V Trstu, 10. decembra 1893.
Letnik YI.
Sistem in strankarstvo!
Vsled izpremembe cislitavskega ministerstva se zopet širijo med slovanskimi narodi in njih strankami osnovne napake o pomenu te izpremembe; opisujejo se stvari tako, kakor da bi bilo vsled tega nastalo popolnoma novo položenje, in da se je treba torej sosebno slovanskim strankam vesti drugače. Z naše strani smo uže dokazovali, da ni nikake bistvene predrugačbe; kar je novo, je le oblika koalicije, ki je na zunaj zjedinila vseh vrst kapitalistične stranke, in ima ta oblika za slovanske narode to prednost, da ne morejo njih opor-tmistiške stranke občinstva slepiti še nadalje v toliki meri, kakor se je to godilo za vlade grofa Taaffeja. Kar se je zakrivalo poprej kratkovidnežem, otipljejo sedaj laže celo politiški otroci in slepci. Sistem je stari, vlada je prenovljena, ali tega, kar je glavno za slovanske narode, ne odločuje vlada, ampak sistem.
Sedanje politiško položenje Avstro-Ogerske, katero se je omogočilo sosebno z vstvarjenjem duvalizma in kot nekako trajno utrdilo 1. 1879 z avstnjsko-nemško zvezo in potem z razširjeno to zvezo na trozvezo, vsiljuje politiškemu mislitelju alternativo: ali hočejo slovanske narode po njih narodnosti in jeziku rešiti ali pa jih nočejo. Ako jih nočejo odtegniti potopu v tujih narodnostih, sosebno v nemštvu, mora biti skrb teh narodov, da sami zaprečijo te namere. To je v njih lastnem interesu, kakor na velik dobiček obči človeški kulturi, popolnjujoči se po slovanskih sposobnostih in na razne glavne strani vidnih svojstvih. Ako pa hočejo v Avstro-Ogerski vendar rešiti slovanske narode in njih odlomke, kaže zaresna kritika, da ne rabijo pravih sredstev zato. Ta sredstva so namreč obsežena v sistemu, in ta sistem je sedaj protislovanski na zunaj in na znotraj. Proti Slovanom je obrnen duvalizem ; pro-tislovanska je zunanja politika, in proti Slovanom se obrača tudi pospeševanje poljskega gospodstva v Galiciji in poljskega vpliva v Dunajskem parlamentu. Isti sistem je z nova sprejel v posebno zaščito Združeno nemško
BipiiMi, все еше коваретву mu чужоку, Bipa ВЋ Ората не окр1;пла, все слаба. Правда, Вогв одшгб лпшб в^даетг кг какому Жребш идемг, что носитг намт. судвба?
levico, in tej se še z večim hrepenenjem pridružuje sedaj italijanski element raznih dežel. Vse gospodovalne stranke se podpirajo na škodo slovanskim narodnostim, in tako ravnanje jemlje vero, da bi hoteli v resnici zagotoviti slovanskim narodnostim obstoj in kulturni razvoj, kakoršen svečano obečuje sedaj veljavna ustava cislitavska.
Sistem torej je, ki grozi slovanskim narodnostim; vlade so le sredstva temu sistemu. Te vlade so same onemogle nasproti sistemu, ker se sestavljajo in prenavljajo v smislu tega sistema. Nobena vlada ni toliko močna, da bi izpremenila ali tudi samo odločno delovala na iz-premembo sistema. Od viših činiteljev in od gospodovalnih strank dobiva vsakodobna vlada zadačo, delovati v smislu trajajočega sistema.
Po takem je fundamentalna napaka soditi, da je kaj odločilnega ali slovanskim narodom zares ugodnega v izpremembah aH celo prenovijenjih raznih ministerstev. Iz tega je pa tudi razvidno, kako slepilno je, sukati plašč po tej ali oni vladi, ali stvari označevati tako, kakor da bi napočila nova doba vsled ministerskih iz-premen. Tak6 za nos voditi morejo narode, oziroma svoje volilce jedino nepoboljšljivi in v tem pogledu trajno plitvi in sebični oportunisti. Oportunisti, ki ne gledajo na bodočnost, ki so brez vsakega dostojnega in odločilne točke obsezajočega programa, vidijo v raznih vladali — svoj strah in svoje nadeje. Vlade jim predstavljajo politiške bogove; od teh pričakujejo vse, dobro in hudo.
Takih oportunistiških politikov so imeli razni slovanski narodi doslej, in se jih ne otresejo z lepa niti odslej. Oportunisti so osrečevali za velike žrtve z drob-tinami ali pa — praznimi rokami in praznimi izgovori Slovence, velik del Čehoslovanov, galiških in bukovim-
skih Rusov. Vsled tega oportunizma je nastala tužna zgodovinska resnica, da Čehoslovani, avstrijski Rusi, dalmatinski Hrvati in zlasti Slovenci niso dosegli tekom ustavne dobe nič odločilnega za obstoj in razvoj svoje narodnosti in svojega jezika.
Iste vrste oportunisti smatrajo še pri sedanji iz-premembi notranje avstrijske vlade n. pr. slovenski narod za toliko nezrel in kratkoviden, da ostajajo v starih protislovanskih zvezah, s pretvezo, kakor da bi hoteli ali utegnili vendar kaj ugodnega doseči za slovenski narod. Kakor da bi pri izpremenjenem sistemu mogla sedanja vlada kaj znatnega podeliti; kakor da bi pri politiki slovanskih narodov ne šlo za bistvo, za uslovja, katera zagotavljajo obstanek in kulturno razvijanje tem narodom! Pač bi bil skrajni čas, da bi narodi slovanski pri sedanjem položenju odločno zavrnili take oportuniste, kateri so s svojo politiko omogočili nadaljevanje protislovanskega sistema in ga hočejo jedino v svoji slepoti ali pa osebni sebičnosti podpirati i odslej.
Slepo, opično posnemanje je to, ako se zastopniki in stranke slovanskih narodov ravnajo po zgledih tujih parlamentov, narodnostno v glavnem jednotnih držav. Tam ima vsaka barva, radikalizem do nizkega oportunizma svoj pomen; v cislitavski polovini naše monarhije, da ne govorimo o Ogerski, pa gre slovanskim narodom pred vsem do tega, da dosežejo organizacijo, katera jim more trajno ščititi narodnost in jezik ter v svojstvenem okviru razvijati njih kulturo. Dokler ne pribore slovanske stranke te organizacije, ne morejo biti bistveno drugega nego nacijonalistiške stranke, naj jih potem imenujejo protislovanske stranke ali vladni organi še toliko radikalne. Gospodovalne stranke se lehko dele v liberalne in konservativne, in pri tem še v radikalne in zmerne. Slovanske stranke pa imajo dolžnost hrepeneti po tem, da zaslužijo v resnici ime nacijonal-nih. Nacijonalno pa ni to, ako se nasledstvo ali ded-ščina prodaja za lečo v smislu poročila Stare Zaveze. Obče politiško položenje razločno dokazuje, da leča bi utegnila stati narodnost in jezik sosebno tako malih narodov, kakoršni so slovanski cislitavski.
Zato pa je glavna zadača vsake misleče slovanske stranke ta, da deluje načelno proti sistemu skupne politike. Sistema ne prekopicne nobena, še toliko močna stranka negospodovalnih slovanskih narodov. Vspeh pojedine stranke, ki je v opoziciji proti sistemu, more dosezati jedino moralne vspehe, in ti vspehi se umetno zmanjšujejo po krivih poročilih, ak > ostaje opozicijonalna stranka osamljena, kakor se je dalje časa godilo mla-dočeški stranki v državnem zbora. Bolje je uže bilo, ko jej je pristopila peščica hrvatsko-,slovenskega nezavis-nega kluba, in še veči bode moralni vspeh, ako se odslej ta opozicija poveča s pridruženjem drugih slovanskih zastopnikov.
Največe moralne važnosti pa je, ako vsi zastopniki kakega naroda pristopijo v družbo opozicije; kajti potem ne morejo moralnega vspeha zakrivati, kakor da bi za odlomkom kakega naroda ne stal ves ta narod. Slovanski Zastopniki, kakor smo dokazovali uže večkrat, morejo prisiliti najprej k mišljenju o izpremembi sistema le tedaj, ako se združijo ti zastopniki v celotnih skupinah v opozicijo ; kajti sila k takemu mišljenju bi sestajala v tem, da bi se konstatovalo dejstvo, da za združeno opozicijo stoje celote narodov, ne pa odlomki, morda kaki ozmerjani, očrnjeni „radikalci". Združena slovanska opozicija bi pomenjala toliko, kakor da kakih 12 ali 13 milijonov slovanskega naseljenja — brez Poljakov — ne odobruje sedanjega sistema. Sila k mišljenju bi prisilila naposled k dejstvu, t. j. k predrugačenju sistema, k odstranjenju fikcij gospodovalnih strank in narodnostij. Doslej se računi s formalizmom, in najmanjša slovanska frakcija, ki ne stopi v opozicijo, pospešuje vstrajanje tega formalizma, vsled katerega gospodujejo manjšine nad večino slovanskega naseljenja. Iz tega je razvidno, kako poguben je oportunizem slovanskih oportunistov.
Ti oportunisti prezirajo, da z mrvicami ne rešijo narodnosti in jezika svojega naroda ter da zakrivljajo ravno s tem, da narod, za kateri hočejo delovati, ne doseže ničesar, kar bi bilo odločilno za njegovo bodočnost. Vsak slovanski oportunist podpira po svoje dosedanji sistem in je sokriv, da se utrjuje zunanja in notranja, jednako protislovanska, v smislu gospodovalnih narodnostij prikrojena politika. Kje je torej odškodnina za tak oportunizem?
Brez skupne opozicije slovanskih strank se proti-slovanski sistem ne omaje, in naj si bodo vlade sestavljene tudi iz najpoštenejših konservativcev.
Skupna slovanska opozicija pa bi se mogla osnovati na podstavi uajpotrebuiše in najnujnejše skupne točke, katera zahteva izvršenje narodne jednakopravnosti. Izvršenje te točke je tudi preduslovje izvršenju raznih historiških državnih prav in more torej združiti stranke vseli slovanskih narodov, razun poljskega, kateremu gospoduje iu gospodari še vedno poljska frakcija plem-stvene krvi.
Proti zunanji politiki in proti duvalizmu morejo se postavljati slovanske stranke sedaj jedino z moralnimi vspehi; za izvršenje narodne jednakopravnosti, torej za pravo organizacijo vsakega naroda posebe, pa se morejo potegovati tudi z nadejo dejanskih vspehov, ker ta točka je med osnovnimi točkami sedaj veljavne ustave.
Organizacija vsakega naroda v smislu nacijonalne avtonomije je zajedno najugodniše uslovje za doseženje historiških državnih prav. Noben drug program ne vede tako sigurno po poti do izvršitve historiških prav, kakor pa nacijonalna avtonomija, in vsaka druga pot je
opasna, ker utegne zaprečiti pravo organizacijo narodov, s tem pogubiti narodnost in jezik malih narodov, h katerim prištevamo ne le slovenski, hrvatski, avstro-ruski, ampak tudi češki in naposled tudi — poljski.
Te slovanske stranke, nočejo niti sedaj prestopiti v opozicijo, so in ostanejo oportunistiške, naj se izgovarjajo še toliko s politiko „proste roke". Ta prosta roka podpira sistem, kaže najhujše vrste separatizem in celo partikularizem. Separatizem in partikularizem je med slovanskimi narodi pri sedanjem položenju največa napaka, opasnost in pregreha nad slovanskimi narodi, s tem pa nad Slovanstvom v obče.
Protislovanske narodnosti in stranke in protislo-vanski sistem so delovali in še delujejo na to, da goje slovanski narodi separatizem in partikularizem; kdor torej ostaje separatist ali partikularist, jo vleče po tistem tiru, po katerem vse zgodovinske veke do današnjega dne tirajo slovanske narode — tujci, slovanski nasprotniki in uničevalci slovanskih narodnostij in jezikov. Slovanski oportunisti so separatisti in partikula-risti, s tem pa tovariši protislovanskih strank, politikov in obče politike. Separatisti in partikularisti delajo v smislu tujstva na to, da Slovani ne pridejo do moči, mogoč-, nosti in vpliva, ki jim pristaje. Separatisti in partikularisti delajo popolnoma drugače, kakor pa oddelki drugih velikih narodov, ki se tudi ločijo po plemenih,
narečjih, tu pa tam tudi po literaturi, ki pa vendar kljubu takim razlikam vedo dobro, kje je skupni nasprotnik, in kje naj postopajo skupno. Partikularisti malih slovanskih narodov radi beračijo za pomoč, kakor pri vsakodobnih vladali, tako pri mogočniših strankah slovanskih narodov; dobro vedo, da brez pomoči drugih slovanskih strank bi ne dosegli ničesar, niti toliko uga-jajočih jim drobtinic ne; vendar se ne sramujejo, hoditi svoja pota, kedar gre pomagati tudi istim mogočnišim strankam, in kedar gre za zares skupne interese. Taki separatisti in partikularisti vedno z nova dokazujejo, da plačilo tega sveta je nehvaležnost, s tem pa delajo narodom, katere zastopajo, in ostalim slovanskim narodom največo škodo. Slovanski separatisti in partikularisti, ki se kot oportunisti potezajo za malenkosti, prodajajo zajedno ostale slovanske krvne brate, in na njih se uresničujejo najočitniše besede slovenskega rojaka, katere smo postavili pod zaglavje tega članka. Te besede pravijo, da mi, Slovani, še vedno verujemo tujemu kovarstvu ali spletkarstvu, da vera naša v brata ni še okrepila se, ampak je še vedno slaba; vslpd tega je res, da ve Bog jedini, kaka bode naša osoda. Da, dš, slovansko strankarstvo je še na nizki stopinji razvoja, in najhujše se vedejo pri sedanjem sistemu slovanski oportunisti, prezirajoč veliki pomen opozicije, ako bi jo sestavile sedaj vse slovanske stranke.
Nova politiška situvacija in
Ko je grof Taatfe po štirinajstletnem oklevanju in omahovanju liotel vstvariti nekaj občekoristnega, predloživši državnemu zboru na sebi sicer še jako ne-dostaten načrt o volilni refonni, zadel je na odločen odpor levičarjev, Poljakov in fevdalcev ter je moral vsled tega dati svojo ostavko. Grof Hohenvvart zastopnik gorenjskih kmetskih občin ter vodja naše državno-zborske delegacije, nemških konservativcev in veleposestnikov, pokazal je v tem trenotku svoje strogo fevdalno politiško preverjenje, uprl se je z vso odločnostjo volilni reformi, katera bi bila utegnila toliko koristiti Slovencem in vsem slovanskim narodom, ter ravnal tako očito proti koristim naroda, kateri mu je poveril posla-niško čast. To je čutil pač vsak Slovenec, in ta čin bil bi našim poslancem dovoljen povod, da bi bili takoj na mestu izstopili iz kluba, ki ni imel nikdar ne smisla, ne nagnenja za naše težnje.
Exodus slovenskih in hrvatskih poslancev takrat bil bi napravil izvestno več hrupa nego „kanom" jugoslovanskih secesijonistov pod novim ministerstvom, ter bi bil vzbudil mnogo veče zanimanje za naše poslance, nego se je to zgodilo sedaj, ko je kriza uže rešena nam na škodo.
*) Ta članek nam je došel od jednega našib sofrudnikov, ki ima priliko zvedeti mnogo tega, kar se govori in spleta v slovenski Dunajski delegaciji. Op. ur.
slovenski državni poslanci.*)
Slovensko-hrvatska državnozborska delegacija bila' bi prišla tedaj mnogo bolj v poštev, in nje vpliv na razvoj in rešitev ministerske krize bil bi lehko prav velik; tako pa je bilo novo ministerstvo sestavljeno brez obzira na nje — da, celo proti njim! Da bi bili1 naši poslanci takoj takrat izstopili iz konservativnega kluba, ne bi bil mogel grof Hohemvart knmovati Ple-nerju in grofu Wurmbrandu pri njunem vstopu v ministerstvo, kajti kot slovenski poslanec bil bi pač iž po-j stopanja svojih koleg moral izvesti potrebne posledice' ter uže tedaj odložiti mandat gorenjskih kmetskih občin. Tu pa bila bi prišla slovensko-hrvatska državnozborska delegacija do svoje prave veljave, kajti Taaffejev na-' slednik bil bi se moral pogajati naravnost ž njimi, akoi! bi v obče računal na njihovo podporo. No prišlo je vs'e drugače, naši poslanci so čakali, kako se zasuknejo stvari, in večina jih še danes čaka, akopram je uže vsem jasno, kako misli vladati novo ministerstvo. Si-" stem je stari; načela so mu, pritiskati Slovane ob steno, nalagati nove davke v krvi in denarju, sosebno nižim slojem, varovati koristi fevdalcev, velike trgovine in obrti, ali, kakor pravi vlada: „čuvati interesne skupine." Sedanji eksekutivni organ starega sistema, t. j. novo ministerstvo, razlikuje se od prejšnjega nam Slovanom, in nižim slojem prebivalstva nasproti le v tem, da nam je Taaffe vsaj obljubljal nekaj ter s tem našim neod-
ločnim poslancem dajal vsaj slab izgovor, da ga podpirajo, dočim nam Windischgraetz niti obljub ne daje več. In vendar sedi še osem naših poslancev v vladnem klubu, drugih šest pa „ni stopilo v strogo opozicijo", ampak si varuje v politiki samo prosto roko ter utegne najbrže glasovati za budgetni provizorij, kakor je izjavil državni poslanec g. dr. Ferijančič na shodu „Slovenskega političnega društva" v Ljubljani dne 3. t. m.
