša vstati. »Ponj sicer ne morem, stopim pa vsaj k oknu in pogledam, če že prihaja.«
Vstane počasi in skuša stati. Celo, kakor skelet suho telo, ji trepeče in omahuje, kakor trhlo drevo v vetru.
Toda tu so še važnejši vzroki: Po vojni se je množicam obljubljalo revolucijo, svobodo, socializem — mesto lega pa je^prišel zakon o zaščiti države, ki postavlja delavce v drugi razred državljanov. Številčno močne delavske plitične kot strokovne orga-nizacjje pa niso mogle tedaj napovedati nobenega izdatnega boja proti temu zakonu, ker so bile notranje preslabe za ta boj. Temu je sledil notranji razdor v delavskih organizacijah, demoralizacija, odpadni-štvo najvidnejših voditeljev. Ljudje, ki jih je prinesla v delavski pokret povojna konjunktura, jih je zopet odnesla prva sapa reakcije in krize. Na drugi strani pa skrajni oportunizem. To ni ubilo v delavcih zaupanja samo v gotove voditelje, ampak v stvar samo. Ko so preganjani delavci iskali in pričakovali zaščite, se jih je pa krmilo z resolucijami o raznih — izmih. Delavec pa ne more brez hrane in strehe čakati na revolucijo, ker prej pogine. Delavec se ne zadovoljuje samo z resolucijami, z govori o disciplini, revolucionarnosti in socializmu, temveč pričakuje zlasti od strokovne organizacije dejanske podpore v slučaju brezposelnosti, preganjanja, mezdnega gibanja itd. Vsega tega strokovne organizacije niso mogle nuditi delavstvu, ker so bile razbite in razcepljene. Delavci niso videli smisla, da vstopajo v eno ali drugo strokovno organizacijo in so ostali izven vseh. Organizirani so ostali le najzavednejši delavci. V strokovno zvezo pa ne spada samo avan-garda proletariata, ampak vsak delavec.
Ključ rešitve je torej izključno le v enotnih strokovnih organizacijah, ki pa morejo ostati enotne le tedaj, ako vzpričo velike politične razcepljenosti proletariata čuvajo svojo strokovno neodvisnost in vodijo tako politiko, kakršno zahtevajo interesi delavskega razreda, ki mora stalno kontrolirati svoje vodstvo. Seveda morajo delavci računati z možnostjo izvedbe svojih zahtev. V strokovnih organizacijah ne sme odločati niti demagogija niti birokracija. Strokovna organizacija ne sme biti sama sebi cilj, temveč le stredstvo za napredek in zmago delavstva. Ako se bo dejalo vse s tega stališča in ako bomo imeli vedno pred očmi razmerje vseh naših in sovražnih sil, potem bo izginila iz delavskega pokreta tudi anarhija, ki obstoji v tem, da se vržemo in zahtevamo v eno stran, pri tem pa zanemarimo in morda izgubimo najvažnejšo postojanko.
Zato so glavne naloge enotnega strokovnega gibanja Slovenije, da mora sloneti na načelih razrednega boja, proletarske demokracije in strankarske neodvisnosti, sledeče:
Organizirati večino delavstva brez ozira na njegovo politično prepričanje v enotnih strokovnih zvezah, pri tem pa posvetiti največjo pažnjo in skrb delavstvu najva^nejšjih industrijskih panog, kakor so železnica, rudarska, kovinarska, kemična in tekstilna industrija.
Z vsemi razpoložljivimi silami bojevati boj za obrambo 8-urnega delovnika, za ureditev plač sorazmerno z draginjo, za izvajanje vseh zaščitnih odredb za delavstvo, za uvedbo polnega zavarovanja v slučaju nezgode, onemoglosti, starosti, smrti in brezposelnosti. Boriti se za odpravo davka na ročno delo in za uvedbo dajatev za zavarovanje za onemoglost in starost.
Boriti se za državno podporo brezposelnim in za njihovo zaposlenje pri javnih in občinskih delih.
Boriti se za priznanje obratnih zaupnikov in izvesti te volitve v vseh onih podjetjih, kjer se še niso vršile, Za svobodo združevanja, zborovanja, govora in tiska in se boriti proti vsem izjemnim zakonom, ki to svobodo omejujejo.
V dosego teh namenov je treba voditi tako finančno politiko, ki bo ustvarila močan bojevni fond in omogočila vsaj najnujnejšo podporo članom v slučaju mezdnega gibanja, preganjanja in brezpo-
Napraviti hoče korak naprej, počasi in s težavo dviga nogo — naenkrat se ji zavrti cela soba — vsi predmeti v njej se love in drve, vedno hitreje in hitreje, pred očmi se ji stemni . . .
»Moj otrok! — Moj otrok!«
Zamolkel padec stresa tla.
Skozi zamrzla okna odseva polmrak v obličje nepremičnega mrtvega trupla.
¥ ¥ *
V precej obširni sobi gostilne »Pri zlatem levu«, nasproti male postaje lokalne železnice, je danes precej prazno in tiho. Le štirje tržani sede pri peči ob okrogli mizi in pušijo udobno iz svojih pip.
Zunaj nosi veter snežinke in ob vsakem pogledu skozi okno primaknejo gostje stole še bolj tesno k peči ter si popravijo sedeže, da morejo čim bolj uživati dobroto tople sobe.
»Vražje vreme danes!« zagodrnja Kveder, prvi občinski svetovalec tržke občine.
»Grozno vreme!« mu sekundira trgovec Černe.
»Pa nevarno, nevarno!« izpopolnita hkratu lekarnar Sever in živinozdravnik Kotnik, zadavoljno puhajoč goste oblake dima v zrak.