Glasovati za proračun ali tudi za njegov provizorij, pravi se izreči dotični vladi, katera ga predlaga, državnemu zboru svoje zaupanje. Iu vendar g. dr. Ferijančič pravi o samej tej vladi „da s tako vlado ni poskušati nikakih dogovorov, od take vlade ni sprejemati nikakih obljub", glasovati pa „najbrže za budgetni provizorij" — to pa! Te doslednosti in logike ne razumemo.*) Tudi tega ne razumemo, čemu so secesijo-nisti še na „stališču opazovanja" vladi nasproti, v kateri igrata važno vlogo Plener in Wurmbraud", in „ki slovenskih zahtev ne more izpolniti", kakor pravi g. dr. Ferjančič sam?! Razlog, da bodo najbrže glasovali za provizorij z obzirom na kolege, ostale v Hohenvvarto-vem klubu, nas ne prepričuje ter ne vzbuja v nas mnogo zaupanja do te politike „proste roke"**), daje nam mariveč misliti, da ima osmorica v Hohemvartovem klubu še vedno odločilen vpliv na secesijoniste, in da si ti ne znajo posebno varovati „proste roke."
Ako bodo secesijonisti in mi ž njimi na svoje oči videli, da bodo imela pogajanja „naših diplomatov z vlado" ugoden vspeh, ter da nam ona osmorica izpo-sluje od nove vlade ne morda kako „pojedino šolo itd., ampak cel sistem naših zahtev", potem jim pač nikdor ne bode branil***), vrniti se zopet k vladni stranki, ali pa celo v Hohenwartov klub, ako jih bo to veselilo. Dokler pa vlada ne stori tega, ne zasluži našega zaupaunja in tudi ne naših glasov, kajti spolnjenje naših zahtev je baš tako „državna potreba", kakor dovoljenje proračunskega provizorija, če ne še bolj!
Iz navedenega je razvidno, da se naši poslanci, če prav se od nove vlade ne morejo nadejati nič dobrega za narod, vendar ne morejo še odločiti stopiti odločno v opozicijo proti tej vladi, tem manj pa še v slovansko koalicijo, kjer bi bilo jedino pravo mesto za nje. Ako-pram imajo različna slovanska plemena v marsičem različna stremljenja in različne nazore, veže jih vendar boj za ravnopravnost, demokratična načela, podpiranje demokratiškega gibanja, ojačanje nizih slojev prebivalstva ; da pa dosežejo to poslednje, morajo se drug z drugim potegovati za obče in direktno volilno pravo. Teh toček in posebno poslednje ne sme pač nobena slovanska narodna stranka izpustiti iz svojega programa. Delavci in niži sloji prebivalstva so važni činitelji vseh slovanskih narodov; zato pa morajo naši politiki ozirati se tudi na nje, potegovati se za njihova prava ter braniti njih
*) Taka politika je popolnoma analogna — poljski, katera ne pozna skupnih slovanskih potreb, da, ne pozna iz zgolj sebičnosti niti svojih interesov. Op. ur.
**) Sedaj, ko so se pridružili koaliciji še nemški nacijonalci, bodo „proste roke" zares proste; niti njih dosedanjih uslug ne bode potrebovala več koalicija, sestavljena iz Nemcev in Poljakov! Op. ur.
***) Ali tudi to le s separatist i škega, ne pa slovanskega stališča Op. ur.
koristi, da se nam ne odtujijo ter ne prestopijo v tabor internacijonalnih socjalnih demokratov.
V teh točkah bi se torej vsi slovanski državni poslanci lahko zjedinili ter bi v teh vprašanjih morali solidarno postopati ne glede na nemške konservativce. Moralni vpliv slovanske koalovane opozicije bil bi velik, kajti s tem skupnim programom bi res zastopali vse sloje slovanskega naseljenja v Avstriji, dočim vladna koalicija ne zastopa nego priviligovane kaste velikega posestva, velike obrti in trgovine ter ima za seboj le maloštevilno krdelo plutokracije. Tej široke mase narodov zastopajočej slovanskej opoziciji pridružili bi se pač v mnogih načelnih vprašanjih tudi oni nemški poslanci, katerim je blagor naroda res na srcu, sami po sebi, ne da bi jih Slovani iskali ali potegovali se za njih podporo. Samo tem potem pridemo do premene ne samo sedanje vlade, ampak celega sedanjega sistema, v to ime pa se hoče več odločnosti nego za politiko „proste roke", o kateri je govoril g. dr. Ferjančič, in katero misli tirati „jugoslovanski klub".
No vseli teh toček sprejeli so naši poslanci, kakor vidimo v izjavi g. dr. Ferjančiča, samo borbo za ravnopravnost v skupni -program slovanske opozicije. To je za našo dobo odločno prema'o. Volilna reforma je na dnevnem redu, od te ne smemo odnehati ni za las. Interesi vseh slovanskih narodov so v tem obziru jednaki, kajti vsem brez razločka (Poljakov tu ne po-števamo) bi obče volilno pravo le koristilo. Zato menimo, da se ta točka nikakor ne sme izpustiti iz skupnega programa
Kako mislijo naši poslanci o volilni reformi, ne vemo, nikdor se ni še jasno izrazil o tem vprašanju. Ako sodimo pa po izjavi g. dr. Ferjančiča, ki je rekel o Taaffejevi volilni reformi: „Mi (slov. drž. poslanci) tej reformi nismo bili neprijazni, odklanjali smo jo le v tej obliki". Kako obliko jej želijo dati on in njegovi drugovi, tega nam ni povedal, in, žalibog, ga tudi na shodu nikdor o tem vprašal ni. Drž. poslanec g. Kušar se je na istem shodu o tej zadevi jako nejasno izrazil, rekši, da stoji glede tega: „na najširjem temelju"! To bi bilo po našem mnenju torej: obče in direktno volilno pravo, v smislu mladočeškega predloga. No' to zopet ne more biti, kajti znano je, da so slov. drž. poslanci predložili poseben načrt volilne reforme. Kakošen, tega nikdor ne ve, in se tudi nobeno politično društvo na Slovenskem do sedaj še ni pobrigalo, da bi od naših poslancev v tej stvari dobilo pojasnila. Po vsej Avstriji, celo v Galiciji, bili so uže shodi, na katerih so se sprejele resolucije, zahtevajoče jasno in točno: obče in direktno volilno pravo; povsod se je dala poslancem prilika, ali bolje, pozvali so jih, da se izrazijo o vseli sedanjih glavnih vprašanjih notranje naše politike, na Slovenskem se to ni še storilo; in v Ljubljani na shodu „ki je bila sijajna manifestacija proti sedanji vladi in njenim nakanam", katerega se je udeležilo mnogo naših veljakov, drž. in dež. poslancev ter mestnih odbornikov, na tem shodu se je ta prilika hote ali nehote zamudila, vzelo se je z odobravanjem in brez debate na znanje jednostransko poročilo državnih poslancev gg. Ferjančiča in Kušarja, ne da bi se jim od strani volilcev povedalo mnenje in preverjenje naroda ter naznanil pravec, po katerem se jim je treba ravnati v bodoče v državnem zboru.
Baron Bach in nacijonalna avtonomija.
Opomnili so, ko je Aleksander baron Bacil umrl 12. nov. t. L, da je bilo to istega dne, ko je bilo imenovano v Avstriji novo ministerstvo Vindischgratzovo. Hotela je nemška liberalna stranka s tem pokazati na bistveno, velikansko razliko med Bachovo in sedanjo dobo, med njegovim in sedanjim novim koalicijskim mi-nisterstvom. Razlika je v resnici velika, a ne v smislu sedanjih kapitalističnih strank, ki sestavljajo parlamentarno koalicijo.
Mi menimo, in dejstva ter razna svedoštva govore zato, da danes napačno in krivično sodijo genijal-nega državnika, sedaj pokojnega Aleks. bar. Bacha. A najhujše je pri tej krivi sodbi to, da tudi Slovani soglašajo s kritiko o Bachu, katera prihaja — od nasprotnikov in sovražnikov slovanskih narodov. Mi se ne bojimo tukaj povdarjati, da se dejanski razločujemo od kritike, ki soglasno obsojuje Bachovo državniško modrost. Mi nasprotno trdimo, da Bach je bil po času prvi državnik naše monarhije, ki je hotel cesarstvo urediti tako, kakor odgovarja najtrdnejšim podstavam naše celokupne države ter uslovjem obstanka in raz-vitka vseh posamičnih narodov te države. Tudi ni sledil za Bachom noben ministerski načelnik ali samo minister, ki bi se bil z zavestjo ali dejanski približal državniški modrosti Bachovi, kakoršno zahtevajo specifične razmere naše monarhije, sedanje Avstro-Ogerske. Poštenost našega preverjenja in naš program zahteva, da se s hvaležnostjo spominjamo državnika, katerega tendencije morajo obveljati prej ali poslej v našem cesarstvu, ako hoče ostati pri trajni moči in mogočnosti na znotraj in s tem tudi na zunaj.
Treznejše bi morali Bacha soditi uže zaradi tega, ker je znano, daje pred svojim miuisterskim poslom potegoval se za konstitucijo, in da je bil v obče mož pravega svobodoljubja. Ako se je potem za njegovega mi-nisterstva odpravila konstitucija, morali so biti vzroki izredni in odločilni, in Bach sam pravi, da je bilo vse gnjilo na zgorej, kakor na zdolej. Za konstitucijo po njegovem preverjenju ni bilo še ugodnih tal, in zato se je on odločil pot pripravljati pravemu parlamentarizmu Mož je bil, kakor kaže ustavna zgodovina obeh polovin našega cesarstva, v svojih mislih dalekosežen in pravi politiški prorok za več, nego dobo jednega roda. Le poglejmo, ali ima avstrijski in madjarski parlament zdravih in primernih uslovij za pravo zakonodavsko delovanje ! Da, večine so tu in tam; ali od kod se za-jemljejo ? Ali niso fikcije zastopstev tu in tam, ko ravno gospodovalne stranke imajo le manjšine in odlomke narodov za seboj ? In ali je možno misliti, da bi te gospodovalne stranke s fiktivnimi podstavami kedaj same od sebe vslvarile diuge razmere, da bi dobili vsi
narodi uslovja za svoj obstanek in razvoj, in da bi vsled teh uslovij dobili parlamenti uslovja tudi za naravno, v drugih konstitucijah običajno delovanje ? Bach pred 40 leti ni mogel vedeti, da bode na Ogerskem odločevala samo jedna stranka jednega in istega naroda v parlamentu in zunaj njega; takisto ni mogel prorokovati, da se vstvari ob njegovi smrti koalicija gospodovalnih strank, katera bode tudi v svoji novi sestavi celo popolnoma prezirala rešenje narodnostnega vprašanja tostranske polovine: ali, kar je hotel Bach, je bilo to, da bi še pred konstitucijo odstranil vse zapreke, ki sedaj uničujejo parlamentarno delovanje v Cislitaviji in isto delovanje na Ogerskem omejujejo na korist jedni sami stranki in jedni sami narodnosti. — Bach je hotel samo jednotno, celokupno Avstrijo, in ko bi bilo šlo po njegovem, ne bila bi monarhija nikdar razkrojena na sedanjo duvalistiško obliko. Znano pa je, da je duvalizem največa zagvozda, ki se je zagnala med slovanske narode cesarstva. Še le po duvalizmu je dobila tudi v Cislitaviji nemška liberalna stranka in poljska frakcija tisto moč, katera uničuje parlamentarizem in kljubu ustavi odteguje uže jeden rod slovanskim narodom zagotovljena in za narodnostno življenje nejzogibna uslovja.
Tudi v pogledu na zunanjo politiko bi bila zgodovina narekovala najbrže druge evropske oblike in zveze, da bi se bili ravnali po Bachovih nazorih. On je videl z drugimi modrimi možmi, da zahtevam tedanjih stremljenj italijanskega naroda se ni možno upirati dolgo. No, da bi se bili sporazumeli mirnim potom, kakor so želeli tudi na Italijanskem, bi zgodovina drugače pisala o letu 1859. in v posledicah tudi o 1. 1866. Toda Bach je videl, da glede na Italijo ne prodere s svojimi nazori, in to ga je najbrže še posebe napotilo, da je podvizal s svojimi načrti. To pa ga je sililo do nenavadnih sredstev, katera so bila začasno za dotične narode huda, in to mu je nakopalo sovraštvo tudi teh narodov, katerim je hotel dati uslovij, kakoršnih niso dosegli do današnjega dne.
Bach izrecno povdarja, da njegova vlada je hotela poštevati jednako vsak narod ; hotela je urediti državo tako, da bi bil vsak narod dobil svojo narodno avtonomijo. On govori, kako je vstvarjal na Ogerskem okrožja, in ta okrožja kolikor se dostaje različnih narodov, bila bi obsezala kompaktne mase teh narodov. Tako je dal ogerskim Srbom posebno upravo in v Galiciji je ločil Poljake od Rusov ter odločil za vsak teh narodov posebno upravo. Tako je hotel nadaljevati po vsem cesarstvu, in tako je hotel vstvariti narodne za-stope v primernih ozemljah, katera bi odgovarjala kom-paktiumu nnseljenju vsakega naroda.
Razvidno je, da je hotel Bach podati take avtonomije, ki bi bile prave nacijonalne avtonomije, in v teh avtonomijah še le bi bilo nastalo pravo parlamentarno življenje, naj bi se ti zastopi imenovali deželni, okrožni ali kakor si bodi; glavno je bilo Bachu, da se narodi ločijo po samoupravah in njim odgovarjajočih politiških gosposkab. To pa bistveno ni nič drugega, kakor ustrojenje v smislu nacijonalne avtonomije, in se zlaga popolnoma z Bachovim nazorom, da je treba poštevati vse narode jednako.
Da je Bach v resnici namerjal izvesti organizacijo narodov v smislu nacijonalne avtonomije, kaže tudi to, da je popolnoma odobraval teoretiški natančno izvedeni program nacijonalne avtonomije, ki ga je priobčil državnik slovanskega pokoljenja 1. 1885 najprej v Dunajskem „Parlamentarju" in potem v posebni knjižici. Isti program so odobravali tudi nekateri drugi državniki, ki so delovali pred duvalizmom, in katerim je bilo nepremično do tega, da ostane naša monarhija jednotna, mogočna celokupna država, ki so bili torej nasprotniki sedanjega duvalizma. Novi program so odobravali na visokih mestih, in nekatera znamenja so kazala, da Bach zavzame zopet začasno prvo mesto posebnega ministerstva, kateremu bi bila glavna zadača ta, da izvede po tem programu nacijonalno avtonomijo vsaj v cisli-tavski polovini. Bach, ko bi bilo prišlo do tega, naso-vetoval bi bil za člene ministerstva take može, kateri so uže davno priznavali njegove neizvedene tendencije, in možno je, da bi bil Bach nasovetoval, da se n. pr. za jedno leto suspenduje sedanja ustava, z namero, da se izvede nacijonalna avtonomija zunaj vstave in parlamenta ; potem bi bil utegnil Bach s skušenimi kolegami zopet odstopiti ali pa nasovetoveti, da se tako popravljena ustava zopet podeli narodom.
Bach je pregloboko ljubil svojo široko domovino da bi ne zasledil opasnosti, ki se kaže v teptanju ustavnih prav od stranij nemških liberalcev, poljskega plemstva in drugih gospodovalnih strank monarhije. Pri tem je spoznal, da take gospodovalne stranke niso sposobne vstvariti kaj dostojnega, trajnega, kar bi zares zadovoljilo vse narode in utrdilo cesarstvo. Njemu ni bilo po takem suspendovanje ustave namen, ampak sredstvo, za namen, in sicer sredstvo, ki vede po krajši poti do cilja, nego uže pri korenini krivično zasnovani konstitucijonalizem in parlamentarizem. Le spomnimo se Anglije, katera uže stoletja trpi boje z Irsko, ne da bi bila angleška ustava s svojim parlamentom podelila Ircem uslovja za obstanek in primerno samostalno kulturno življenje. Toliko manj je sposoben avstrijski parlamentarizem, podeliti narodom jednaka prava, ko je v naši monarhiji več narodov in med temi zopet več gospodovalnih narodov s posebnimi strankami.
Nesreča bi ne bila nikaka, pač pa velika sreča za avstro-ogerske narode, ako bi dobili Bachu dostoj-
nega naslednika, ki bi zbral okolo sebe nekaj poštenih in modrih državnikov, pa bi nagloma izvedel to, česar nočejo gospodovalne stranke izvesti, kljubu temu, da je v državi ustava formalno veljavna uže jeden rod.
Ni pa čuda, da si je Bach nakopal uajveče sovraštvo ravno od gospodovalnih narodov in strank. Te so ga izpodkopavale, in k temu so jim pomagali še zunanji dogodki, ki so silno vp'ivali na cesarstvo. Bach je odstopil, predno je mogel izvršiti svoje načrte ; on ni dosegel svojega velikega cilja, kljubu temu, da je hitel in da je pri tej brzosti upotrebljal stroga in trda sredstva.
Po njegovem odstopu začeli so takoj podirati, kar je bi! sezidal; Tol.jak Goluchovski je brzo uničil ustroj, ki ga je Bach določil Rusom _n Poljakom v Galiciji. Bachovega odstopa se ve da so se razveselili vsi gospodovalni narodi, in stranke teh narodov so ostale do današnjega največe sovražnice parlamentarizma. Ve-čega vdarca parlamentarizem naše monarhije ni dobil nikdar, nego s tem, da je bil Bach prisiljen pred časom zapustiti svoje mesto. Velika je torej ironija, da se razglaša Bach kot liud reakcijonar. To je ravno tako krivično, kakor da se današnjim slovanskim strankam, katere streme za izvršenjem historiških prav in prave narodne jednakopravnosti, očita radikalizem, v tem ko so radikalne jedino tiste gospodovalne stranke, ki zagovarjajo in ščitijo krivično pridobljeno „politiško posest".
Očitajo Bachu germanizatorstvo, a sam pravi, da je hotel uvesti nemščino le kot občilo, kot nekak di-plomatiški jezik. On je hotel zagotoviti narodom obstoj in razvoj s posebno organizacijo, in pri tem bi dejanski ne bila nemščina nikdar škodovala narodom toliko, kolikor dandanes, ko so narodi še vedno brez vsake ustavno zagotovljene narodne organizacije. Bach je smatral nemščino jedino kot skupno občilo za vso monarhijo. Kaj pa vidimo dandanes? V Cislitaviji je nemščina, poljščina, italijanščina občevalni jezik uprave, na Ogerskem pa madjarščina. Te jezike vsiljujejo ne le v osrednje gosposke, ampak do najnižih stopinj po-litiške uprave. Katero stanje je hujše za narode, tako, kakoršno je namerjal Bach ali pa tako, kakoršno se dejanski utrjuje dandanes v Cislitaviji in na Ogerskem? Nikdar ni bil Bach tak tujčevalec, kakoršni so ti, ki hočejo uničiti narodnostni člen v cislitavskih in narodnostni zakon v ogerskih deželah, pri tem pa dejanski , in z zakonito veljavo vsiliti in utrditi razne upravne ali občevalne jezike. Umevno je torej, da Bacha sovražijo gospodovalni narodi, ker je hotel s svojimi načrti uničiti njih gospodstvo : a kratkovidno je, da trobijo v isti rog tudi slovanske narodnosti jedino zaradi tega, ker je rabil in hotel le začasno rabiti huda sredstva, o katerih je menil, da ga privedejo poprej do potrebnega cilja. Slovani bi bili dolžni marveč obžalovati, da
so prekrižale gospodovalne narodnosti in neugodne zunanje razmere kakor nasproti monarhiji, tako tudi nasproti vsem narodom Bachove lojalne načrte. Njegova smrt sosebno Slovane opominja, da bi premišljevali Bachove državniške koncepcije, tendencije in začetke dejanskih izvršitev njegovih dalekosežnih tendencij.
Njegova, za narode ugodna dela so slovanski nasprotniki uničili; uničiti hočejo tudi njegove namere,
cilje in načrte. Naj bi se jim to ne posrečilo! Da, danes smo dolžni želeti, da bi nastopil tak državnik, kakoršen je bil Bach; le tak genius more neugodne politiške in narodnostne razmere spraviti zopet v pravi tir. To je bila gotovo tudi Bachova želja, ki je opazoval vse javno življenje avstro-ogerske monarhije do poslednjih dnij svojega dolgega življenja.
Fr. Podgornik.
Iz Krčevinskih potočni c.
ELEGIJA.
Spet vas pozdravljam srčno, Medjimurski vinski vrhovi, Slatnjak, Kozlovčak, Krpec, Strmec, Robadje, Tkalec! Cesto vas gledam prerad, misleč na prebrzo minolost,
In na sedanjost misleč, ki vas brez mere teži. Rado vas gleda окб, diveč se naravni lepoti,
Kako sreč me boli, Bogu je znano samo. Misel za mislijo mi prežalostna v glavi rodi se, Z mislimi pa se rodč mnoge, premnoge, želje. Vse te premnoge željč so v eni vosdbljene želji: Brzo oholi Madjar s svetih poberi se tal.
Prost mora biti, prost moj rod, Na svoji zemlji svoj gospod.
Gregorčtč.
Ktera predrznež ovil s kosmato si „bundo" Madjarsko!
Silno ta „bunda" teži, narod ubogi tišči. Narod slovanske krvi, krotak kakor nežno golobče,
Trezen, pobožen, marljiv, drugim v poseben izgled. Ej, da svobode sijaj le njega bi skoro okrožil,
Da bi se rešil vseli muk, ki jih je trpel doslej. Zlata prostost, objemi moj rod, siroče ubogo,
Da ne bo več vzdihoval v stiski žulečih verig! Prost bodi rod na svojih tleli, prost kakor je veter, Z listjem po drevju šumeč, pesek po zraku noseč.
Božidar Flegerič.
Vse na svetu hitro mine!
Hitro mine dolgi čas: Hitro proč ga golk porine, Ce ti pride sosed v vas.
A mladost, to dobro vemo,
Hitro, hitro nam beži. Pa tajiti si ne smemo, Ludost hitro no beži.
Ona hitro, hitro pride,
Ko da bi jo klical kdo, A počasi le ti prejde, Ce jo goniš si vestno.
Sitna, huda, stara draga Hitro, hitro ne beži. Kliče si na pomoč vraga, Kakor klop se te drži.
Hitro, hitro pa pijemo
Ljubo, zlito kapljico. A počasi preženemo
Sitno, težko — mačico.
A poštenje naše zlato
Hitro, hitro nam beži Z vilami ali lopato
Srama ne priženeš si!
Vsi možje hudo učeni
Nas soglasni to uče, Da narodi vsi pošteni Le počasi se bistre.
Le počasi se razcvita
Doba zlata narodom. Hitro, hitro se umika, Hitro goni jo polom.
V sod kaplja zlata Le počasi milemu nam zori. Hitro, hitro pa osata Glava modra te ulovi.

Le počasi čas mi leze,
Ko te čakam, ljubica. Hitro, hitro, vse to ve se, Mine srečna urica. —
—
Ljubila djeva je mladjann, Mladjana, milena, dragana, Ljubila momče je ponosno, Ponosno, junačko, vitežko; Ljubila toli ga, toli, Ljubila nebeskom slasti, Ljubila paklenskom boli, Ljubila strašču strasti.
Junak je ponosni, vitežki Ljubljenje vračao ljubavi, Misli mu sviju kraljica, Srdca mu bješe carica ; Ljubio toli ju, toli, Ljubio nebeskom slasti, Ljubio paklenskom boli, Ljubio strašču strasti.
Tajna 1 j u b a v
Junak je ponosni, vitežki Ljubljenje vračao ljubavi; Ali je ljubav tajio, Taječi sladjano patio: „Minut če proljetno cvieče, Minuti mjeseci, ljeta, Minuti nikada neče Ljubav naša sveta".
Junak je ljubav tajio, Taječi sladjano patio ; Djevojka tužna, turobna Dvojila, dvoječi venula; Venula ružica mila, S tajna venula vaja, POnočna dodje vila. Nosi je putem raja.
Junak je ponosni, vitežki Ljubljenje vračao ljubavi — Sad bi je veseo priznao, Radostno, svetčano odkrio — — Ali je prekrasno sada, Milka ne čuje, jao; To su ti jadi jada, Zdrav bi mrtav pao.
Junak je žalostan, turoban — Mogo je biti presretan; Eadost, sreča mu sva Setnja putem grobišta: „Minut če proljetno cvieče, Minuti mjeseci, ljeta, Minuti nikada neče Ljubav moja sveta".
Dr. Trnoplesar.
Prošlo mi ljeto, vruče ljeto -Prošli mi danci vedri, sjajni, Prošle mi nojce vedre, bajne; Prošla mi zelen bujna, krasna, Prošlo mi cvieče čarno, čarno, Prošlo mi, brajne, sve je, sve — —
Dolom, goronr, kuda svrnem okom, Nigdje nije ništa, što da zrije Rado, željno; kuda svrnem okom, Sve je pusto, sve je toli tužno, Kruto tužno; ljeti gdje bijaše Raj divota, tajni sada vaj — —
O s j e c a j i«
Kanda gledam širni dom Hrvata, U toni domu onaj narod jadni, Bogat svime što ko sužanj strada.. Štitom bivši blaženoj Evropi, Plačen divno crnom je sramotom. Patnik stari tudjoj sili rob — —
Ter na groblje, črno polje, Sjetna misd me zaniela . . . Zlato, sreča, žice moje Gdje je meni ukopato . .. Zlato, sreča, žiče moje Jedan meni mali grob —- —-
Prošlo mi ljeto, vruče ljeto — Prošli mi danci vedri, sjajni, Prošle mi nojce vedre, bajne ; Prošla mi zelen bujna, krasna, Prošlo mi cvieče čarno, čarno, Prošlo mi, brajne, sve je, sve —
Ali če proč i doba kruto, Proči bura, proči zima ... Prolječe zemlji svanut če divno.. Danci vedri, nojce bajne... Zelen bujna, cvieče čarno ... Dolom, gorom dika, raj — —
Rod Hrvata, bilo kada, Prenut če se, dignut če se, Boljka željan, sreče željan . . Ter sloboda. rajska djeva, Vratit če se ... opet slavan Od Hrvata bit če rod — —
Ali Milka, moja Milka, Zlato meni, sreča, žiče, Vratit mi se nikad neče . Kol me grizu adske boli, Ja, živuči, mrtav jesani, Želim mira, žudim grob
Dr. A. pl. Budisvoj.
3 не хот^лх теби обидЂтв,
Когда лмбви твоеи желалг. Хот^ЛХ Л Л1ШБ увид$тБ Љобви твоеи лривалЂ,
Чтобн лмбптв теби сердечно,
II житб сб Тобои ОДНОИ ДуШОЛ. И 6биб желалЂ тволјгб л в^чно, II уиеретв, лгоба, с% тобои.
a вогб прлшло одно лгновенБе,
Когда a в<» теба узналг! Прошло и сладкое волненБе,
II бшстро л сб небесЂ упалгб.
Фр. ЦелестнпЂ.
h poezij M. J. Lermontova.
P o д и h a.
Л»бл» отчизлу н, ho страннок) лгобоввк): He по64дптб еи разсудокт, Moii, Ни слава, куплеинаа кровБнз, Ни полнбги гордаго довкрјн noKOii; Ни темноп старини зав^тннн преданва Не шебелат-б во шгћ отрадиаго мечтанБЛ.
Но н лмбли) — за что, не знак> сам-t — Ен лтепеи холодное иолчанве, Ен .тЉсовб безбрежнБгхг колБианБе, Разливн р^кб ел, подобние моранБ ; Проселочнвшт, путезгБ лк>блш скакатв вђ телегк И, взоромБ недленншгв пропзаа ночи iim>, Встр4чатБ по сторопазгБ, вздвнан o иочлег,1>, Дрожапџе огни печалБпихг деревенБ. Лвзблк) дбгиокт, спаленноп жнпвбт, Вт> степи кочушлџл обозг, II на холЈсћ, средБ желтон виви, Чету б&гккшрпгв березт,. С'б отрадои, многлмт, незнакомои, H вижу полное гумно, Избу, локрнтум солоиои, Сб р^вними ставнами окно; И вг праздникБ, вечером-Б рослствшЂ, СнОтр-ћтБ ДО л0лн0чн ГОТОВБ На пласку ст> топанБемБ и свистокт, НоД'б говорг ПБЛНБ1ХЂ мужичковг.
Izvirnik.
Domovina.
Jaz ljubim dom, pa s čudno to ljubeznijo: Ne gospodari v njij razum mi moj, Ni slava, kupljena s krvj6, Ni ponos naš, v zaupu na pokoj; Ni davne starine premili vsi spomini Veselih misli ne bude v srca globini.
A ljubim jaz — za kaj, pa sam ne vem — Teh naših stepi hladno njih molčanje, Neskončnih gozdov naših šepetanje, Razlive rek, podobae le morjem; Po vaških potih na „telegi" se voziti, In gledaje počasi v temno noč Nahajati na strani s željo prenočiti Tresoče se lučiee vaškili koč. Jaz ljubim dimek, če gori strnišče: Na stepi škrip vrtečih se koles, Na holmu, sredi njive, pa perišče Lepo belečih se tu brez. Z zavestjo, mnogim še neznano, Tu gledam gumno jaz polno, Ter hišico, pokrito s slamo, Lepo zrezljano oknico; In v praznik, ko je polje rosno, Jaz rad si gledam kmetski ples. Какб tu ukajo še pozno, Pijani govord pa vmes.
C.
Домовина.
Дз лгобил дол, na с чуднж т,к лтбезшж: Не господари в лкш разун ми мои, Hi слава, кушљена с крввик, Hi понос наш, в заупу на покои; Hi давне старине премили всп спомшш ВеселБИ мислш не бждд в срца глжбини.
A лгобим аз — за Kaii, па сан не в^м —■
Тех наших степи хладно лбих жолчанве,
Нескончннх гоздов наших шепетанБе,
Разливе р^к, лодобно ле Mopieit;
По вашких ПЛ.ТБ1Х на „телег^" са возити
Ин ГЛАД81А пичасб в теинж ноч
Наханти на страни с желиг, преночити
Трдсљчд сд лучицА вашких кљч.
Зз ЛЈобии димек, че горц стрншце
Ha cieni шкрнп вртдчих се колее,
На холму ср^д-ћ НБиве, па перигце
Лкпо б^лАшк сд ту бр-ћз.
C зав1;стБж, многии ше незнанж,
Ту глАдам гумно лз полно,
Тер хишии,*., покритж. с слаж»,
Ипо зр4зланж окннц*,
Ин в празник, ко ie нолве росио.
51з рад си гллдаш кметскш плдс,
Како ту ука*. ше позно,
IliiiHii говорљ па вмес.
ЛамурскШ.
ЧЂМТ, ЛН)ДИ ЖИЕЉ1 ? -
Разсказт. Д^ва Толстого. —
IX.
РазговорнласБ женцпна и стала разсказвгватБ : „Го-довђ шеств, говоритЂ, тому д4ло бшо, в'б одлу нед'кио об-мерлп спроткл ати: отца во вторникт. похоровлли, a матв вђ илтниду цомерла. Осталисв обморушкп зти отб отда трехт, денБковг, a матв л дпл не црожила. Д вђ зту пору сђ мужемг в'б крестклиепг!; жнла. Соскдп сђ нами бнли, дворгб об'Б дворг жили. Отецг ихт, мужикт. одп-ногаи бвглг, вђ рош'ћ работалг. Да уронилп дерево какг-то на нето, его боперекг дрпхватлло. Все нутро вида-вило. Толбко довезлп, одт, п отдалт. Богу душу, a баба ег.о кђ ту же ][едг1;.ио и роди двошио — потт, зтлхг д1> вочекг. Б'6дностб, одпдочество: одна баба бнла, ни ста-рухл, ни д^вчодкп.
„Одда родпла, одна л померла.
„Пошла л на утро лров^датв соскдку; прихожу вт» пзбу, a она, сердечдал, ужг и заетнла. Да, какг домл-рала, завалиласБ на д-квочку. Вотђ зту задавпла — ножку вивернула. Собралсл народх — обмилн, одрлгалп, гробг сд^лали, похоронплп. Все добрие лгодл. Осталлсв д^в-чопкл одн'1>. Куда лхб д^тб? A л пзћ бабт, одна ст> ре-бенкомт, бвгла. Первелвкаго малБчлка восвмуго нед^лк) нормила. Взлла л пхг до временл кт, себ£. Собралисв мужпкп; думалп, дуаалл, куда лхђ д$тб, да н гововлтт, miiI; : „Тгј, Марвл, подержл докакћсгБ д^вочекг у себл, a мн, дад срокг, пхт> обдумаеггв .." A л разокг локор-мпла грудви прлменБКуго. a зту раздавлелнуго л коршдтБ пе стала. Не чалла et живол 6б1тб. Да думам себ'ћ, за что аагелБСкал душка м.ткетг, жалко стало к ту. Стала кормнтв, да так'б-то одного своего, да зтпхг двухг, — троихт, грудБК) л вБшоршгла. Молода бг,тла, спла била, да и шнца хорошал. И молока столбко, Богђ далг, вг гру-длхђ бгЈЛО, что залБитсл бБ1вало. Двопхг кормлго бивало, a третвл ждетв. Отвалитсл одда, третвго возБму. Да такв-то Богђ ириве.гб, что зтнхг ввткормпла, a своего до вто-рому годочку схороплла. II болвше Ботб дгћтеи не да.та. A достатокч. дрлбавллтБса сталг. Вогђ тедерв жлвемЂ зд^сб на мелбвкц'1;, у кудца. ЖалованБе болвшое, жпзлб хорошал. A дгћтен h']iti> ! ii какг 6бг мн4 жптб оддод, кабн пе д1;1!чош;л зтп! Какг. же мнгЈ; лх-б ле лкбдтв ? Толбко' у мелл п воску вг св-кч-ћ, что oni".
Прижала кђ себ4 жеицпна оддол рукол д'квочку хромелБкуи, a другол рукол стала со шекЂ слезн стлратв.
„Впдно лословпца ле млмо молвлтсл: „безг отца-матерл прожпвутЂ, a безг Бога пе проживутЂ".
Поговорллп онп такЂ лромежБ себл, лоддллас.Б жел-цлна лттп ; лроволллл ее хозлева, огллнулпсв ла Мпхаллу. A онђ спдлтв, сложивши рукп па кол^лкахг, гллдптђ вверхЂ, улибаетсл.
- Zakaj so ljudje živi?