Iz kuhinje pride gostilničar, majhen, okrogel rno-žiček, ki si z rokavom srajce zadovoljno briše mastna usta, ter prisede h gostom.
»No, kaj bodo pa kupili gospodje svojim ženam in otrokom za Božič, kaj?«
Gostje se spogledajo, kakor bi hoteli dru£ drugega povprašati, če je že čas, da izdajo take skrivnosti.
»Letos sem kupil svoji ženi zlato uro,« prekine Kveder molk.
»Salabolt!« se začudijo vsi navzoči.
i	•
y , •**. .*•"« ... E*	‘	'	'*1
selnosti ter pravovarstvo. Osebni in pisarniški izdatki morajo biti minimalni. Zboljšati zveze z delavskimi' gospodarskimi organizacijami, katerih dolžnost je podpirati strokovno organizirano delavstvo v njegovih bojih.
Pritegniti je treba delavsko mladino k aktivnemu delu v strokovnih organizacijah in se zavzeti za zaščito vajencev ter žensk.
Rešiti vprašanje vseljevanja (imigracije) inozemskih in izseljevanja (emigracije) domačih delavcev.
Zboljšati strokovni tisk in za izšolanje strokovnih funkcionarjev iz vrst tovarniških delavcev organizirati strokovne šole v glavnih centrih.
V pogledu strokovnega gibanja cele Jugoslavije je treba z vsemi silami delati za resnično zedinjenje s CRSOJ-em, ki še vedno ni v krogu Združenih strokovnih organizacij.
V pogledu internacionalne strokovne politike je treba nastopati odločno za zedinjenje amsterdamske in rdeče (moskovske) strokovne internacionale v eno samo enotno strokovno internacionalo, j
Delegacija ZDSZJ v bodoči Delavski zbornici; mora v sporazumu in po direktivah svoje strokovne zveze zastopati delavske interese na vseh poljih in ustvariti Delavsko zbornico za resnično zaščitnico delavstva pred socialno reakcijo.
Boriti se neizprosno proti vsem žoltim organizacijam, ki so slepo orodje v rokah podjetnikov proti delavcem.
Vse te naloge se morejo in morajo izvršiti. S takim delom za delavske interese si bodo enotne strokovne organizacije pridobile zaupanje med najširšimi plastmi delavstva in bodo lahko večino delavstva organizirale v svojih vrstah.
Potem se bodo uresničile Marxove besede:
»Vse politične stranke, pa naj bodo katerekoli, brez izjeme, navdušujejo množico delavcev le nekaj časa, mimogrede. Strokovne organizacije pa vežejo delavce trajno, le one so v stanju, da predstavljajo resnično delavsko stranko in postavijo proti oblasti kapitala mogočen branik . . . Strokovne organizacije so učinkovite kot središče delavskega odpora proti napadom kapitala.« Ž
S takimi strokovnimi organizacijami bomo zlomili ofenzivo kapitala in črne reakcije ter zgradili lepšo bodočnost, ko delavec ne bo več zgolj suženj strojev in podjetnikov, temveč bo gospodar v produkciji.
Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani
priredi dne 26. decembra 1925 na čast delegatom oblastne konference Strokovne komisije za Slovenijo v hotelu »Tivoli« v Ljubljani
družabni veter
s sledečim sporedom:
I. Godbeni odsek »Svoboda«, Moste, pod vodstvom s. I. Dolinarja: Marzeljeva.
II. Delavsko pevsko društvo »Cankar« iz Ljubljane, pod vodstvom s. Kristo Perka: Slabo sveča je brlela, Lucipeter btin.
III. Albert Zupan: Dvojnik, Ob morju (Franc Schubert), Mornar (Fr. Ks. Vilhar).
Pevski odsek »Grafika« iz Ljubljane, pod vodstvom g. prof. Grominga:	Curičica	mala,	Ljubica,
vstani, upihni luč.
IV. Šaljiva pošta.
Med odmori igra godbeni odsek »Svoboda« iz Most in tamburaški odsek Osrednjega društva usnjarjev (čevljarjev) v Ljubljani.
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop prost.
Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani. {
Redukcija plač na Muti.
Železarna Muta na Muti ob Dravi je že meseca junija 1924 odpovedala kolektivno pogodbo, ki je bila sklenjena meseca januarja 1924. To odpoved je utemeljila s krizo, v kateri se je podjetje takrat nahajalo. Savez Metalskih Radnika Jugoslavije pa to odpoved ni mogel vzeti na znanje, ker ni mogel pristati na‘kako znižanje plač, ker se cene življenjskim potrebščinam do takrat niso znižale in tako je ostalo od meseca junija 1924 pa do 30. novembra t. 1. vse pri starem. Dne 30. novembra t. 1. pa je pustilo podjetje po oblasti nabiti sledeči razglas:
Železarna Muta na Muti ob Dravi, SHS.
RAZGLAS.
Odkar se je v januarju 1924 izvršila regulacija mezd, so se prodajne cene našiti proizvodov znatno znižale in se gibajo danes daleč pod našimi, lasttitmi cenami.
Podjetje je postavljeno‘pred .alternativo, da dela naprej z izgubo ali pa, da ustavi obrat, ako ni dana možnost cenejšemu proizvajanju.
Ti razlogi nas silijo k dalekosežnj štedljivosti poleg (znižanja mezd, katero stopi v veljavo s 15. decembrom.