Preložil M. P. — (Dalje.)
IX.
Začela je razgovarjati se ženska in pripovedovati: „Sest let je, pravi, od tega, odkar ste neki teden osiroteli : očeta so v torek pokopali, a mati je v petek umrla. Ostali ste sirotici od treh kratkih dnij a mati ni dneva ni preživela. Tačas sem živela z možem na kmetih. Bili smo sosedje, živeli smo drug poleg drugega. Oče njih je živel sam, delal je v hosti. Palo je drevo nanj, prijelo ga počez. Ves drob mu je zmečkalo. Jedva so ga pripeljali domov, oddal je Bogu dušo, a žena njegova porodi baš ta teden dvojčki ■— ti-le deklici. Oboštvo, osamelost: sama žena je bila, ni starke, ni deklice.
„Sama je porodila, sama tudi umrla."
„Šla sem zjutraj obiskati sosedo ; pridem v kočo, a ona je uže bila mrzla. A koje umrla, zavalila seje na deklico. To je pobabnila — nogo ji je zvila. Zbrali so se ljudje — omili jo, očistili, naredili rakev, pokopali. Samo dobri ljudje. Ostali ste deklici sami. Kam ji deti ? A jaz sem izmed žen sama imela otroka. Prvega dečka sem redila osmi teden. Vzela sem ji do časa k sebi. Zbrali so se kmetje ; mislili so, mislili, kam bi ji deli in reko meni: „Ti, Marija, obdrži med tem deklici pri sebi, a mi v tem času premislimo stvar." Prvikrat sem podo-jila le zdravo deklico, a te pohabljene nisem. Nisem upala, da bo živela. A mislila sem si, zakaj bi angelj-ček hiral, in začela se mi je smiliti tudi ta. Začela sem rediti, jednega svojega in ti dve, — tri sem s prsi nasitila. Mlada sem bila, močna a tudi hrana dobra. In mleka v prsih je Bog dal dosti. Dvoje dojim, a tretja čaka. Ko se odvali jeduo, vzamem tretje. In tako je Bog privedel, da sem jih izredila, a svojega sem po drugem letu pokopala. In Bog mi ni dal več otrok. A izobilje se je jelo množiti. Sedaj živim tukaj v mlinu, pri kupcu. Plača je velika. Živenje dobro. A otrok ni. In kako bi mi bilo samej živeti, ko bi teh deklic ne bilo ! Какб bi jih ne ljubila ?
Pritisnila je žena k sebi z jedno roko hromo deklico, a z drugo je začela otirati si solzč z lic.
„Bazvidno je, daje resnična poslovica: „brez očeta matere prežive, a brez Boga ne."
Pogovorili so se tako med seboj, vzdignila se je žena, da odidejo, spremili so jo domači in se ozrli na Mihajla. A on sedi zloživši roki na kolenih, gleda kvišku in se smehlja.
X.
Подошелт. ki. нему Семенг. Что, говоритг; тн Ми-хаила ?
ВсталЂ Миханла ст> лавкп, иоложплђ работу : снл.тв фартукЂ, ноклонилсл хозлину сг. хозликои п говоритт.:
—	ГГростите, хозлева. Менл Богв простилг. Про-стпте и вн.
II видлтт. хозлева, что отт, Михаилн cbi/n, идегв. И всталг Семенг, ноклонплсл Мпхаил^ п сказалт. ему :
—	Вижу л, Михалла, что тн не простоп человккг, и не могу л тебл держатв, н не могу л тебл спрашиватв. Скажи Mirt толвко одно : отчего, когда л нашелт. тебл и прнвелЂ вт, домв, тн бнлт> пасмурент, и, когда баба подала ужпнатв, тн улнбвулел иа нее п сгв т1;хт, порт, сталЂ св^тл-ће. Потомг, когда жешцина приводнла дгћио-чект., тн улибпулсл in, третш разЂ п весв нросв^тл&тв, Скажи imt, Мнхаила, отчего такоп свгћтг отт, тебл и отђ чего тм улмбнулсл три раза.
И сказалт> Миханла:
—	Отг того ciif.tt, отђ менл, что л бнлг наказавЂ. a теперв Богв дростшгв мепл. A улшблулсл л трн раза отђ того, что мн'Ј; вадо бнло узпатв трп слова Божјл. II л узналх слова Божш: одно слово л узналг, когда твол жена пожал'ћла менл, п огв того л вт, лерввш разг ули-блулсл. Другое елово л узналг, котда богачт. заказивалг садоги, п л вђ другои раз-в улнбпулел, н теперв, когда л увидалг д'ћвочект>, л узиалг нослФ.днее, третве слово. и л улибпулсл вђ третп! разт..
II сказалЂ Семенг:
—	Скажп хнt, Михаила, за что Боп, наказалг тебл, н кагаа т'1; слова Бога, чтобм шгћ знатв ?
II сказалв Мпха^ла:
—	НаказалЂ меил Богв за то, что л ослушалсл Его. fl билг ангелг на неб'1ћ, и дослалв меил Господв вм-
, нутв изђ женшшш душу. Слетћлт, л ла землго, вижу: лежигв одиа жена — болвла, родпла двоишо, двухгв д-!;-вочекг. Копошатсл д^вочки додл4 матери, и ле можетг ихт. матв кт, грудлмт, взлтб. Увпдала меил жеиа, понлла, что Богг меил по душу иослалг, заллакала и говоритт,: „Алгелв Божш ! мужа моего тјлбко схороиилп: дереволгв bi, л$су убпдо. Н'1;т'1> у менл ии сестри, нн тетки, ни бабки: векому мопхт, еиротв возраститв, не берп тн jioio душеввку, дап шгћ самон дгћтел всионтб, вскормнтв, на ногп поставнтв. Нелвзл дктлгв безв отда, без-в матерн ирожлтв". II иослуша.тв л матерп ; приложилт, одну д-ћ-вочку к'в грудн, лодалЂ другуго матерп вг рукп и иод-иллсл кђ Госноду на вебо. ПрилетћлЂ кјб Госиоду н говорптЂ: „Не могт> л нзт, родилвпицц душл вмнутв. Отда деревомг ублло, матв родила дволпшо н молнтг пе братв изг нел душп, говоригв: „Дан мн'Јћ д^тел всиоитв, вскормптв, иа иош доставитв. Велвзл д^тлмв безх отца, безв матерп нрожитв". Не ввшулв: „Поди, внав изђ ро-
X.
Pristopil je Semen k njemu. Kaj pa ti, pravi, Mihajla ?
Vstal je Mihaljko s klopi, odložil delo; odvezal si je predpasnik, poklonil se gospodarju in gospodinji ter govoril:
—	Odpustite mi. Bog mi je odpustil, odpustite tudi vi.
In vidita gospodar in gospodinja, da ide od Mihajla svit. In vstal je Semen, poklonil se Mihajlu in mu rekel:
—	Vidim, Mihajlko, da nisi navaden človek, ne moreni te izpraševati. Povej mi le jedno: ko sem te našel in privedel v hišo, zakaj si bif mračen, a ko ti je dala žena večerje, nasmehnil si se jej in od tačas si bil svetlejši. Potem ko je gospod ukazoval čevlje, nasmehnil si se drugikrat in od tačas si bil še svetlejši, in sedaj, ko je žena privela deklici, nasmehnil si se tretjikrat in ves prosvitlel. Povej mi, Mihaljko, zakaj ide takšen svit od tebe, in zakaj si se nasmehnil trikrat.
Mihajlko pa reče:
—	Zato ide svit, ker sem bil kaznovan, a sedaj mi je Bog odpustil. A nasmehnil sem se trikrat zato, ker mi je bilo treba zvedeti tri slova božja. In zvedel sem slova božja: jedno slovo sem zvedel, ko se me je vsmilila tvoja žena in radi tega sem so nasmehnil prvikrat. Drugo slovo sem zvedel, ko je bogatin ukazoval čevlje, in nasmehnil sem so drugikrat, in sedaj, ko sem videl deklici, zvedel sem poslednje, tretje slovo, in nasmehnil sem se tretjikrat.
In Semen je rekel:
—	Povej mi, Mihajlko, zakaj te je Bog kaznoval, in kakšna so ta slova božja, da bi jih vedel ?
In Mihajlko reče :
—	Kaznoval me je Bog zato, ker Ga nisem slu-šal. Bil sem angelj v nebesih, in Gospod me je poslal, da vzamem dušo iz ženske. Zletel sem na zemljo : vidim : žena leži sama — bolna, porodila je dvojčki, deklici. Gibljeti se deklici poleg matere, a mati jih ne more vzeti k prsom. Zagledala me je žena, tunela, da me je Bog poslal po dušo, zaplakala je in rekla: Angelj božji! moža so jedva pokopali : ubilo ga je drevo v gozdu. Nimam ni sestre, ni tete, ni babice : ni ga, da bi moji siroti odgojil ; ne jemlji duše moje, daj, da sama odgojim deteti, izredim in postavim na noge. Ni možno preživeti deci brez očeta, brez matere." In poslušal sem mater; del sem jedno deklico k prsom, podal drugo materi v roke in se dvignil k Gospodu v nebesa. Priletel sem k Gospodu in rekel: „Nisem mogel vzeti duše iz porodnice. Očeta je drevo ubilo, mati je porodila dvojčki in prosila, ne vzeti iz nje duše, rekši: „Daj meni otroka odgojiti, izrediti, preskrbeti. Ni možno deci preživeti brez očeta, brez matere. Nisem vzel duše iz porodnice." In rekel je Gospod: „Idi, vzemi iz po-
дилвннци дуту". H ска-залт. Госиодг : „Поди, внш, изђ родплвницн душу и узнаепп, трп слова : узнаешв, что естг, в-jb лгодлхг, и чего не дано лгодлмљ, и чЈјмђ лгодц жнвн. Когда узнаешв, вернеињсл на иебо. „Полегкгг. л назадг, на зелшо ii винулг изђ родилвнпцц дувду.
Отпали младепџн от-б грудеи. Завалилосв ва кро-ватп мертвое т-ћло, прпдавило одну д1;вочку, виверпуло еп ножку. Ноднллсл л над-в ссломђ, хотклг отнестн душу Богу, иодхватшгв леил в^терг, повнслтг у шенл крнлвл, отвалилисБ, н пошла душа одна кћ Богу.. a л упалг у дорогл на земјш.
(Окончаше будетх).
vodnice dušo in zveš tri slova: zveš, kaj je v ljudeh, kaj ni dano ljudem, in zakaj so ljudje živi. Ko zveš, vrneš se v nebesa." Zletel sem nazaj na zemljo in vzel od porodnice dušo.
Padla sta otroka od prs. Zavalilo se je mrtvo telo na posteljo, pohabilo jedno deklico, zvilo jej nogo. Dvignil sem se nad vasjo in hotel odnesti dušo Bogu, prijel me je veter, povesila so se mi krila, odpadla, in šla je duša sama k Bogu, a jaz sem padel pri cesti na zemljo.
(Konec pride).
Značaj narodnoga junaka u južnih Slovjena.
Študija po narodnim
Jamačno : samo uzvišene ideje krščanstva, a uza to junačko i zanosno srdce Slovjena kadro je to izvesti!
Mog'o bi se komugod pričiniti na prvi pog;ed, da čin hajduka Badvice (o kojem smo čas prije govorili) nije baš sasvim korektan, da baca njeku čudnu Ijagu i sjenu na čast i morahm vrijednotu narodnoga junaka, jer se vidi, da se junak služi lukavštinom.
Dopuštamo, jer u istinu kod hajduka Radvice opažamo nješto, što nas osobito sječa na grčke junake, a to je: lukavština. Dopuštamo i to, da je ta vlasti-tost gotovo nerazdružljiva sa narodnim junakom. (Šešelj : I. p. 32. 36. V. III. 4. 5. III. 22. 26. 51. 72. itd. II. 62. itd. itd.). Njom se junak služi, poput Uliksa, u svakoj sgodi, gdje mu se samcu boriti protiv brojne večine protivnika; ali valja opaziti i uvažiti, da to ne-čini nikad, ako je na mejdanu : — čovjek protiv čo-vjeka. On misli, da mu je u prvom slučaju to slobodno, jer ne postoji razmjerje izmedju sila njegovih i protiv-nikovih. Kad je protivnik brojem jači (često čitava četa), kako ne če biti njemu samcu slobodno koristo-vati se kojim sgodnim trenutkom, junačkom vještinom ? Ako pak stoji četa protiv čete — do koga visi uspjeli pobjede, ako ne do mudre uprave četovodje ? Zar njemu ne če biti slobodno ono, što je slobodno svakom razum-nome stvoru : misliti svojom glavom ? A što je drugo ova lukavština, ako ne to? Nije to izdajnička prevara, več ono, što je slobodno svakome junaku, svakom vodji: koristovati se sgodnim časom i sgodnim položajem. To nas nuka, da ni u lukavštini junakovoj ne nalazimo povrijedu njegova čista značaja, njegove časti i poštenja, več samo promišljenu razboritost u djelovanju.
IV.
Junak narodne pjesme je eminentno krščanin, koji je do smrti odan svome Bogu i vjeri. Religiozno čustvo južnih Slovjena, kojega liisu mogle ni stotine godina turskog podaničtva uništiti, na daleko je poznato. Slava mu se razširila po čitavome svijetu, a ime mu je upi-
pjesmama. (Dalje).
sano zlatnini slovima u analima krščanstva. Ta ko'iko su samo južni S!ovjeni prolili vlastite krvi „za krst častni!" Komu nisu s te strane poznati Hrvati, koji su od nasljednika sv. Petra i od čitavoga zapada prozvani „Antemura'e Christianitatis" ? Ta gotovo da nema jedne stope zemalja južnoslovjenskih, koja ne bi bila nato-pljena i premočena krvlju svojih stanovnika. Je li onda čudo, ako je narodni junak kao u svemu, tako i u tome odraz, ogledalo tog narodnoga čuvstva? Ta što če i biti drugo pravi zastupnik naroda, ako ne njegov odraz ? I u istinu, religioznost je bitna značajka narodnoga junaka. Štogod radi, štogod započinje — radi i zapo-činje u ime „Boga velikoga". Komnen barjaktar, kad se sprema na mejdan, „Jezus reče, na dorata kleče" (Šešelj : I. p. 40. 205.); a junački Gruica, kad se spremi na troglava Arapina (Šeš. I. p. 66.): Spomenuo ime Isusovo : „Sve kad si mi u pomoči bilo, „I danas me nemoj zabaciti!"
Ne boji se junak nikoga do Boga (V. III. 1. II. 8. II. 34. itd.), a :
„Dok je meni Boga velikoga I prečiste djevice Marije, I gjogata stara babe moga — Ne bojim se trideset Arapa: Sviju ču ili, z Bogom, predobiti."
Zato i opominje vodja četu uvijek prije boja, da se sjete na Boga, da njega prizovu u pomoč:
„A jednoga Boga pomenite" (V. III. 43. II. 42.) jer s njim če jamačno nadvladati, dok Turčin ne če, jer se „uzdaje u svoju silil, a ne zna da je sila u Boga višnjega" (V. IV. 10. V. 4.) :
Ma ne veli Ture: ako Boga da! Kako što mu ni pomoči ne če. (V. III. 37.). — Da mu bude borba što uspješnija, jer se bori za vjeru Kristovu, a i jer bi mogo u boju po-ginuti, pripravlja junak sebe i svu četu na sretnui blaženu smrt. On izpovijeda svoje grijehe, čini zaduž-
bine, dijeli milostinje crkvama i siromasima (V. II. 74. 21.), napokon prima svetu pričest (V. IV. 57. II. 46. V. II. 62. itd.) a onda podje vesela i zadovoljna srdca u boj :
Pa što Bog da i sreča od Boga! (V. III. 43.). — Sa svim je prirodno, ako takav junak, koji je sav opojen uzvišenim istinama svetoga evan-djelja, predpostavlja carstvo nebeško carstvu zemalj-skome. — Ako i ljubi doraovinu tako žarko, da je u svako doba spreman proliti svoju krvcu, dati svoj život za njenu sreču, spas i slobodu — ipak se on sječa, da nije samo čovjek član družtva ljudskoga, da mu nije slava ovog svijeta najvišom svrbom, več da je čovjek krščanin, stvoren da služi Bogu, i da u Bogu postigne svoju svrhu. Jer je ovo posljednje više od prvoga, teži junak, u koliziji ovili dviju ideala, za visim — za Bogom, i opet ostane, što je bio — čisti značaj! Lijepo nam to prikazuje pjesma o boju na Kosovu. Sveti Ilija donio caru Lazaru, prije boja na Kosovu, list od presv. Bogorodice (V. II. 46.), u kojem mu se daje na volju, da bira, što voli: carstvo nebeško ili zemaljsko. Što si odabere, to če dobiti. Car misli misli svakojake, i sve na jedno smisli:
„Ako ču se privoleti carstvu, Privoleti carstvu zemaljskome, Zamaljsko je za maleno carstvo, A nebeško u vek i do veka." Car volede carstvu nebeskome.
Koga ne če zadiviti ovakavjunak? Zar se s njim može uzporediti slavohlepni Achilej ili tašti Cid ? Doista, ne.