Nove mezde znašalo:
Skupina A.		preddelavci	urna	mezda Din 5.90		
»	B. razširjači, preluknjači		»	»	»	5.70-5,—
»	»	kovalci	»	»	»	5.10
»	»	dovrševalci, razsekači	»	»	»	4.50—4,—
»	»	kurjači, vododajalci	»	»	»	2.50—2,—
»	»	brusači	V	»	»	4.70
»	»	pomožni delavci	»	»	»	3.	4 —
	D. strojna litina		»	»	» .	5.90—4.70
»	»	izdelovatelji plošč	»	;• »	>>	5.~t—4.10
»	»	izdelovatelji kotlov		»	*	5.—i ,
• *' J »	»	pomožni delavci	»	»		3.-^4,-
1' »	»	mehanična delavnica		»	»	5.- 4.50
»	F.	tesarji, žagarji, mizarji	»	»		5.—r-3.75
»	(i.	vajenci	»	, » , t	'»	3.—1.50
»	H.	mladostni	»	»	»	1.50
	J. zidarji		»	>V'	»	4.50—4.20
»	K. kočijaži mesečna »				»	800
Akordne mezde se bodo tako odmerile, da je dana možnost zaslužiti 15-odstotni čezurni zaslužek.
Ker so se itudi znižali stroški za življenjske potrebščine, je redukcija mezd naravna in bo to občutil vsak posameznik kot pravično. ,
Zaupniki se vabijo, da prevzamejo izčrpne sezname mezd v pisarni od 1» decembra t. L naprej.
•Apeliramo na vse delavstvo, da pomaga zboljšati položaj podjetja s sprejemom mezd.
Samo ob sebi je umevno, da je vsakemu delavcu prosto se okoristiti pravice odpovedi, ako novo mezdo ne sprejme in da si v tem oziru tudi mi pridržimo isto pravico.
Muta, dne 30. novembra 1925.	Srečno!
Železarna Muta: Endel, 1, r. Perko, 1. r, Iz tega razglasa podjetja je delavstvo razvidelo, da hoče podjetje sedanje plače za 25 odstotkov reducirati, nakar so zaupniki takoj izjavili ravnatelju podjetja, da na tako znižanje plač ne morejo pristati. Iz tega razglasa in razgovora z ravnateljem podjetja so zaupniki takoj izvideli, da podjetje ne mara skleniti kolektivne pogodbe, s katero bi se določile plače in delovni pogoji.
Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani, katero je Savez o tem obvestil, je za 12. decembra t. 1. razpisala razpravo, ki se je vršila v pisarni podjetja na Muti in so se je udeležili: Za podjetje ravnatelj inž. Endel in prokurist Perko; za Delavsko zbornico Ivan Tokan; za Savez Metalskih Radnika Jugoslavije s. Joža Golmajer; za Zvezo industrijcev dr. Go-lija in delavski zaupniki. Takoj uvodoma je ravnatelj podjetja obrazložil položaj podjetja in izjavil, da je prisiljen znižati delavske pla‘če, kakor je to pustil razglasiti po podjetju. Med drugim je tudi naglašal, da sicer znižanje plač v sedanjih časih ni nič novega, ker je šla v tem pogledu država »z lepim vzgledom naprej« s tem, da je v svojih podjetjih znatno znižala delavske plače. Za ravnateljem je izjavil s. Golmajer, da organizacija, kakor tudi delavstvo prizna-j va težek položaj naše industrije in da se je to vedno
upoštevalo, vendar pa želimo, da tudi podjetje upošteva ekonomski položaj delavstva ter predlagal, da naj bo za podlago te razprave zadnja kolektivna pogodba.
Ravnatelj podjetja pa na to ni hotel takoj pristati in je bil mnenja, da se vsaj ta razgovor vrši v to svrho, da on obrazloži težek položaj podjetja in zastopniki delavstva ne bi imeli druge naloge, kakor pa o tem poročati delavstvu. Zastopnik Zveze industrijcev je nato, ko je s. Golmajer izjavil, da smo se sestali zato, da sklenemo novo kolektivno pogodbo, izjavil, da je taka zahteva smešna in da ne more razumeti, zakaj da sploh zahtevamo kolektivno p<5-godbo. Na to izjavo je s. Golmajer reagiral s tem, da je konštatiral, da je postopanje zastopnika Zveze industrijcev smešno. To izjavo je pa ravnatelj podjetja izrabil za to, da je enostavno konštatiral, da se s. Golmajerjem sploh ne da pogajati, ker je žalil gospoda zastopnika Zveze industrijcev in tako so se pogajanja razbila.
Zakaj je ravnatelj pogajanje razbil? Zato, ker noče skleniti kolektivno pogodbo, na katero bi se delavci lahko sklicevali in da bo imel proste roke, da bo lahko z delavci postopal, kakor bo to sam hotel — vse to seveda po navodilih naše slavne Zveze industrijcev.
Sedaj pa, da se razumemo. Podjetje je po izjavi ravnatelja v slabem položaju in to največ, ker vlada pri sklepanju trgovskih pogodb in carinskih odredb ne upošteva našo domačo industrijo, no in sedaj ne najde gospoda pri Zvezi industrijcev drugega izhoda, kakor tega, da se vržejo na delavske plače in z znižanjem plač bo rešena industrijska kriza pri nas.
Gospod dr. Golije, tajnik Zveze industrijcev, najde bolj za umestno, da se pelje na Muto in inštruira ravnatelja tovarne, kako naj postopa, da ne pride do kolektivne pogodbe, kakor pa da bi se peljal on in vsi trije tajniki Zveze industrijcev v Beograd in tamkaj skušal vplivati na merodajne faktorje, kadar se sklepajo trgovske pogodbe in pa carinske tarife, od katerih je odvisna naša industrija. Ne. Ta brihtni doktor se pripelje rajši na Muto in konštati-ra, da so cene življenjskim potrebščinam padle za 16 odstotkov in zato je treba plače znižati za 25 odstotkov, zahteva po kolektivni pogodbi je pa smešna stvar. Ta izjava tega doktorja je še bolj smešna, kakor ona, katero je podal na neki razpravi pred dve-mi leti v Mariboru, da se mu zdi razdelitev delavcev v kategorije ravnotako, kakor »Rangsklasse« državnih uslužbencev in da je taka razdelitev nepotrebna.
Svetujemo gospodom pri Zvezi industrijcev, da se naj raje bavijo z trgovskimi pogodbami in carinskim tarifom, katere naša vlada sklepa, ne pa z ubogimi delavskimi plačami in bodo s tem res služili svojemu namenu in več koristiti naši industriji, kakor pa, da ta položaj industrije izrabljajo za »šarf-maherijo«.
Delavstvo naj pa uvidi, da je podjetnik organiziran in da je treba proti tej »šarfmaherski« organizaciji postaviti močno in enotno delavsko organizacijo, s katero bodo ti »šarfmaherji« morali računati.
Mednarodni pregled.
Francoske strokovne organizacije in francoske finance.
Na eni zadnjih sej se je pečal upravni odbor francoske strokovne zveze zlasti z gospodarskim položajem Francije. Izjavil se je proti splošni inflacijski politiki, ki ima za posledico zmanjšanje kupne moči delavskih mezd in s tem v zvezi razdejanje vsega narodnega gospodarstva. Francoske strokovne organizacije zahtevajo ustanovitev narodnega urada za reguliranje cen najvažnejših življenjskih potrebščin, kakor tudi organiziranje ljudske preskrbe po cbčinah, ki je edino sredstvo preprečiti pogubno politiko trgovcev in prekupčevalcev pri reguliranju cen. Končno se izreka upravni odbor za uvedbo na-dalnjih državnih monopolov na polju zavarovanja, tako o sladkorni, petrolejski industriji itd.
Mednarodna zveza steklarjev.
Mednarodna zveza steklarjev, ki šteje okroglo 77.000 steklarjev in katere sekretarijat se nahaja sedaj v Parizu in jo vodi s. Ch. Delzant, eden voditeljev francoske zveze steklarjev, je ravnokar izdala tudi prvo številko svojega glasila, ki bo odslej izhajalo v francoskem, nemškem in angleškem jeziku. Izdaju takega glasila je sklenil eden zadnjih kongresov steklarjev. Glasilo piše med drugim uvodoma sledeče:
»Od končane vojne je stopilo v ospredje vedno bolj jasno vprašanje poklicnih tajništev. Z izdajo našega glasila zaključujemo vrsto nedavno izdanih glasil ostalih poklicnih internacijonal in ne dvomimo, da bo našlo lep sprejem pri zaupnikih našega gibanja. Oni ne bodo videli v tem le znamenje življenjske moči našega mednarodnega strokovnega gibanja, temveč tudi sredstvo za utrditev naše internacionale . . . Ker smo člani Mednarodne strokovne zveze, pripadamo tudi amsterdamski smeri . . .«
Demonstracije brezposelnih so se vršile po celi Nemčiji pretekle dni. Mnogo teh demonstracij so organizirali komunisti, pri katerih je prišla do izraza beda in pomanjkanje brezposelnih delavcev. Med plakati, ki so jih delavci nosili v skupinah demonstrantov in so izražali zahteve po kruhu in delu, so se nahajali tudi taki, ki izražaju ogorčenje nad tem, da se govori o povratku Hohenzollerncev v Nemčijo. V Hamburgu je n. pr. policija demon-
»A to pa že to,« hvali gostilničar, »to bo Vaša
gospa vesela!«
Baš, ko hoče tudi lekarnar ziniti, da izda svojo skrivnost, se hrešče odpro vrata in mož zakriči v
sobo »Tat, tat!«
»Tat!« vzklikne vsa petorica prestrašeno.
»Kje je tat?«	.
»Na postaji, pri premogu!« odgovori od zunaj
mož, ki je povedal novico.	. .
»Naprej, gospodje, tega lopova moramo vjeti,« zakliče dostojanstveno občinski svetovalec Kveder. Da pokaže svojo hrabrost, zdirja prvi na cesto, ostali pa za njim . . .
Pod železniškimi vozovi se plazi deček s košarico. Iz snega pobira koške premoga, ki pri nakladanju in razkladanju padajo na tla in ki se zanje sicer nihče ne briga.
Ročice ima vse premrzle od mraza. Telo se mu tre^e, solze mu stopajo v oči. Ko pa pomisli, da prezeba mati v nezakurjeni sobi, pozabi zopet na mraa j in išče dalje. Oh, kako bo mamica vesela, ko ji njen , mali srček — kakor ga vedno imenuje — zakuri v ,
pečici in--------
»Kaj pa pomeni ta vrišč?«
Ozre se in vidi, da dirja cela tolpa mož proti postaji in — naravnost proti njemu.
V tuljenju vetra se mešajo klici:
»Tat! — tat! — tat!«
Ali ni dejala mati, da je pobiranje premoga prepovedano.
V resnici, vedno bližje prihajajo; ta lov velja prav gotovo njemu.
»Beži, beži!« mu veli notranji glas. Polasti se ga grozen strah. Premoga, ki ga je nabral s tolikim |
trudom, pa vendar noče pustiti. Kaj bi pa tudi dejala mamica, če bi ji ne mogel zakuriti sobe?
Prihajajo vedno bližje.
Deček pobere košarico in zdirja v nasprotno smer.
Zvonovi zvone in ponosno oznanjajo: »Slava Bogu na višavah, mir in zadovoljstvo ljudem na zemlji.«
Okna hiš so že razsvetljena, na ušesu bežečega dečka prihajajo veseli glasovi otrok, zbrani okrog bajno žarečihh božičnih drevesc. Vesele se lepih da-: rov.