Ako je narodni junak ovako odan Bogu i kršč-anskoj vjeri, punim čemo pravom očekivati, da mu je mnogo stalo do njegova moralnoga poštenja i do vlastite časti. Junak ne če zadane riječi prekršiti, ma ga to i glave stajalo (Šeš. : I. p. 108. III. 48.), a ništa ne če učiniti, što bi bilo protiv njegove časti i protiv moralnoga reda, ma se zamjerio istom caru (Š. p. 35. V. II. 62. II. 47. IV. 28. Š. p. 20.) ili vlastitome otcu (V. II. 34. II. 25.), kojemu je inače vrlo poslušan i odan sin. Ipak kako je i on samo čovjek, nije čudo, da je tako-djer kadikad podvržen ljudskim manama, kao i drugi ljudi; nije čudo ako ga kadikad zateče strast nepri-pravna, te je prežestok i prenagao (V. III. 80. I. 754. II. 40.); nu tada se redovito kaje sa svoje časovite nerazboritosti i nastoji da čin, koliko je mogiiče, iz-pravi (V. II. 64.). I tako nam narodni junak i u tom pokazuje rijedak primjer čednosti i samozataje.
Ali što je ono bilo kod prvih krščana. što je ponajviše zadivilo poganski svijet ? Koja se ono nova, ne-poznata — a ipak divna i uzvišena zvijezda ukazala na trnovitoj zemlji ? Bila je to : ljubav. Ljubav, ali ne tje^sna, putena (koju su na žalost poganski narodi i odviše poznavali), več nebeška, andjeoska; ljubav, ali ne samo prema rodjaku, prijatelju, več i prema krv-
nome neprijatelju ; ljubav, po kojoj je svaki poznavao krščanina, jer mu je bila glavno obilježje. Taj najdiv-niji i najmirisniji plod krščanstva, koji se osniva na uzvišenoj Spasiteljevoj riječi: „Kako bi rado, da vama čine ljudi, radite vi njima slično (Luk. 6, 31.)", a koju je plemeniti car Aleksandar Sever, premda rpoganin, dao napisati po zidovima svoje palače, taj najkrasniji cvijetak odiše svom milinom sa našeg narodnoga junaka. On je branitelj vjere i slobode, osvetnik zuluma i nepravde — ali i pravi krščanin. On je lirabar i lu-kav, ponosan i strastven — ali i velikodušan. Krvnome neprijatelju svoje vjere, svoje domovine, svoga plemena oprašta on, ako i znade, da bi o vaj njega, kad bi ga uhvatio, odrao i živoga na kolač nataknilo, „da se plaše orli i gavrani." Oprašta mu, jer zna za Boga, jer zna za divnu riječ Propetoga: „Ljubite neprijatelje svoje, činite dobro onima, koji vas mrze : i molite se za one, koji vas progone i ogovaraju (Mat. 5. 44.); oprašta mu „jer zna, da:
„Što je meni, i tebi je drago."
Krasnoga nam eno primjera u: „Ženidbi Ilije Smi-Ijaniča" (Šeš. p. 130.). Ilija se zaželio seje Mujagine iz Kladuše, divne Ajkune. Ali je oholi Turčin ne da, več pogrdno odbije junaka. Ilija sakupi svatove, otme djevojku, koja mu je i onako voljela, i pjevajuči ode u ravno Primorje. Mujaga sakupi Turke i podje u po-tjeru. Razvi se krvavi boj, ali Ilija pobjedi i zarobi sve turške poglavice, da i samogMuju. Sad zapita Ilija Muju, da mu uz zakletvu po istini kaže, što bi on iz njeg učinio, da ga je ovako zadobio na mejdanu. Pro-govara od Kladuše Mujo :
„Bog i vjera! Smiljanic Ilija, „Da sam tebe danas uhvatio, „Davno bih tc na kolač nabio, „Da te bura na Ivladuši kreče, „Da se plaše orli i gavrani." Al' Smiljanič srca junačkoga, On, dozivlje svoju vjernu ljubu: „Oj Ajkuno! moja ljubo draga, „Hodi bratu ti otpusti ruke, „Pa mu služi crveniku vino; Ne ču njega na muke metati,
„Mujo šura! moje dobro prvo, „Na poklon ti sa ramena glava, „Ne ču cv'jelit' tvoje vjerne ljube, „Na odžaku ostar'jele majke; „Pustiču te b'jelu dvoru tvomu,
„Što je meni, i tebi je drago."
To nenadano velikodušje tako je zadivilo Turčina, da nije znao, što bi odgovorio : „Mujo šuti", veli pjesma, „ništa ne govori, Suze roni, a godine broji."
Uzporedimo sad ovu krščanska ljubav našega junaka sa turskom okrutnosti, koja nam se črta u pjesmi: „Marko Kraljevič i ban od Vipera" (Šeš. I. p. 27.). Marko je prevarom i izdajom svoje sestre, koju je pošao
tražiti, dopao ruku bana Vipera. I Viper je njega pitao, što bi on s njime učinio, da ga je onako ulovio, a Marko mu junački odbrusi, da bi ga razsjeko na četiri pole i objesio na četiri strane drumu na razkršču. Nije Viper Ilija Smiljanič, nije on srdca milostiva, ne poz-naje on Boga velikoga, več on čini što mu reče Marko. Ali je Marko lukav, i to ga spasi. Lakomnoga Vipera lako nagovori, da mu dopusti, da si skine sjajno i bogato odijelo, kojega je šteta, da se okrvavi. Nu kad ga ovaj razriješi, skoči Marko, potegne mač i ubije Vipera i njegovih trideset hajduka. (Vidi još: Šeš. p. 173. 203. V. III. 8. 20. 21. II. 45. 61. itd.).
Ova gotovo nevjerojatna velikodušnost narodnoga junaka dobiva jošte veču cijenu, ako se uvaži, da je narodni junak isto tako plemenit i prema svome bližnjemu, prema bijedniku i siromaku. Duboko je u njegovi! srdcu ucijepljena evandjeoska riječ: „Blago m:-losrdnim, jer če sami milosrdje postidi (Mat. 5, 7.). On je se drži za čitava svoga života, i kao što je ljuti osvetnik nepravde, gotovo okrutni sudija nevjere, tako
je blaga i nježna srdca prema bijednom i poti?tenom. On junak, koji se ne boji zveka mačeva, ni zuja buz-dovana, koji neprestano gleda smrti u oči, koji ne žali svoga tijela, koji ne trene okom, ma mu se vatra na prsima ložila, taj gvozdeni čovjek, za koga bi rekao, da u njem ne bije ljudsko srdce, prolijeva suze, kad vidi nesreču siromaka (V. IV. 29.), i poduzimlje sva sredstva, da mu bijedu ublaži. (Šeš. I. p. 72. V. II. 63. 66. 74. 42. itd.). Nemilosrdje, okrutnost prema nevolj-niku jadi njega tako jako, da se s ogarnošcu odvrača od istog svoga pobratima, koji mu je inače nada sve mio i drag, i za kojeg ne bi on nikada žalio proliti vlastite krvi (V. II. 60.). Ako pak ovakav okrutnik nije s njim u ovako uzkom odnošaju, osvecuje on nemilosrdje, i ubija ga (V. II. 57. 58.) Dapače i prema istim životinjam je junak milosrdan; on je njihov štitnik u nevolji, njihov liječnik, koji in vida rane, njihov otac, koji ih hrani i oda zla brani (V. II. 54. 55.).
(Konec pride.)
Dve pomenljivi pismi.
(Is Rusije).
Pod tem zaglavjem priobčuje „Prav. Vestnik" od 5. (17) nov. t. 1. naslednji dve pismi, s primernim uvodom :
„Pismo g. Joncquet, kanonika Arasske škofije in dekana cerkve sv. Nikolaja v Boulogne, na ime proto-presbitera Petrograjskega pridvornega duhovenstva:
„Reverendissime Seigneur! Dovolite katoliškemu svečeniku izraziti vso srečo, katero je francosko duho-venstvo uživalo ob slučaju vizite, katero je zdelala (na-jn-avila) Franciji ruska eskadra. Jaz morem govoriti se ve da le v svojem imenu, od imena svečenika, podči-njenega svojej jurisdikciji in od imena faranov, izročenih mojej pastir,ikej skrbi: no jaz poznam čuvstva (sentiments) francoskih kardinalov, nadškofov, škofov in svečenikov in lahko trdim pred Vami, da je v naša srca globoko vtisnula se ljubezen k Rusiji, k Njega veličestvu Aleksandru III in Njega Presvetlej Obitelji. Francija, prava Francija, je globoko prešinena kristijan-skirn duhom in molila je z vso dušo za Rusijo. Mi, francoski svečeniki, želimo podati roko ruskim svečenikom: ali nismo bratje v Hristu Jezusu Gospodu našem ? Ali nimamo jedno in isto duhovenstvo ? Ali ne izpovedujemo jedno in isto, skoro v vseh točkah, vero ? Ne častimo-li jednako Presveto Devico ? Ko bi Vi, reverendissime Seigneur, prišli v Francijo,jaz, nižepodpi-sani, imel bi za največo čast sprejeti Vas pri sebi in pokazati Vam, kako velika so prijateljska čuvstva k Rusiji, in kako velika je naša ljubezen k našim bratom, členom ruskega duhovenstva. Blagovolite, Vaše Visoko prepodobije (Šeigneurie) izvestiti okrožujoče Vas o naših čuvstvih in soobčiti (comuniquer) jim, da se Rusija na življenje in smrt more zanašati na nas.
Imam čast imenovati se Vašega Visoko prepo-dobija najponižnejši sluga	Joncguet,
26 okt 1893	kanonik - dekan cerkve sv. Nikolaja
v Boulogne."
Odgovor (na pismo g. Jancquet) duhovnika Njih Imper. Veličestev, protopresbitera pridvornih katedral, I. F. Janiševa.
„Reverendissime pater! Veličestveni prijem, kateri je zdelala Francija ruskej eskadri in občestvene, po tem povodu, molitve (publicae preces) francoskega duhovenstva odzval se je radostno v vseh stanovih ruskega naroda in globoko ginul rusko duhovenstvo. Mi smo globoko preverjeni in z nami vse francosko duhovenstvo, da je Francija globoko prešinena kristijan-stvom, da ljubi Rusijo, njenega velikega Gospodarja in vso Presvetlo familijo ; da je ona, vskupe z vsem francoskim duhovenstvom od vse duše molila in moli za nje, in da se Rusija sme zanašati na Francijo v življenju in v smrti — vse to je v najvišej stopinji drago in tolažljivo ruskemu srcu in kakor se ve da bolje liar-monizuje kakor z značajem našega bogaboječega in car-jeljubivega naroda, ne jedenkrat dokazivšega svojim drugom svoje polno samo odvrženje in neomahljivo tvrdost, tako tudi z duhom Pravoslavne Cerkve, koja vsak dan v svojih hramih božjih moli „o miru vsega sveta i o zjedinjeniju svetih Božjih Cerkva,." Priznavaje bratstvo v Hristu Francozov in Rusov, na njih vzajemno (mutuam) bližnost v veri, identičnost njih svečenstva, jed-nakost češčenja Presvete Device Marije, Vi, Reverendissime Pater, ponujate nam, pravoslavnim svečenikom, Vašo prijateljsko roko in ste pripravljeni izkazati najboljši prejem onemu iz njih, kateremu se sluči biti v našej dragej domovini. Sprejmite najiskrenejšo, najglo-bočo hvaležnost za ta prekrasna, istino kristijanska čuvstva, katera tudi mi od vse duše vzajemno imamo k vam. Pa tudi ali moremo sedaj, ko naše črede tor-žestvujejo vzajemno zbliženje dveh velikih narodov, pomišljati o tem, kaj jih razdeljuje ? A one žalostne sence (tristes umbrae) neverja in nerazpoloženja h kri-stijanstvu sploh, katerih ni mogel skriti od vzora celo
bezprimerni blesk franko-ruskih praznovanj, nas ne obvezuje naravnost, da pozabimo vsaka raznoglasja, da se združimo v jedno za razprostranjenje na svetu onega, kar je vselej in povsod priznavalo se od vseh kristijanov, za „unum necessariiun" (Luka X, 42). In ako bi ruska in francoska srca bila za to „unum ne-cessarium" tako plameno in društvo, kakor se je to ravno kar pokazalo v Franciji pod vplivom nacijonalnih in patrijotičnih stremljenij, kako neštevilna blaga, kak nerazrušni mir, kako resnična sreča bila bi naš delež na tem svetu in v večnosti. Še jedenkrat in od vsega srca prinašam Vam svojo najglobočo zahvalo na istinem kristijanskem bratskem pismu, katero se brez zamude objavi ruskemu duhovenstvu.
Imam čast biti Vaš, Reverendissime Pater, naj-ponižnejši sluga Protopresbiter Joan Janišev 1. r.
Peterburg, 7. nov. 1893.«
Opomnja. Kakor katoliški kanonik Jonquet, tako tudi pravoslavni prošt Janišev, oba govorita, da imajo katoliški in pravoslavni jedno in isto svecenstvo ali iden-tienost svečemtva. Po učenju katoliške cerkve so namreč vsi čini (ordines) svečeustva pravoslavne cerkve kano-nični, tudi za kat. cerkev kakor po rečenju pravoslavne cerkve vsi kato'iški „Ordines", tako da se pravoslavni svečenik, ako sprejme katoliško izpovedanje, ne posvečuje, nego se prisojedinja kakor svetski človek, in spre-jevši katoliško izpovedanje, zavjema eo ipso oni čin (ordo) svečenstva, v katerem je bil v pravoslavju. Toliko v pojašnjenje onim monopolistom bogoslovja, kateri znajo vsako reč bolje, nego bogoslovje, celo — „žensko vprašanje".	? ?
ruske dr
Državni „sovet" utvrdil je predlog ministra notranjih del glede klatečih se ciganov. Odslej se ne bodo smeli več klatiti po Busiji, živeti bodo morali v občinah, h katerim so pripisani.
-• Zanimivo je, kar piše neki G. C. v „Новомг Времени" o nemških naseljenikih. Pravi, da z ruskimi kmeti ravnajo jako surovo, nekako tako, kakor fo ravnali Amerikanci z rudečekožci. G. C. je ravnatelj bolnišnice in tečajem 4 let so vsako leto dobivali kmete silno pobite od Nemcev tako, da so časi ranjenci tri dni in noči ležali nezavestni. V nekih krajih so kmetje jenjali voziti se čez nemške naselbine iz straha pred Nemci. Ti so jih namreč vlačili z vozov in pretepali brez vsakega povoda. V selu Miinchenu so naseljenici uničili del glavne državne ceste, da ne bi se ljudje vozili mimo njih. Kaj niso ljubeznjivi ti gospodje Nemci in zares visoko omikani ?
—	Pri ministerstvu notranjih del sestavljeno je poverjenstvo, da pregleda zakone tičoče se poseda zemljišč, Vi ga imajo inostranci. Glavna svrha je tu, da se omeje privilegije, katere imajo še sedaj inostrani posestniki pred ruskimi.
—	V Busiji se razvijajo „Дћгсшн колонш", kamor prijemajo se ve da sirote, uboge oti oke brez starišev, ali take, za katere se stariši ne menijo. Taki otroci navadno propadajo moralno in fizično, v teh otročjih naselbinah pa se odgajajoin učijo koristnemu znanju ter postajajo dobri, koristni členi društva.
—	N. V. Ščerbanj, mnogoletni sotrudnik Mosk. Včdoinostij in Russk. Vestnika, umrl je te dni nagloma v Parizu. Bil je vzoren časnikar - dopisnik: dopisoval je posebno marljivo Mosk. Včdo-mostim ; njegovi dopisi iz Francije bili so zanimivi in poučni, kar velja še bolj o njegovih razpravah, tiskanih v „Ruskem V." Kot pravnik bavil se je posebno pravniškimi razmerami, ter v obče kazal mnogo obširnega znanja.
Večkrati pišejo o sekti „paškovcev". Dobila je ime od rodbine Paškova ter nastala 1. 1874. v Petrogradu, ko je tje prišel lord Radstock. S prva je vlada to sekto gledala mirno. Pozornost obrnili so na se, ko so zasnovali načrt, da zjedinijo vse ruske sek-tante štundiste in molokane v eno ogromno občino. Hoteli so zje-diniti vse protestantske sekte za skupno borbo proti pravoslavju. Na vabilo Paškova sebrali so se bili 1. 1884. predstavitelji raznih sekt v Petrogradu na obče posovetovanje ; še le tu je vlada odločila se, da prekrati javno propagando Paškovcev. Ali ogromno bo-gatstvo Paškova in podpora jako vplivnih mož poddržavala je to sekto posebno med Petrograjskimi tvorniškimi delavci, ki so jo potem širili tudi dalje po Rusiji. V Petrogradu propovedala je
o b 11 n i c e.	C'i шру no HHTKi, голому рубаха.
proti sekti pravoslavna duhovščina in dela to še sedaj, ali njena borba je težka, ker ne dela z denarjem, kakor Paškovci. Slušateljev pa imajo te pravoslavne propovedi mnogo, kakor je n. pr. lansko zimo j h bilo jako mnogo v kazanskem „cooopt", ko je propovedal duhovnik Omatskij.