»Primite tatu, primite tatu!« j kriče hropeči glasovi; vedno bližje so dečki in groze mu, da ga vsak hip vjamejo.
Deček beži proti hiši, kjer stanuje mati, sapa mu zastaja in malo da se ne zgrudi.
Tik pred hišo so mu preganjalci tako za petami, da ga hočejo zagrabiti z rokami. Deček odpre sunkoma vrata in bolestno zakliče:
»Mati — mati!«
Onemogel pade na mater, poljublja njen mrzel obraz: »Mati — mati, pomagaj mi!«
Toda mati ne pomore več, nič več ne čuje obupnih klicev otroka.	/
Na pragu stoje preganjalci ter z bedastim iz-J razom zro v mračno sobo.
Počasi, molče se poizgube drug za drugim, da j si ob tem v srce segajočim prizoru ne pokvarijo te-ka, ker doma jih čaka obila večerja, kakršna je na ! sveti večer običajna v vsaki verni krščanski rodbini.
' bini.
Lov je končan.	;
strante razgnala z gumijevkami, kar je izzvalo silno ogorčenje in so se demonstracije ponovile.
Kongres belgijskih strokovnih organizacij.
Te dni se je vršil v Bruslju, glavnemu mestu Belgije, kongres glavne delavske zveze Belgije. Po poročilu, ki je bilo predloženo kongresu, štejejo belgijske strokovne organizacije v letu 1924 578.000 članov. Dohodki zveze so se povečali od zadnjega kongresa od 64 na 75 milijonov belgijskih frankov. Kongres je napravil tudi važne sklepe: 1. da se izda za čas stavke gmotno izčrpanim belgijskim kovinarjem pomoč, ki znaša 7 milijonov francoskih frankov,
2.	da se povodom maroških dogodkov protestira proti vojni v Maroku in militarizmu, 3. da se pozdravi boj kitajskih delavcev proti imperijalizmu in težnjam evropskih držav.
Finski strokovni kongres.
Prihodnji kongres finskih strokovnih organizacij se bo vršil dne 3. maja 1926 v Helsingforsu, glavnem mestu Finske.
Zapadno indijska strokovna zveza.
Dne 10. januarja 1926 se bo vršil v Demara (Angleška Guyana, Zapadna Indija) kongres za ustanovitev Zapadno-indijske strokovne zveze (amsterdamske smeri).
Število brezposelnih delavcev na svetu.
Skupno število vseh brezposelnih delavcev cenijo danes na 3 milijone, brez družinskih članov, ki so pri tej brezposelnosti tudi prizadeti. Največ brezposelnih imata Angleška in Sovjetska Rusija.
POZIV
Mednarodnega ženskega strokovnega odbora na žene vsega sveta.
Dne 3. in 4. novembra v Amsterdamu zbrani Mednarodni ženski strokovni odbor obrača pozornost žen vseh dežel na žalostni položaj, slabe delovne razmere in plače žen v industriji, trgovini in poljedelstvu.
Ker se delovne razmere delavcev zboljšajo sorazmerno z njihovo močjo in močjo njih organizacij, se obrača odbor na delavske žene vseh poklicev in dežel s pozivom, da s,e priključijo na njihove poklicne organizacije in s tem okrepe moč njihove strokovne organizacije.
Odbor izraža upanje, da skupne akcije v Mednarodni strokovni zvezi združenega proletarijata delavskemu razredu ne zagotavljajo le boljše in človeško življenje, temveč vodijo človeštvo k splošnemu in trajnemu pomirjenju.
Mednarodni ženski strokovni odbor: Helene Burniaux (Belgija), rtenriette Crone (Danska), Marie Anaile (Angleška), Jeaune Chevenard (Francoska), Gertrud Hauna (Nemčija).
Domači pregled.
Pokrajiinski zbor SSJ.
V nedeljo, dne 20. decembra se je vršil v Celju pokrajinski zbor Socialistične Stranke Jugoslavije. Podrobnejša poročila o tem zboru ne bomo prinesli, pač pa se bomo omejili na one sklepe zbora, ki se tičejo strokovnega pokreta posredno ali neposredno. Glede strokovnega pokreta samega je zbor Sprejel v resoluciji o taktiki stranke tudi odstavek, ki se glasi:
Stranka priznava organizatorično neodvisnost razrednih strokovnih organizacij, smatra pa se za politično predstavnico vsega delavskega gibanja in določa svojo taktiko o politiki, delavskem gibanju in o javnem življenju sploh, le v smislu strankinega programa, neodvisno od metod in sredstev, ki jih uporabljajo strokovne organizacije.
Nadalje je pokrajinski zbor sprejel tudi resolucijo o socialnih ustanovah, kjer se glasi odstavek, ki se peča z volitvami v Delavsko zbornico, sledeče:
SSJ bo pri volitvah v Delavsko zbornico z vsemi silami podpirala kandidatno listo razrednih strokovnih organizacij, ker se zaveda, da bo Delavska zbornica odgovarjala svojemu namenu le, če jo bodo vodili predstavniki razrednih strokovnih organizacij.
Naše organizacije.
Iz Strokovne komisije.
Vsem organizacijam, ki so naročile Delavski žepni koledar 1926, smo ga že razposlali. Prosimo, da vse te organizacije čimpreje koledar obračunajo. One organizacije, ki koledarja še niso naročile, naj to nemudoma store, ker je naklada koledarja zelo majhna od prejšnjih naklad.
Cena izvodu je Din 12______________
Koledar ima zelo bogato vsebino; omenimo naj predvsem določbe o davku na ročno delo, o določbah stanovanjskega zakona in še mnogo drugega zanimivega gradiva.	Tajništvo.