—	N. A. Ljubimov napisal je knjigo : Крушенгв монпрхги во Францт. Очерки п зшводи первоц зпохи французскои револвдцш. Москва. 1893. — V uvodu toži pisatelj, da je v Rusiji še vedno velika množina razumnikov-obožavateljev prve franc. prekucije: to so naivni ljudje. „Kult prekucije mislijo, da je neobhodno potreben za napredno mišljenje". Pisatelj pojasnjuje to tako. da je pred kakimi 30 leti bilo v Rusiji vse prepovedano, kjer se je govorilo o prekuciji. Vendar pa so strastno čitali ravno te prepovedane knjige in se ve da brez potrebne kritike. Tako seje razvilo ono naivno obožavanje prekucije. Celo profesorji imeli so tedaj prekucijo za potreben faktor napredka, a ne za osodno dobo razvitja načel, na katerih se osniva evropska kultura. Potrebne zrelosti ni bilo niti pri učenjakih. V 60-tih letih pa je ta ideja o potrebnosti prekucije začela prehajati v širje občinstvo, na ulico. Tedaj smeli so čitati vse preje prepovedane knjige, a resnih čitateljev bilo je le malo. Velika večina ni čitala resnih del o prekuciji : saj ni bila zrela za tako čitanje. Obožavala pa jo prekucijo, misle, da „omikan" človek mora jo obožavati. Tako se je razvil oni ruski kosmopolitizem, za kateri je morala Rusija uže drago plačevati, ki pa gine kakor pusta megla v dobah probujenja narodnega duha, narodne misli, kakor je to bilo posebno jarko za poslednje rusko-turške vojne. Bže Čaadaev (v svoj h „filosofskih pismih") je trdil, da druge prosvete ne more biti, nego jedino le evropska, katoliška. Za njim niso šli ruski Evropejci, mariveč so proglasili kult prekucije in potem evolucije, za njimi pa je slepo šlo „omikano" občinstvo vsaj po veliki večini, kakor v neki — hyp-nozi. Po katastrofi 1. marta st. st., ko je bil ubit Aleksander II., probuja se rusko razumništvo iz te hypnoze, jačajo se zgodovinsko narodna načela, in z njimi vera v bodočnost - brez kulta prekucije.
-	Celo v Rusiji so do najnovejšega časa v obče poznali M. N. Katkova le kot časnikarja ali pa še kot bivšega vseuč. profes-sora. O literaturnem njegovem delovanju vedelo so je malo. Se kot dijak prevcl je s tovariši „Zgodovino srednjih vekov" od De Michela, kar je zasvedočil izdatelj tega dela v predgovoru (prof. Pogodin). Tudi je Katkov sodeloval pri sestavi predavanj prof Davydova, ki so izšla pod zngl.: „Чтен.а o еловесности". Malo pred
svršetkom vseučilišča prevel je z angležkega prvi čin Shakespeare-ove tragedije: „Romeo in Julija". L. 1838. prevel je razpravo Ttet-schera „O философскон критшЉ художественнаго произведеша", kjer v predgovoru prevodilec najavlja novo dobo — estetsko — filosof-ske kritike. Več pesmij prevel je iz llehte-a in Relantta, peti čin iz „llomeja in Julije". V „Oteč. znpiskab" je tudi priobčil več razprav n. pr. „Отзнвг иностранда o Пушкин!;", (prevod iz Varnha-gena von Ense), dve razpravi o ruskih pesmih, sebranih po Saha-rovu. „O второмх нзданш Iliadj Гн'ћдича" itd. itd. Prevodi napisani so prekrasnim jezikom, kakor tudi vse razprave, odlikujoče se še posebno bistrim umom, kar je priznal uže znameniti kritik Bčlinskij.
Pred odhodom v inozemstvo (1840. 1.) pustil je K. doma tri prevode: „Свидаше" i „Разставаше" i „Romeja in Julija" (celo). Potoval je v Berolin na vseučilišče, kjer je pridno poslušal predavanja, posebno Schellingova. Ta filosof je jako vplival na razvitje K-a Obelodanil je pa ta čas le 2 stvari: „Germanska literatura" ter „pregled prvega predavanja Schellinga". Kmalu se je vrnil v Rusijo ter je 1?43. 1. začel delati za svojo ,magistersko disserta-eijo". Čez 2 leti tiskal je to razpravo in sicer: „06ђ злементага и формапг славлно-русскаго лзнка", katero je kritika sprejela kaj laskavo. Sprejel pa je ponudbo, da je kot pristav čital on jezikoslovec v Mosk. vseučilišču o fiiosofiji, logiki in psihologiji. Ko je pa 1849. 1. predavanje filosofije bilo prepovedano, a so logiko in psihologijo smeli predavati le duhovniki: moral je K. zapustiti svojo
službo ter je 1. 1851. prevzel uredništvo „Mosk. Včdomostij". Tako se je začela najvažneja doba njegovega delovanja. PoVg časnikarskega dela ni zanemaril literat. delovanja ter je v 50.tih letih napisal n pr. „Очерки древнМшаго пермда греческои философш", jn svoje opazke na recenzijo te razprave. Tečajem 6 let se je tako izuril, da je preosnoval „Mosk. Ved." in mesečniku „Русскш В+.стникт." navdihnil svoj sveži duh. V svojem znamenitem časniku napisal je tečajem 30 let veliko množino važnih člankov in pisal tudi za „Русс. B." n. pr. kritično razpravo o Puškinu, o Koljcovu, nekro-log Kudrjavceva, o poljskem in ruskem vprašanju, o „učevni" reformi itd. Po njegovi smrti 1. 1887 bili so posebe natisnem važnejši njegovi članki in razprave, neka pisma k Popovu. Vsemu temu je Polivanov napisal predgovor in dodal svoje opazke.
K. je mogočno vplival v Rusiji in tudi zunaj nje. Med nezrelim delom r. občinstva imel je strastnih nasprotnikov: bali so se silnega njegovega peresa. Imel pa je v najboljših ljudeh gore do prestola iskrenih privržencev. Saj tudi ni moglo biti drugače: mož je bil resen, globok mislitelj, posebno političen veleum. katerega so slušali prijatelji in neprijatelji. Bil je v marsičem pravi kažipot in celo prorOk za bližo ali daljšo bodočnost. Za to imajo posebno njegovi uvodni članki trajno vrednost in bodo poučni ne samo za politika in zgodovinarja, mariveč tudi za mislečega ruskega domorodca v obče, še dolga in dolga leta.
C.
OGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a) slovenske dežele :
Skupščina Slovenskega društva v Ljubljani
zborovala je dne 3. t. m., da se posovetuje o politiškem položen.ju in o ministerstvenem zakonskem načrtu volilne preosnove. V jako dobro obiskani skupščini spregovoril je prvi Ivan Hribar, naglašajoč, da ima gotovo slovenski narod več vzrokov spremljati živim zanimanjem politiške spremembe, kakor kateri koli drugi narod. Govornik obsojal je 141etno Taaffejevo vlado, katera za Slovane ni storila ničesar, za to so konečno postali nezadovoljni slovanski narodi. Po Taaffejevem padu sestavil se je novi kabinet iz treh ko-alovanih strank. Izjavo tega kabineta primerja govornik z obzirom na Slovence z Dantejevim „Lasciate ogni speranza!" Neslovanski Poljaki vstopili so v novi kabinet ter dokazali s tem, da jim ni ničesar do slovanske jednakopravnosti. — Govornik razpravlja zatem stališče, katero zavzimajo proti novi vladi slovenski državni poslanci. Dokazuje, kakč so pomagali strmoglaviti Taaffejevo vlado in s tem omogočili nemški levici priti do krmila. Obžaluje, da niso vsi slovenski zastopniki uvideli, da zahteva narodna čast izstop iz Ho-henwartovega kluba in sporazumno postopanje s hrvatsko-slovenskimi poslanci v jugoslovanskem klubu. Povdarja dejstvo, da 11 milijonov Slovanov ne stoji z vladno stranko zbok česar bode Avstrija prisiljena moralno, da jim da konečno pravice, katere jim pripadajo. Konečno predlaga resolucijo, vsled katere naj nastoja „Slovensko društvo" storiti vse možno v dosego vsestranske ravnopravnosti in splošnega volilnega prava ter izreka nadejo, da se tudi v Hohenvvarto-vem klubu ostali poslanci skoro združijo z jugoslovanskim klubom in stopijo skupno s tem v skupino ostalih slovanskih narodov. Posl. dr. Ferjančič omenja za tem, da je morebiti zavisna cela ustava od tega, ako ostane sedem slovenskih poslancev v Hohenvvartovem klubu. Ako izstopi tudi teh sedem, dokazano je nedvomljivo, da Hohenvvart ne more ostati več vodja stranke, niti poslanec slovenski. У tem
slučaju bil bi Hohenwart prisiljen položiti svoj mandat. Čim odstopi on, razpade njegov klub, kajti znano je, da drži klub jedino le njegova oseba Ako pa razpade klub, odpade jeden del koalicije, in nasledek moral bi biti ta, da nastopi druga vlada, v kateri bi bili zastopani poleg Poljakov tudi drugi Slovani. — Drugi govorniki obžalovali so tudi, da niso izstopili vsi slovenski poslanci iz Hohenvvartovega kluba, in seja je bila zaključena po jednoglasnem vsprejetju resolucij. Poročilo dr. Feijančičevo o položenju je bilo obširno in nekaj je pri tem takega, kar poživlja h kritiki. Drugi naš članek se poslužuje nekoliko te kritike. Najbolje, kakor odgovarja stvarem je na tem shodu vsekako govoril g. I Hribar.
Deželna razstava kranjska bode leta 1895. v Ljubljani. S to razstavo namerjajo spojiti učitelji izložbo učil.
Narodna požrtvovalnost. Ljubljansko društvo za podporo siromašnih dijakov „Kadogoj" dobilo je v kratki dobi svojega obstanka, uže nad 30.000 kron darov in članarine.
Slovensko šolstvo Na 10.000 ljudij pride na Štajerskem 6'/>, na Koroškem 10 na Kranjskem 6'/a in na Primorskem 6 osnovnih šol. Na 100 km. pridejo na Štajerskem skoro 4, na Koroškem in Kranjskem po 3'/*, na Primorskem skoro 6 osnovnih šol. Na Kranjskem rastlo je poslednji čas število šol hitrejše, kot pa prebivalstvo.
Slovanščina na Graškem vseučilišču. Dr. V. Oblak začel je početkom tek. meseca na Graškem vseučilišču predavanje slovanskih predmetov in to: L „Uvod v staro-slovensko slovnico" (2 uri) in II. „Pregled slovanskega jezikovnega sveta s posebnim ozirom na Jugoslovane* (1 uro na teden). Celjska „Doniovina" omenja, da so se ta predavanja zakasnila zbok tega, ker je želelo ministerstvo, da se dr. Oblak habilituje ne le za „jugoslovansko filologijo", ampak za „slovensko filologijo" s posebnim ozirom na jugoslovanske jezike.
Slovenski ulični napisi v Celju. Celjski Slovenci pritožili so se po dr. Dečku na upravno sodišče zbok tega, da so v Celju samo nemški ulični napisi. Upravno sodišče je to pritožbo odbilo, češ da ta zadeva ne pripada v njegov delokrog, ampak da ima razsojevati o njej državno sodišče. Pritožbo vložili so zatorej pri državnem sodišču. „Domovina" pripominja k temu: Bog znd, kako si utegne pa to pomagati iz zadrege, da ne bi bilo treba priznati Slovencem tega, kar uže veleva znani § 19. ?
Slovenci v Ameriki. „Glas Naroda" je ime novemu časopisu, ki so ga začeli izdajati ameriški Slovenci v Novem Yorku. Program listu je: Zastopati, zagovarjati in braniti delavski stan v Ameriki. — V prvi svoji številki piše omenjeni list med ostalim : „V sveto nalogo smo si vzeli braniti in voditi po pravi poti rojake-delavce in tudi pisati kaj koristnega za brate sotrpine v stari domovini. Sveta nam bodi vera katoliška, ne bodemo se je dotikali, ampak branili bodemo to dragoceno svetinjo, katero smo podedovali od naših mater. Odločno bodemo stali na narodni podstavi in priporočali našim rojakom, da naj vedno in povsodi med seboj govorijo naš lepo doneči slovenski jezik in da naj se nikar ne sramujejo biti sinovi čilega slovenskega naroda". — Adresa listu je: „Glas Naroda", 436 E. 72 U. St. New York City.
b) ostali slovanski svet.
Državni zbor. [Do 25. nov.] Cesar je v posebno laskavem pismu poslavil grofa TalTeja dne 11. nov.; istega dne je imenoval novo ministerstvo, katerega člene smo navedli zadnjič. 4 členi so prestopili iz starega v novo ministerstvo; med novimi sta 2 Poljaka, drugi so Nemci. Poljaki zastopajo sami sebe; ostali Slovani nimajo nobenega ministra, da si znaša njih naseljenje kakih 11 ali 12 milijonov duš. Razločujejo v miuisterstvu pa konservativne in liberalne člene; glavno pa za Slovane ni ne liberalizem, ne konservatizem, ampak da so ministri poleg 2 Poljakov Nemci. — Dne 23. nov. seje o-tvoril zopet državni zbor, in se je takoj predstavilo novo ministerstvo. Ministerski predsednik knez Windischgraetz je pre-čital ministerski program, o katerem smo govorili zadnjič na uvodnem mestu. Dr. Herold je hotel pričeti takoj debato o razglašenem programu ; predsednik zbornice mu pa tega ni dovolil, zaradi tega je predložil pismeno predlog nujnosti, da se začne presojevanje vladne izjave. Nujnost pa se je po raznih govorih odklonila s 171 proti 87 glasom. Za nujnost so govorili Mladočehi in z večine slovanski zastopniki zunaj Poijakov ter antisemiti. Dr. Herold je dokazaval, da nujnost je potrebna, ker narodi hočejo vendar dobro poznati program, ki molči o najvažnejših, sosebno pa nacijonalnem vprašanju, potem ker razun Poljakov niso zastopani ostali Slovani v novi vladi. Prof. Kaizl je kazal na to, da vlada govori o odkritosti in resnici, torej naj se ne zakrivajo misli novega programa. Staročeh dr. Fanderlik je povdarjal, da novi program zahteva jasnosti brez odloga. Poljak Abrahamovicz in nemški levičar Heilsberg pa sta rekla, da bode prilika za kritiko programa ob obravnavanju provizornega budgeta. Govorila sta za nujnost tudi dr. Lueger in dr. Laginja; poslednji je rekel, da je sedaj dolžnost, da slovanski zastopniki podajo brezizjemno roko Mladočehom za skupno postopanje. Dr. Vašaty je prorokoval da ta vlada ne bode sestajala dolgo. Za opozicijo bode stala večina narodov ; vsi ti, ki so brez nasledstva (Enterbte), so na naši strani; oni glasujejo z nami. Hočete predložiti brambovsko predlogo, ali kot umetno koalovana večina nimate prava, glasovati o dolžnostih tukaj ne zastopanih in jim nakladati krvni davek. O izjemnem stanju molči vladna izjava.
S tem se je debata završila in pokazala takoj v prvi seji moč koalicije. Jednako so prekratili debato o volilui reformi grofa Taaffeja ter jo izročili stalnemu odseku za volilno reformo; ta odsek se na predlog Bomanczukov pomnoži za 12 členov. Važno je, kako se bodo vedli pojedini klubi. Klub nemške levice je brez pridržka sprejel vladni program. Iz Hohenwartovega kluba so pa iztopili Slovenci : Ferjančič, Kušar, Gregorec, Gregorčič, (slovenski zastopnik) Alfred Co-ronini, Nabergoj in Hrvatje: Klaič, Bulat, Borčič, Šupuk. Ostali pa so še v Hohenw. klubu Slovenci: Globočnik, Klun, Pfeifer, Povše, Kobič, Šuklje in Vošnjak! Hohenw. klub je sprejel jednoglasno resolucijo nemških konservativcev, katera pravi, da klub hoče vlado podpirati le v smislu verskih, pol, nacijoualnih in gospodarstvenih načel. Šuklje pa je predlagal : „Klub konservativcev pravi, da se hoče nepremično držati ustavno podeljene jednakopravnosti vseh avstrijskih narodov in je odločen, storiti vse v pomoč, da se izvrši to osnovno pravo avstrijske ustave." Tudi ta resolucija se je sprejela jednoglasno. Sama po sebi se jako lepo glasi ta resolucija, no ona meče slovenskim čitateljem pesek v oči, in mi bi še strože rekli, da je ta resolucija pravi „Schwin-del". S takim slepljenjem si hočejo navedeni pos anci opravičiti svoje stališče, da niso izstopili iz Hobenw. kluba. Kaj pomaga razglašati, da se bodo potegovali za narodno jednakopravnost v koaliciji in pri vladi, katera je razun volilne reforme izbacnila iz svojega programa vsa druga pol. vprašanja. Koaliciji in vladi pač ugaja tako postopanje, ko dobi podporo od poslancev, katerim ne more povrniti nič tega, kar oni razglašajo kot svojo bistveno zahtevo. No, taki poslanci slovenski, ki ostajejo še sedaj v protislovanski koaliciji ne zaslužejo več niti pomilovanja; kajti tega, da so nezdravi politiki, ne nakopujejo sebi iz nevednosti, ampak s popolno zavestjo. Doslej take komedije niso bile toliko očitne; a odslej, menimo, da jih bodo kot take cenili tudi preprosti kmetski ljudje. O burkah posl. Šukljeja smo mi uže dostikrat govorili; naj jih osvetljujejo sedaj pa še drugi slovanski listi.
Primorski Slovani pa imajo sedaj tolažbo, da so vsi njih poslanci zunaj Hohenvv. kluba.
Važno je tudi to, da tudi moravski Staročehi so s posebno izjavo nezaupanja nasproti sedanji koaliciji prestopili v opozicijo. Malorusi so se osvobodili vsake zveze ter hočejo svobodno postopati nasproti vladi in koaliciji. Še bolje bi bili storili, da bi bili načelno stopili v opozicijo ; kajti tu ni nikakega pomisleka več.