Iz revirjev, tovarn in delavnic.
Ljubljana. (Tovurnti Pollak.) V inseratih trobijo, da je Pollakova tovarna najbolj moderna tovarna te stroke v naši državi. Zakaj tudi ne. Vsaj je bila pred vojno vedno pred konkurzom in dnevno smo pričakovali, kdaj bo zapel boben v Pollakovi tovarni. Mesto neizogibnega konkurza in bobna pa je prišla svetovna vojna. Mesto konkurznega upravitelja je dobil Pollak vojaškega dobavitelja. Za delavce pa so se slabi časi le še poslabšali. Garati, težko delati je moral vsak, kdor pa ni slepo ubogal, za tega so brez odloga spisali vpoklic k vojakom. Tako so delavci zastonj garali, stradali in obupavali, Pollakova tovarna pa je rasla in Pollakovi ljudje
ČA1NA ROČKA
zlata
visoko plemenita in naj finejša
zdmuihščna mešanica-
v najdovršenejšl popolnosti, edina obstoječa čajna melanicd
najfinejših cvetov in nepre-' sim '	■	■	'
hsfjiva v izdatnosti, v porabi ne dražja kot srednje vrste.
Suol k mojim!
Nekatere tvrdke se branijo oglašati v delavskem tisku. —
Delavski gospodar, delavska gosp.odinja se bosta branila njihovih izdelkov.—
Kdor ne oglaša v
Jelovcu"
naj ne išče odjemalcev med delavstvom!
Sodrugi!
Zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah, gostilnah „Dclavca*'! .Delavec* naj ne manjka v nobenem javnem lokalu!
so zidali in zidali brez konca in kraja. Cel Babilon so hoteli postaviti, vse so hoteli pokupiti, le čuda, da se jim niso že takrat zmešali jeziki. — Kakor v vojni, tako delajo tudi sedaj. Ko je stari Pollak obhajal svojo diamantno poroko 'in ko je bogato oženil svojo zadnjo tudi bogato hčerko, so delavci pričakovali, da jim bo dal vsaj ta dan prosto in jim bo vsaj malo izkazal hvaležnosti. Toda, kaj še! Prav ta dan so začeli tehtati v tovarni delavske duše, koliko bi še lahko pretrpele in zmogle. Ceš, preveč je delavcev v tovarni, lahko jih zmečemo dobršen del na cesto. Nad ostalimi pa treba zavihteti malo bolj bič, pa bodo ravno toliko napravili. Zato bo ta Pollakova poroka grenak in težak spomin za stare Pollakove delavce.
Jesenice. (Silvestrov večer.) Podružnica delavske kulturne in telovadne zveze »Svoboda« na Jesenicah, priredi na Silvestrov večer, dne 31. decembra, v prostorih Delavskega doma velezanimivo burko »Srez imena«, igro v dveh dejanjih. Peli se bodo tudi kupleti s spremstvom orkestra (odsek kovinarske godbe) in drugi komični prizori. O polnoči živa slika, zelo pomembna in zanimiva. Začetek točno ob pol
8.	uri zvečer. Pri prireditvi sodelujeta združena pevska zbora »Vintgar« in »Svoboda« iz Javornika. Na novega leta večer se uprizori istotam igra »Bele vrtnice«, drama v štirih dejanjih. Med odmori svira orkester kovinarske godbe. — Eventuelni prebitek prireditve se porazdeli med sodelujoče kulturne organizacije in vsled tega se vabi ves zavedni proletariat gorenjske kotline, da se teh proletarskih prireditev v čim večjem številu udeleži. Delavcu proletarsko kulturo! Svoji k svojim! Nihče naj ne izostane!
Lesce. (Tovarna verig.) Dne 17. decembra so se vršile v naši tovarni volitve delavskih zaupnikov. Pri tej priliki so tudi klerikalci pristavili svoj lonec in dobili od štirih zaupnikov — enega. Mi smo sedaj le radovedni, ali bo ta klerikalni zaupnik zastopal svojega somišljenika, narodnega poslanca SLS inž. Serneca, ki je delničar te tovarne, ali delavstvo. No, bomo videli. Kajti čudno se nam zdi, zakaj da je naš ravnatelj tako silil, da mora biti tudi en klerikalec zaupnik delavcev; pa ja ne zato, da bo dobro informiran o delu zaupniškega zbora?
Jesenice. (K. I. D.) Zopet je poteklo leto dni in s tem tudi funkcije obratnih zaupnikov in 12. decembra so bile volitve zopet razpisane. Sodrugi in sodružice na Jesenicah, Javorniku in Dobravi, tudi pri teh volitvah dokažimo, da smo združeni v enotni organizaciji, da znamo ceniti važnost ustanove obratnih zaupnikov. Nehote se moramo spomniti meščanskih opozicijonaicev, ki so do sedaj tudi vedno prihajali s svojimi separatističnimi kandidatnimi listami In se na vsakokratni prvi skupščini ljuto zaletavali v naše zaupnike in zahtevali posebne funkcije zase, potem pa nismo čuii zopfet leto dni ničesar, dasi so imeli in imajo priliko pokazati, kaj znajo. Sleherni kovinar sedaj že uvideva, da so vsi oni, ki nastopajo s separatističnimi listami, pravi ne bodi jili treba in pri teh volitvali bo treba obračunati z vsemi onimi, ki so proti enotnosti delavstva. — Sodrugi, sodružice! Zavedajmo se predvsem tega, da potrebujejo ti Vzaupniki za vršitev svojih funkcij močno organizirano zaslombo; zatorej, kolikor glasov, toliko članov, bodi naše geslo. Naloge naših zaupnikpv postajajo vedno težje, ker morajo vedno globlje proučevati delavski položaj, a nas vseh naloga je, da jim nudimo zaslombo in dokažemo raznim gospodom svojo voljo potom izvoljenih zaupnikov. Ob dneh volitev, vsi na volišče, za edino resno listo obratnih zaupnikov! Proletarec, ki se bori za svoje pravice in za enakopravnost, ni več suženj kapitalizma, ampak suženj tistih, ki čakajo brez vere v proletarsko zmago izven organizacije in ki so popolnoma enaki kapitalistu samemu, ker tudi oni hočejo uživati sddove drugih in živeti od truda drugih. Armada proletarcev je ogromna in zmagala bo! Naprej sodrugi!
Jesenice. (K. I. D.) Ker je tudi letos v decembru skoro toliko praznikov kot delovnih dni, je pozvala direkcija zaupnike na dogovor, katere praznike naj bi se delalo in katere ne. Glavnemu zaupniku in predsedniku podružnice je, bilo sporočeno, da stavlja direkcija delavstvu v odločitev, je-li hoče, da se dela na 1. december za navadno mezdo, ali pa 8. decembra za 50 odst. višjo plačo. Delavstvo tovarne je odglasovalo, da naj Se dela 8. decembra in le malenkostna manjšina je glasovala proti, med katerimi je bilo največ klerikalcev, ki delajo vse praznike in to brez razburjenja. Delavstvu, ki zasluži komaj za vsakodnevno hrano, ni mnogo na tem, kakšen in kateri praznik je, ker proletarski praznik je v celem letu samo eden in to je Prvi maj in zato je odglasovalo, da se dela 8. decembra pogojno s 50 odstotnim pribitkom. Pa glej, volja delavstva ni bila upoštevana, ampak več kot vse delavstvo, ki je odglasovalo, pomeni jeseniški župnik, ki se s tem sklepom delavstva hi strinjal in, glej, direkcija je dogovor z delavstvom na ljubo župniku prelomila in tako po zaslugi g. župnika iz Jesenic določila, da se dela na Štefanov dan, tako da mnogi iz dežele in oddaljenih krajev ne bodo mogli domov k svojcem ob božičnih praznikih. — Značilno je pa to, da se je delavstvu za delo na dan 1. decembra nudilo običajno mezdo, za 8. decembra pa 50-odstotni pribitek, a sedaj na Štefanovo pa 100-odstotni pribitek, kar je tudi v popolnem skladu s pogodbo. Človek ne bi verjel, da je mogoče zadovoljiti volka in rešiti celo ovco, in vendar je to bilo na ta način mogoče. Ja. ja, vrana vrani oči ne izkljuje. Vse delavstvo naj si to dobro zapomni, za prihodnjič naj pa poskrbi, da se bodo dogovori upoštevali, in če bo to rimskim hlapcem na Jesenicah ljubo ali ne. Izza kulis bi se dalo še kaj obelodaniti, pa to za enkrat opustimo. Delavstvo odločno obsoja zadržanje direkcije, ker se iz tega zrcali strupena politika r.a-prani delavstvu. Božji mlini meljejo . . .
Zidanimost. (Cementna tovarna.) V vseh treh obratih, cementarni, opekarni in kamnolomu je okrog 60 delavcev. Za strokovno organizacijo se dosti ne brigajo; nekaj pa nas je kljub vsem ozirom razredno zavednih, ki smo organizirani v Splošni zvezi kemičnih delavcev. Letos smo imeli prav nesrečno leto! V bilanci za novo leto bodemo med izgubo postavili postavko dvakratne krize ter dvakratnega brezplačnega dopusta. Lansko leto smo imeli pri razredni strokovni organizaciji dičnega predsednika z imenom Lubej. Ta mož se nam je izneveril ter postal agitator demokratske »Unije«, z nado, da se bomo tudi ostali delavci pode-mokratili; to pa mu ni šlo v račune. Mož je zginil iz tovarne in ž njim vred tudi »Unija«. Sedaj rovari zunaj in nam grozi, da se bo ponovno vrnil ter nam razredno zavednim zavil vrat. — Na svojem sestanku smo tudi izvolili delegata za strokovno konferenco, ki bo v Ljubljani 26. in 27. decembra z namenom, da se naša Splošna zveza kemičnih delavcev poživi in učvrsti. — Delavci zaslužimo dnevno po 112 kron, ali na uro 14 kron, mlajši, nedoraščeni delavci seveda še manj. Kolektivno pogodbo nam je odnesel gori omenjeni Lubej s pripombo: sedaj se pa borite, če veste kako! Ako demokratski borec ne bode dal kmalu nazaj tega, kar nam je odnesel, ga bomo »požgačkali« tam, kjer ga najmanj srbi. Mladoletni delavci, pod 18 letom, morajo trdo delati pri stiskalnici, kar je protizakonito. Ubranili pa se bomo samo s tem, da se vsi organiziramo ter da izsilimo od delodajalca in podjetja, da bode upoštevalo tudi tiste zakone, ki so za nas ugodni. Torej trpini, vsi v razredne skupne strokovne organizacije.
Jesenice. (K. I. D.) Kaj pa to pomeni? G. ravnatelj Bachmann je odredil, da neki naš sodrug, ki je tesar, ne sme delati pri partiji ostalih tesarjev, najbrže zato ne, ker je edini še poleg enega organiziran. Ta odredba kaže, da otvarja g. Bachmann boj proti pri nas organiziranim članom in tako misli nevednost zasigurati. Posledice pa, ki vam bodo jako neprijetne, kadar spregovorimo javno, si pa pripišite samemu sebi. Svobodno vam, začnite! Mi smo pripravljeni. Za danes pika.