— Gorenje poročilo o državnem zboru je bilo prirejeno za štev. od 25. nov. t. 1., no ima veljavo tudi sedaj. Potem se je razpravljala poleg drugega važna predloga o brambovskem zakonu. Ta zakon se je vsprejel brez vsakega posebnega hrupa, a vendar nalaga narodom, v obče državljanom tako težko breme v krvnem davku, kakor uže dolgo ne noben zakon. S tem bremenom, s katerim se pomnoži c. kr. vojska, se dajo primerjati jedino zakoni o c. in kr. armadi, kakoršne je vsprejemala za Taaffejeve vlade znana desnica. Takrat je bila levica v opoziciji in je hudo razsajala v drž. zboru in po svojih organih, kaka bremena da naklada narodom vlada in „železni obroč", sedaj pa, ko je levica zopet vladna, je ona molčala in njeni vladni organi niti besedice niso očitali vladi zastran najnovejše vojaške predloge. Tu se zopet vidi, da nemška levica ima vso moč tiska v svojih rokah, ona povečuje in ponižuje stvari, kakor jej kaže, in naposled zmaguje ona, naj si potem trpe narodi in državljani še toliko.
Najvažnejše bode razpravljanje o izjemnem stanju na Češkem; govorili b o sosebno Mladočehi in njih tovariši proti vladni predlogi, 'okazujoč, da ni bilo pravih vzrokov
za naredbo o izjemnem stanju; toda nič ne bode pomagalo, ker nova koalicija potrdi vse, kar predlaga in želi vlada.
Med strankami v drž, zboru je najvažnejše to, da se pripravljajo med slovanskimi klubi vendar za nekako zvezo ali nasprotno koalicijo. Poleg Staročehov moravskih izjavili so se za skupno postopanje tudi iz Hohenvvartovega kluba izstopivši Hrvatje in Slovenci, katerih imena so navedena zgorej.
Kar se dostaje potrebe razlogov za skupno opozicijo, navedli smo jih tudi v tej številki spredej in navajali smo jih letos in druga leta. Kar se vrši ali se ima neizogibno vršiti sedaj, zgoditi se je imelo uže zdavna — za Taaffejeve vlade. V skupni opoziciji bi bili Slovani zaprečili mnogo škod in prisilili uže doslej do važnih izprememb. Najsmešnejše se vedejo ti poslanci slovenski, ki so še ostali v Ho-henvvartovem klubu. Vzroki, katere navajajo zato, so tako ničevi, da jih pobija uže slovenska „konservativna" stranka sama. Pričakujejo, ali dosežejo kaj od te vlade za Slovence, to pa zato, ker jih je sedaj prisiljena poštevati. A ravno zato bi morali izstopiti iz vladne koalicije, ker drugače za ničevost podpirajo Slovanom nasprotni sistem. Ali poznajo slovenski poslanci tako malo važnost skupnih interesov; ali hočejo oni v resnici postopati, kakor poljsko plemstvo, katero tepta interese ne le ostalih Slovanov, ampak celo množice lastnega naroda ? Še toliko važne drobtinice, da, tudi ko bi dobili Slovenci vsa uslovja za svoj narodni obstanek, ne smeli bi zapuščati drugih Slovanov. To naj si slovenski oportunisti kot najškodljivejši separatisti in partikularisti zapomnijo za vselej.
Spinčičeva zadeva, kolikor se sliši, pride na vrsto, toda slovanski zastopniki jo hočejo razpravljati tudi zaradi načelnih vprašanj, dostajajočih se imunitete, in nadejamo se, da se jim posreči razširiti ozke in nerazločne meje te imunitete.
Razni deželni zbori se zberejo proti koncu dec. t. 1. iu začetkom januvarja 1894.
Adolf Ivanovič vitez pl. Dobrjanskij, c. kr.
dvorni sovetnik, velik državnik, ki ima največe zaslug za Av-stro-Ogersko, učenjak obsežnih znanostij, pred vsem pa globok mislitelj glede na najvažnejša vprašanja prave slovanske kulture, ta očak Slovanstva, završil je v dan sv. Miklavža, t. j. 6. dec. st. stila ali 18. dec. po novem koledarju devetdeseto leto življenja. Starček, uže nekaj let na tihem živeč pri sorodnikih v Innsbrucku, je še čvrstega telesnega zdravja in svežega duha. Kot tak še vedno deluje na tem, da bi dal podstave reševanju slovanskih kulturnih vprašanj. Mnogo, mnogo, kakor malokdo, je on priobčil važnih razprav Slo-vanstvu na čast in korist; zasluge njegove za državo in Slo-vanstvo, se ne dajo lehko po dostojnosti in dalekosežnosti oceniti. Zato pa ga spoštujejo in časte največi Slovani sedanjega rodu, in v njegov rojstni dan mu čestitajo od vseh krajev sveta. Tem čestilcem se pridružujemo z največo iskrenostjo tudi mi in mu kličemo od srca: starček, ki vedno pričenjaš svoje delo z besedami „Ct нами Ђогг", naj te isti Bog živi še mnogo, mnogo let!
Grof Hartenau, poprej znan pod imenom Aleks. Battenberg, bivši knez bolgarski, je po malodnevni bolezni umrl v Gradcu, v 36. letu življenja. Med Nemci in pristaši trozveze so posebno proslavljali pokojnika kot Slivniškega junaka, izkazavšega se v srbsko-bolgarski vojni 1. 1885. V Avstriji je užival posebne simpatije tudi na dvoru, in pri pogrebu je bil tudi cesarjev pooblaščenec. Koburžan je poslal k pogrebu posebno deputacijo, in v Sobranju se je dovolila ista vsota pokojnine (50.000), katero je užival Battenberg, tudi njegovi soprogi in 2 otrokoma. Nadalje so sklenili in so
dobili v Avstriji tudi dovoljenje, da odpeljejo truplo na Bolgarsko, v Sredec. Zgodilo seje to 25. pr. m. —Govorilo se je tudi, da je zapustil zapisane spomine svojega kneževanja; tu je treba opomniti, da bi bilo celo dobro, da bi bil priskrbel kaj takega. Kuski diplomati bi znali tudi mnogokaj odgovoriti iu razkriti, kake spletke so se vršile na Zapadu glede Bolgarske in Srbske. Svet kedaj bolj na široko zve, zakaj in kako se je bila pričela vojna med Bolgari in Srbi, jedva osvobodivšimi se izpod turškega pol. tisočletnega jarma.
Avstrija in Srbija. Pariški dopisnik „Московскихђ Вкдомостеи" je objavil razgovor, ki ga je imel z avstrijskim diplomatom o sedanjih odnošajih Avstrije proti Srbiji. Diplomat rekel je med ostalim to-le: Takozvaue „napetosti" med Avstrijo in Srbijo ne smemo jemati za ozbilne. Mi ne mislimo niti na Solun niti na promeno sedanjega reda v Bosni in Hercegovini. Avstrija ne misli na prisvojenje teh pokrajin zbok tega, ker ji uže pripadati dejanski. Bes nas raz-dražuje radikalno ministerstvo v Srbiji; isto onemogočilo je trgovinsko pogodbo z Avstrijo in zaprečilo vravnanje Drine; četa 400 Srbov poslana je v Bosno, da „osvobodi" to pokrajino. Konečno dal se je kralj Aleksander I. proglasiti osvoboditeljem vseh Srbov; v nekem mestecu Srbije stoji slavolok z napisom: ,.Pot v osvoboditev Bosne". Vse to pa ni vplivalo na grofa Kalnokvja. Zahteval je od Srbije važnih stvarij, katere so se izpolnile. Ne želimo prepira s Srbijo, ker hočemo živeti v miru z Busijo. V obče pa ne vlada v Srbiji niti Aleksander I. niti Dokič; pravi vladar je Milan, kateri upravlja politiko Srbije po novem srbskem poslancu v Parizu, Franasoviču".
Srbski prestolni govor pri otvorenju Skupščine povdarja potrebo gospodarskega zboljšanja, navaja trgovinsko pogodbo z Nemčijo in prijazne razmere z velikim ruskim narodom.
— V Srbiji je oboleli Dokič odstopil; vsled tega je prišlo drugo osobje na krmilo pod načelništvom generala Gruiča, vendar s starim programom, kateri ugaja radikalni večini Skupštine. V Avstrijo je poslala nova vlada posebnega posrednika, da se poravnajo nekatera navskrižja.
Dokič je nmrl dne 13. t. m. v Opatiji.
Slovanska liturgija in Poljaki. Te dni so pisali protislovanski listi o tem, da poleg ruskih cerkvenih pesmij in propovedij uvede Rusija med Poljaki tudi slovansko li-turgijo, in papež da privoli v to. Ta govorica pa ni dala avstrijskim Poljakom miru in šli so celo Dunajskega nuncija popraševat o tem ; on pa jim je odgovoril, da o uvedenju slovanske liturgije med Poljaki v Rusiji ni nikakega govora; o ruskih pesmih in propovedih pa je molčal. Tako so se Poljaki vsaj nekoliko potolažili. Ako bi bil za poljskimi voditelji ves poljski narod, dozorel bi bil v resnici za potop v Germaniji. Če bode poljskemu narodu sreča mila, da preživi še nekaj vekov, bodo potomci današnje voditelje poljske narodnosti proklinjali. da so uničevali vse, kar je bistveno slovanskega, in kar bi jih moglo rešiti omenjenega potopa. Dolžni smo želeti, da bi bil poljski narod bolji, nego so njegovi^ načelniki sedanjega in poslednjih vekov.
Črna Gora. „Глас Црногорца" v 44. št. t. 1. piše: Leta 1896 završujeta se dva veka, odkar je došel na vlado Črne Gore prvi Petrovič-Njegoš, slavni gospodar-mitropolit Danilo I. Hvaležna Črna Gora hoče to znamenito 200let-nico proslaviti na dostojen način; a da ostavi (zapusti) i potomstvu trajen spomin svoje hvaležnosti, razpisujejo se s tem naslednje nagrade: 1. Kdor napiše najboljo liistorijo Črne Gore, odkar jo vlada dom Petrovič-Njegošev do danes, dobi nagrado od 1000 dolarjev; 2. Koji jugoslovanski umetnik napravi najbolji načrt spomenika, ki se ima ob tej pri-
liki odkriti na Cetinju, gospodarju mitropolitu Danilu, dobi 150 dolarjev; drugi načrt dobi 50 dolarjev. Nagrade se razdele na osnovi ocene bolj poznanih strokovnjakov v Slovenstvu, ki se zato naprosijo ; radi tega naj se načrti spomenika pošljejo na oceno najdalje do Jurjevega dneva 1895, a historija najdalje do konca 1895. leta.
Patriarh po vladini volji. Splitski „Narod" objavlja jako zaminiv člančič o srbskem patriarhu in Karlovškem mitropolitu Brankoviču, o katerem pravi, da uživa neomejeno poverjenje madjarske in hrvatske vlade in vzdržuje to stanje menda na „večo slavo in korist" poverjenega mu naroda in cerkve. Takega stanja doslej nikdar še ni bilo v hrvatskem narodu. Madjarski listi objavljajo slavospeve o patriarhu, a on hvali v zahvalo madjarsko pravicoljubje, viteško in plemenito čud madjarskega naroda. Baš sedaj zaseda v Karlovcu pravoslavni sinod, da izbere dva vladiki, t. j. za Novisad in Vršac in madjarska vlada izjavila je, da odustaie o tej priliki t znak svojega neomejenega poverjenja do patriarha od svojega dosedanjega običaja in ne odpošlje kraljevskega poverjenika na sinod, ker je osvedočena, da pogodi patriarh sam njeno željo. Pri tem vslužnem natecanju med patriarhom in vlado pa stoje odnošaji srbskega naroda slabše od dne do dne; propada v cerkvenem in v narodnem smislu, patriarh pa pazi na to, da se to propadanje ne ustavi niti za čas. Madjari kujejo zakone, po katerih bi Srbe in Hrvate raznarodili, mi-tropolit pa kuje zdravice, s katerimi poveličuje skrb madjarske vlade za njegove podrejene vernike.
Ruski glas o Bosni in Hercegovini. „Новости" pišejo, da namerja Avstrija pripojiti Bosno in Hercegovino, ter vprašajo, misli li Avstrija, da se nobena evropska sila ne sme mešati v bosensko vprašanje ? Ako je utemeljena sedaj ruska in francoska politika na to, da se ni mešati v vztočne stvari, vendar bi se mogel dogoditi slučaj, da bi bili obe državi prisiljeni obrniti svojo vpozornost na položaj balkanskih držav, posebno Srbije in Črne Gore. Nezavisnost teh dežel da visi uže sedaj le na lasu ; kaj bi bilo še le potem, ako Avstrija vtelesi Bosno in Hercegovino ? Srbiji in Črni Gori pretila bi nevarnost in vsled tega tudi miru na balkanskem poluotoku. Avstrija naj si jemlje zgled v Rusiji, katera se ne vtika v bolgarske stvari. — O istem predmetu razpravlja „Гражданинг" in pravi, da si Avstrija ne sme usoditi, storiti kaj žalega Srbiji; Dunajsko ministerstvo pa se vendar zaganja v Srbijo, kar gotovo ne povspešuje miru v balkanskih državicah. „Fremdenblatt", Kalnokvjev organ, odgovarja ruskim listom, češ, da slabo služijo interesom Srbije, ako zagovarjajo agitacijsko delovanje srbskih šovinistov, ki vznemirjajo naseljeuje Bosne in Hercegovine. Kaj takega da ne more Avstro-Ogerska mirno gledati.
Ruske tovarne. Po statistiških podatkih delovalo je leta 1892. v Rusiji 23.520 različnih tovaren, v katerih je poslovalo 852.726 delavcev in delalk. Te tovarne potrošile so v jednem letu 161,334.971 pudov oglja, 35,526.528 pudov ostankov nafte in 4.563.098 sežnjev drv. Vrednost izdelkov vseh tovaren ceni se na 1.263,074.000 rubljev.
Memento Viljeljmu II. (...на зенли мпрг n вт, челов^цкхт, благоволеше!) „Francosko-ruski prazniki narekujejo mi take misli. Jaz bi rad s kakim čarodejstvom predočil nemškemu cesarju i povedal mu z dolžnim spoštovanjem od vsega svojega srca naslednje:
„Gospodar, vi ste zrastli v slavi vojnih vspehov svojega deda; vi živite v zmagah, v žarkih vojne slave; vaš um vam pravi, da morate ohraniti na visoti dobljeno veličje. Skle-nivši trozvezo, vi mislite s pomočjo orožene zveze obdržati politično prvenstvo Nemčije. Svet vedno čuje vaše mirno-vojne govore i vedno trepeta pred strašilom nove vojne.
Žarki vojne slave, padajoči na vaše veličanstvo, more biti zaslanjajo rani blaga miru, kakor jih čutijo narodi, kakor jih čuti francoski narod. Vi niste izvrševali strahov vojne, vi niste slišali stonov (stokov) ranjencev, vi niste opazovali obupa mirnega naseljenja, ko je vojska vašega deda glasno praznovala svoje zmage. Pač je naravno, da vaše veličanstvo v francosko-ruskih praznikih, Tulonu i Parizu, ne vidi povsem istega, kar vidimo mi, svedoki teh praznikov. No, ko bi vaše veličanstvo moglo nevidno prisostvovati na teh praznikih, bi vaše občutljivo, mlado srce razumelo, kaj pomenijo blaga miru, i kako jih želijo narodi. Vse je trepetalo na teh praznikih od radosti življenja, ne pa od radosti osvete i revanša, trepetalo je od globokega preverjenja o miru, kateremu groze vsake slučajnosti (prilike). V ruskih morjakih, katere je poslal v Francijo ruski car, uvideli so Francozi poslance mira, i v zraku grmeli so klici mira i razvevali so se prapori narodnega bratstva, ne pa narodnega sovražtva. Milijoni ljuda (naroda) prihajali so z dežele v stolico, da bi videli te poslance mira, da bi jim stisnili roke i da bi pa le vrnili se k svojim poslom, v svojo kočo, z radostnim čutjem i klicem : „Hvala Bogu, vojne ne bode".
Brzojav našega Gospodarja (carja) od 27. oktobra iz Gatčine na ime predsednika francoske ljudovlade napolnil je srca francoska še z večo radostjo. „Vojne ne bode". Naš Gospodar je videl strahe vojne i ne more žel eti videti je: njeni strahi se ne okupujejo s slavo, i narodi to globoko se-znavajo, narodna srca so prenapolnjena želenja miru, ne samo v Rusiji i Franciji, no i Nemčiji. Verjemite, Gospodar, narodni poštenosti i bojte se teh, kateri bi radi objasnili te praznike z željo revanša. Od vašega veličanstva zavisi mnogo ; pa če vaše občutljivo srce čuje te klice radosti bez vsakih postranskih nasovetov, ne usliši v njih nič, razun je-dine želje, želje miru, želje ohraniti svoje otroke, bez vsake misli o krvavih žrtvah. Vašemu srcu morebiti zarodi se misel, misel jedina, velika, blagoroclna — razorožiti i izpeljati Evropo iz lesa pušek i bodal.
S takimi besedami bi jaz sporočil globino svojih vtisov v te nepozabljive, čarobne dni. Veselje bilo je tako veliko, da so o trozvezi vse pozabili, zginila je, kakor da bi je nikoli ne bilo i ne bode. Beseda „Nemčija" se ni rabila, celo namekov (opomenj) na njo i trozvezo nikakih ni bilo. Množica bila je velikolepna (krasna) v svojem veselju, v svoji radosti, v svojem navdušenju. V tiskarnah je nedostajalo črke s, tolikokrat se je rabila beseda „Russie", „russes-1, V besedi, v čustvih, v narodnem srcu, povsod je bil ta klic i klic carja. Mi, svedoki vsega tega, nismo verjeli svojim očem i svojim ušesom. To je bila čarobna pripovedka, roj čudnih sanj, i rusko srce moglo je le plamteti od seznanja sile svoje domovine i od želje njenega rasta, razvoja njene omike, njenega blagostanja, rasta ruske književnosti, ruske vede i ruske umetnosti. Ah, Bože, какб so ta čuvstva čarobna, lepa čuvstva i kako sladke so solze radosti!"
Tako piše g. Suvorin iz Pariza v svoje „Nov. Vr." pod zaglavjem „Маленвта Писвма". Kdo je ta g. Suvorin ? Darovanje, talent, genij! Da, kako bi neki ta ne bil darovanje, kateri je iz kakega tijezdnega učitelja, torej prav za prav iz ničesar, postal veličina v knjižnem svetu cele Rusije, kakor duhovnem, tako i gmotnem. Kakor tak je vodil na Francoskem odbor ruskega novinarstva, prisotnega na nedavno minuvših franko-ruskih praznikih po povodu prihoda ruskega brodovja v francoske vode. Izbornemu peresu bilo bi težavno opisati vse, kar se poslednje dni pri nas dela i govori... Ali bolj istinitega, bolj zaduševmga, bolj poetičnega, nego je navedeno pismo, mi nič ni prišlo pod roke.
Božidar Tvor rov.
Obče razoroženje so razni ruski listi priporočali poslednje dni, češ, da ž njim ostanejo nedotaknena uslovja politiškega ravnovesja. Mnogo delavnih rok bi se pridobilo uže s tem, da se zmanjšajo vojske posamičnih velevlastij le za tretjino, in poleg tega bi se takoj občutil blagodejni vpliv v vseh slojih vsake države, kajti davki bi se pomanjšali znatno. Ob sedanjih oduošajih je obstoj trozveze nekako smešen, kajti trozveza nima agresivnega pomena z obzirom na Rusijo, Francijo in Anglijo; varovati miru ^ jej pa celo ni treba, ker si ga žele vse omenjene velesile. Čas je torej, da prestane ta Bismarckova naredba in da se prične misliti^ na zasnovo zdravejših razmer med evropskimi državami. Čast in slavo žela bi dotična velesila, katera bi prva dejanski dokazala željo razoroženja in dala s tem zgled tudi ostalim velevlastim.
Odlikovanje. Pariška „Acadenie de legislation de Toulouse" imenovala je svojim članom pisatelja Milana Jo-vanoviča iz Vukovara v priznanje njegovih znanstvenih spisov.
Gimnazij v Senju. Zagrebške novine javljajo, da hrvatski gimnazij s šolskim letom 1894-95 dobi zopet više razrede. Vsakega leta odpre se nov razred, dokler ne postane z nova osmorazreden.
Najbolj razširjeni jeziki. Po statistiških podatkih prof. Kirchhoffa je najrazširjenejši jezik kitajski, kajti govori ga nad 400 milijonov ljudij; za njim je angleški jezik, kateri govori do 100 milijonov in konečno ruski, v katerem občuje nad 80 milijonov ljudij.
Z M E S.
Koliko vojakov dajo posamični narodi Avstro-OgrskeV
Po službenih podatkih dajo vsako leto novincev: Nemci 227.000, Čehi 174000, Madjari 172.000, Hrvatje 78-000, Poljaki 75.000, Ma-lorusi 74.000, Romunci 47.000, Slovenci 27.000 in Italijani 13.000. Po teh podatkih dajo avstro-ogerski Slovani skupno 430.000 novincev, torej za 30.000 več, nego Nemci in Madjari združeni.
Pomnoženje ruske vojske. Car je odredil s posebnim ukazom, da se osnuje v Rusiji 15 novih rezervnih brigad. V to svrho spremenili so izmed 60 ruskih rezervnih batalijonov 60 v polke po dva batalijona. S tem je pomnožena ruska vojska za 60 batalijonov. Nove brigade nosijo številke 49 do 64 ter 3. in 4. kavkaška rezervna brigada. Vse te brigade pa so „brigade" le po imenu, kajti v resnici so peš-divtzije. Tako ima Rusija sedaj 65 peš-devizij, katere zadoščajo same po sebi za popolnjenje 23 vojev. Poleg teh ima Rusija v Kavkazu na razpolaganje še vedno dovolj čet, da osnuje v slučaju potrebe nove voje
Verski kongres. V Čikagu bil je v polovici septembra meseca v veliki dvorani „Krištofa Kolumba" shod zastopnikov vseh veroizpovedanj. Sešlo se je ljudstva dvajseterih raznih plemen, duhovnikov šestnajsterih veroizpovedanj z vseh stranij sveta v naj-različniših opravah. Poleg kardinala Gibbonsa bil je grški nadbi-skup iz Zanteja; poleg anglikanskega biskupa bil je budhistiški viši duhovnik iz Japona, poleg hebrejca — braminec. Člane kongresa ni spajala niti kri, niti vera, niti jezik, ampak združila jih je težnja, katera sili vsakega človeka, da vzdigne svoje oči proti nebu in da išče pomoči od nevidnega bitja. V prvi seji govoril je kardinal Gibbons, moleč glasno na angleškem jeziku „Oče naš", katerega je zbor (3 do 4 tisoč ljudij) pazljivo poslušal. Zatem pozdravil je predsednik člane kongresa, naglašajoč, da je tak zbor pravi dogodek v vesoljni zgodovini, kateremu do danes še ni bilo
jednakega. Ne zahteva se od nikogar, da se odreče svoji veri. Beseda „vera" pomenja ljubezen in spoštovanje do Boga, ljubezen in pomoč ljudem. Želimo sklopiti zvezo vseh vernikov in da bodo vse vere liki sestre za moralno dobro. Dionizij Latas, nadbisltiip iz Zanteja, prosil je zatem božjega blagoslova sestanku. Presbiterijanec Barrows — kateri je mnogo deloval v odboru •— opomnil je, da bi se brez božje pomoči ne mogle premagati težave, katere so pretile temu sestanku, Bog „ljubezni, sloge in bratimstra" pa premaga vse. Za njim govorila sta katoliški nadškof iz Oikage mons. Fechan in kardinal Gibbons. Ta je dokazoval, kako nam je dal Kristus sam v priči o Semaritancu tako lep nauk o strpnosti, kakor si lepšega ne moremo niti misliti. Govorila je tudi gospa Avgusta Chapin, prva Amerikanka, katera ima doktorsko diplomo za bogoslovje. Hvalila je ameriške odnošaje, kateri odpirajo ženskim vrata celo do duhovske časti. Dalje govoril je Mozoondar iz Kalkute, najslavnejši učitelj brahmanski, spomenivši, kako so propadla velika cesarstva Asirsko in Egiptsko, Makedonsko in Rimsko ter vsi spomeniki njih vojne in materijalne sile, v tem ko si je Indija, meti evropskih plemen, ohranila svojo prastaro prosveto. Zakaj to? Ker vlada v njej živo versko čuvstvo, plodna filozofska misel. — Drugi dan razpravljalo se je o tem, da obstoji božje bitje. Svoboda bila je najširša, in slišali so se najrazličniši nazori. Predpoludnem razvijali so svoje nazore katoliški, protestantski in hebrejski govorniki, popoldan drugoverci. — Tretji dan je bil govor o vlogi človeški na svetu, o pomenu bodočega življenja in o bratstvu med raznimi veroizpovedanji. Tudi o tej priliki razvijali so zastopniki vseh ver svoje mnenje. — Na tem pomenljivem kongresu pa ni bil zastopan Islam. — Trdi se, da je vspeh tega shoda povoljen, in da se bode moglo izčrpati iz njega mnogo gradiva za komparativno versko zgodovino.
Zemljiščne preosnove v Rusiji. V najviših ruskih vladnih krogih razpravlja se vprašanje, katero se dostaje milijonov ruskega naseljenja. To vprašanje je: odprava skupnega občinskega imetka in njega razdelitev v vlast posameznikov. Dne 10. marca 1861. 1. bil je v Rusiji velik preobrat z odpravo tlačanstva in z darovanjem zemljišča osvobojenim seljakom. Do tega dne ni bil ruski „муапгкт," (seljak) le robotnik, ampak pripadal je gospodi z zemljiščem vred. Čim bogatejši je bil gospod, toliko veče število imel je „duš". Tu ni pomagala ne naobrazba, niti omika, da, tlačanstvo segalo je tako daleč, da si je gospoda dala vzgajati svoje tlačane ne samo za sluge, kuharje in obrtnike, temveč celč za zdravnike in umetnike. Dan odprave tlačanstva bil je torej dan društvenega preobrata v Rusiji. Vprašanje o vlastništvu zemljišča pa se je rešilo med tem tako, da osvobojeno zemljišče ni pripadalo seljakom, ampak vedno seljaškim občinam. Vsa občina bila je lastnica dotičnega zemljišča, a zemljišče delilo se je na posamične dele v razmerju, kolikor je bilo v posameznih obiteljih sposobnih delavnih močij. Občina je tudi jamčila za davke in ako ne bi koji seljak vplačal svojega dela, morala je občina poravnati zastanek. Ti odnošaji vladajo tudi danes. Premišljuje se v tem na daljni preokret. Rusko ministerstvo notranjih p»slov je uvidelo potrebo rešiti zemljiško vprašanje takč, da nastopijo posamičniki na mesto občin. Kmetski stan se ne more ojačiti, ako se zemljišče menja vsako leto, ako dobi zemljišče, katero kmet obdeluje danes, v nekaj letih drugi. Posamičniki pa izrabljajo zemljišče samo za-se in tako dolgo, dokler je v njih lasti. Konečno rešenje tega vprašanja bode jako zanimivo.
Pretep v betlehemski rojstveni kapelici Zveličarjevi
navstal je nedavno med pravoslavnimi in katoliškimi verniki. Ljudstvo je streljalo celo iz revolverjev; jeden italijanski menih obležal je mrtev, dva pa sta težko ranjena, Italijanski konzul obrnil se je takoj do turškega guvernerja in ruskega konzula, da se kaznujejo krivci. Ker pa pripada zaščiščanje svetih krajev glede pravoslavnih vernikov v področje Rusije, zaščiščanje k atoličanov pa
v področje Avstrije in Francije, morale bodo torej vse tri države to zadevo preiskavati, da dobi Italija zadoščenje. Turčija gotovo ne bode mogla postopati proti Rusiji, Francija pa še manj, Avstrija pa tudi nima vzrokov množiti napetost, ki vlada uže med njo in Rusijo, zbok česar Italija baje ne bode silila na zadoščenje.
K NJIŽE V NOS T.
Zabavnik. Zbirka družbinskih iger za v sobi in pod milim nebom. Nabral in izdal Anton Brezovnik, učitelj. Celje 1893. Tiskal in založil Dragotim Hribar. Str. 208 v 8°. Cena 70. nč.. po pošti 5 nč. več.
Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1894. Str. 160-)-112 v 4". V prvem delu objavlja obični „Imenik" udov družbe sv. Mohorja, iz katerega razvidimo, da ima družba letos 915 dosmrtnih in 56.483 letnih, skupno 57.398 členov. Iz letnega računa vidimo, da je imela družba od 1. avgusta 1892. do 1. avgusta 1893. 1. 63.834 gld. 16 kr., dohodkov in 63.806 gld. 35 kr. stroškov. — Drugi, „Zabavni del" prinaša mnogo zabavnega in poučnega gradiva.
Ilustrovani narodni lcoledar za navadno leto 1894. Leto VI. Uredil in izdal Dragotin Hribar v Celji. Ta koledar odlikuje se po bogatem gradivu, z mnogimi podobami in po lepi obliki. Poleg mnogovrstne koledarske vsebine prinaša te-le sestavke: Audrej baron Winkler (s podobo); Pavlina Pajkova (s podobo); „Zadača", pesem (Aškerc); Moj sprehod po staroslavnem Pompeju (dr. A. Medved); „Odkritosrčni paša", pesem (Aškerc); Teharje in „Teharski plemiči" (s podobo); Selitev Slovanov proti jugu (Dalje), piše S. Butar; Spomini iz jugovshodne Bosne (stotnik Kaš); Naši denarni zavodi (dr. Fr. Eosina). — „Koledar ima še te le ilustracije: Narodni dom v Celju (bodoči); Pogum velja; Št. Jurij ob južni žel.; Jože Pečnak; dr. Benj. Ipavic; Nezgoda; Miš v sodu; Zima v gozdu. Cena je elegantno trdo vezanemu izvodu 1 gld., mehko vezanemu 60 kr., po pošti 10 kr. več.
Cerkvena prikazanja starohrvatska XVI. i XVII. vijeka. Na svijet izdala Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. U Zagrebu. 1893. Dionička tiskara. C. for. 2.50.
Bitka na krbavskem polju 11. rajna 1493. Napisao Ferdo Šišič. U Zagrebu 1893. Nakladom Dioničke tiskare. Ciena 40 novč.
Trdvnice. 100 slovenskvch narodnich piesni. Na klavir pristrojil M. Francisci. Vydal Jan Francisci. Lit. tistav Engelmann & Mublberg v Lipskem. Cena 1 gld. 50 kr.
Бока n Бокали, за народ написао Симо Матавил. Ta naslov ima prav po domače pisana knjižica, ki je izšla kot 38. zvezek knjig za narod, katere izdava „Matica Srpska"
iz zapuščine Petra Konjeviča, v založništvu srbske knjigarne bratov M. Popovičev v N. Sadu. Cena 51 str. obsezajoči knjižici je 10 kr. Kdor se hoče v jedru poučiti o Boki in Bokeljih, dobi v tej knjižici vse potrebno.
Českd kronika. Vjpravuje prof. Jan. Lacina (Kolda Malinskj). Nakladem Edv. Beauforta v Praze. Sešit 26.
Listnica upravništva.
Leto se bliža svojemu koncu, nam pa neizogibna dolžnost, da poravnamo tiskovne in raznovrstne stroške za list. Zato vljudno prosimo, da vsak, ki nam je kaj dolžan od letos ali še od poprej, poravna svoj dolg, in to vsaj do božičnih praznikov. Naj zadoščuje vendar ta opomin, da ne boclemo prisiljeni terjati po drugih potih !
Listnica uredništva..
Tem, kateri nas poprašujejo, kaj je z razpravo o zgodovini cirilometodijske cerkve med Jugoslovani, specijalno tudi Slovenci, odgovarjamo, da bode razprava dolga, fundamentalna, kakor doslej v našem listu priobeena cerkvena vprašanja. Ravno zaradi tega in pa, ker nam je bilo treba premagovati drugo, tudi važno gradivo, smo odložili spis o cirilometodijski cerkvi do leta 1894. Po novem letu začnemo jo kmalu priobčevati ili opozarjamo na njo ne le slovensko posvetno inteligencijo, ampak zlasti svečeništvo vseli slovanskih, na prvem mestu zapadnih slovanskih narodov. —
Raznim dopisnikom nismo mogli na različna vprašanja takoj odgovoriti; to zamudo pa popravimo kmalu. — Razne nam do-poslane članke in spise priobčimo polagoma; tudi tu prosimo potrpljenja. Raznih napadov od latinizatorske strani tudi na naš list nismo mogli citati; zato tudi nismo nič odgovarjali. Tega prav za prav tudi treba ni; saj je naš list vsa leta razkrival, kako slabo služijo kat. cerkvi latinizatorji v obče in slovenski posebe. Oni hočejo cerkvi služiti s policijskimi uslugami s tem, da ovajajo kakor pravi „špiceljeni" naš in druge narodne liste. Sosebno Mah-ničanci kličejo v svojih organih vladne in policijske organa na pomoč; s tem pa ponižujejo katoliško cerkev, kakor da bi bila prešibka, kakor da bi potrebovala posvetne in orožne pomoči. Latinizatorji slovenski pozabljajo, da je cerkev samostalna in krepka dovolj, braniti se sama z orožjem, katero jej je podelil njen Ustanovnih. In kaj bi še le rekel kak vesoljni cerkovni zbor, ko bi imel presojevati slovenske latinizatorje, ki opravljajo prostovoljno uže službo policijskih vohunov ter hočejo za vohunstvo vzgajati celo učečo se mladino! V resnici, besnost nekaterih latinizatorjev je dozorela uže — za psihijatre !
Popravki. V pesmi „Pir" v 2. k. 4. v. ima biti: Ko tako veselimo se. V pesmi Благодарноств v 4. k. 4. v. И само об ианг m. сако обманБ. V isti ruski pesmi 4. k. 3. v. Mu мен+.е всего ca-ннјп> ce6i поможемг m. Mu мен^е усего. V ruskih drobtinicah:
1. dr. 6. v. dati m. dati, 7. v. земсме, 2. dr. 1. v. o zapadni m. v zapadni, 3. dr. 6. v. drugemu m. dvugemu, 4. dr. 2. v. brošur m. bruošar, 6. dr. 1. v. Из-l жизпи m. 1I.it, онзни.
Izdajatelj in lastnik : Fran Podgornik.
— Tisk tiskarne Dolenc. —
Odgovorni urednik : Julij Mikota.