Krmelj. Naš kraj je silno zanemarjen; menda je sam bog pozabil na nas. Smo brez vsake zaščite, brez organizacije, izročeni na milost in nemilost bogatašu ter lastniku rudnika, Jakilu. Pri rudniku dela okrog 800 rudarjev. Da nekoliko pozabimo na razne šikane, rane in udarce, ki jih dobivamo od strani podjetja, je dal na praznik sv. Barbare (to je namreč star običaj praznovanja rudarjev) Jakih 10.000 dinarjev, da se ta dan zapije. Kar je Zavednejših sodrugo?; se tega zastrupljenja ni udeležilo, zavedajoč se, da milosti he marajo od nikogar, ker je že oblika taka, kakor je bilo med vojno za vojake, ko so onemogli. Dali so jim zastrupljenega ruma, da so bili zopet sposobni zo moritev svojih bližnjih. — Delamo v rudniku v akordu, in sicer tako, da nam pove višino akorda še le takrat, ko je čas za izplačilo.. Celi mesec delamo, pa zvemo še le zadnji dan, koliko smo zaslužili. Lep akord to, kaj ne? Mogoč pač samo v Krmelju! Zaslužimo pri vsem tem »šintarskem« delu na dan največ 28 do 32 dinarjev. Rudnik je moker in vlažen, stanovanja, last podjetja, so silno majJma, kuhinja široka dva metra in štiri dolga. Tam se suši na cente mokrih delovnih hlač, sukenj, umazanih čevljev itd. Mislite si, kakšen zrak je to! Kake so naše žene in otroci, ki morajo celi dan prenašati ta smrad. — Teror od strani podjetja je še vedno enak, to pa vsled tega, ker nimamo nobene razredne organizacije, ki bi nas branila. Za vsako malenkost se delavce takoj odpusti iz službe. Velika jeza vlada med nami nad klerikalci; z vsemi obljubami- so prihajali med nas, da smo jih volili, a sedaj ne pride nikdo med nas, ker nimamo kroglic. Zapomnijo naj si klerikalci, večni demagogi, da krmeljski rudar in kmet ne bo šel nikdar več na klerikalni lim. Imamo tudi nekaj Sokolov-rudarjev, tudi orjunaši so enkrat rogovilili med nami, vse to pa je utihnilo ter ni več ne duha ne sluha o teh razgrajačih. — Druge pomoči za nas v Krmelju ni, kakor ta, da se vsi rudarji organiziramo v »Zvezi rudarskih delavcev«. Več prihodnjič.
Razno.
Zaščita nosečih žen.
Kot ugoditev željam strokovno organiziranih žena v Nemčiji je smarati naredbo pruskega ministra trgovine v juniju t. 1., ki predpisuje posebno zaščito nosečih delavk. Po tej naredbi imajo biti noseče žene zaščitene pred vročino, plini in slabim zrakom na ta način, da se jih nastani v primernih'delavnih prostorih'. V delovnem času morajo imeti priložnost kratkega počitka. Vodstvom velikih obratov s pretežno večino ženskega osobja (n. pr. v tekstilni industriji) se priporoča nastavitev obratnega zdravnika, imajo se uvesti zdravniške posvetovalne ure za noseče žene; jedila, pijače, zdravila imajo biti na razpolago. Napraviti imajo podjetja urejene prostore za odmore in za slučaj napadov, slabosti itd. Priporoča se tudi nastavitev posebnih tovarniških strežnic. — Samo če to ne bo ostalo na papirju! Zakonita obveznost bi bila priporočljivejša. Kako pa izgleda v tem oziru pri nas v Jugoslaviji?
Mezda in higiena.
Na podlagi neke angleške štatistike sporoča dr. A. Fischer v nemškem listu za socialno higieno, »da se splošna umrljivost ter tuberkuloza enako dvigata in padata, kakor cene prehranjevalnih potrebščin na eni strani, in mezde, oziroma plače na drugi strani«. Toda vseeno se ljudstvo obremenjuje s carino, ki podražuje življenske potrebščine ljudstva, ali se pa istemu odtegujejo življenske potrebščine potom prekomernega izvoza in špekulacije. Vedno se tudi skuša preprečevati velikim množicam delovnega ljudstva za življenje potrebne mezde in vedno si mora delavstvo izbojevati ta važni predpogoj higiene, to je potrebno mezdo. »Vkljub socialnemu zavarovanju«, piše dr. Fischer, imamo med delavstvom naraščanje invalidov in veliko umrljivost. Kot vzrok tega je treba smatrati zlasti dolgi delovni čas in pa razmerje mezd napram visokim cenam prehranjevalnih potrebščin.« Radi tega je, življenskim potrebščinam odgovarjajoča mezda, najboljša higiena. Bacil tuberkuloze izginja pred cenejšim kruhom — in pa višjo mezdo.
Zahvala. Podpisana se najtopleje zahvaljujem sodrugom v pivovarni »Union« za nabrani znesek 825 Din, ki so mi ga darovali v podporo v času bolezni mojega moža. Ljubljana, 20. dec. 1925. — Katarina Hiršman.
Zahvala. Zahvaljujem se tem potom odboru vinarskega fonda in odboru podpornega fonda bratovske skladnice za pomoč v bolezni^ mojega pokojnega sina Francetu, kakor tudi vsem udeležencem pogreba in darovalcem vencev. — Fr. Kudar, rudar, Loke 366.
V imenu Z. D. S. Z. J. izdaja in urejuje Joža Golmajer v Ljubljani. — lisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Albin Hrovatin.
Delavski žepni koledar za leto 1926 Je Izšel!