Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 6. /
Cena posamezni številki Din 3'—
Leto XIII.
V Ljubljani, dne 15. marca 1935.
"NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20‘—, za četrt leta Din 10"—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanski ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. -Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Poklicno uredništvo v stanovski državi
Graško glasilo javnih uslužbencev, »Festbesokleten - Zeitnng«, iz katere smo že večkrat prenesli rame zanimive članke, je objavila pod prednjim naslovom razpravico, ki zanimivo osvetljuje predhodni stadij, v katerem se nahaja zdaj vprašanje avstrijskega javnega uradništva, zato članek objavljamo v prevodu:
»V Avstriji so stranke, osnovane na različnih svetovnih nazorih, izgubile svojo zgodovinsko vplivnost. Stremljenje teh strank, da bi v medsebojnem boju oblikovale državo po svojih političnih zamislih, je privedlo do take zaostritve nasprotstev, da je celo obstoj države bil že dvomljiv. Odtod je nastalo avtoritativno stremljenje, po katerem je avtoriteta vladanja države postala najvažnejša oblikujoča sila. Stanovska državna misel, ki naj se uresniči z ustavo, ima eno svojih glavnih podlag v ideji poklicnih stanov, katere je papeževa enciklika »Quadragesimo anno« oblikovala v klasično formulacijo.
Bistveno jedro poklicno stanovske ideje je misel družabne samouprave. Stvarna nasprotstva in različnosti interesov delodajalcev in delojemalcev, mesta in podeželja, proizvajalcev in konzumentov, naj se depolitizirajo, to se pravi, osnovne odločbe o gospodarstvu, ustavi, socijalni in gospodarski politiki, naj sicer izdaja država, zato naj pa v tem okviru poklicne interesne skupine same izravnavajo nesoglasja s svojimi nasprotniki v vsakem primeru posebej. Država samo organizira in je poslednja instanca, Iki odloča če se prostovoljni sporazum ne doseže. Zdaj živimo še v prehodnem času, katerega obeležuje jasno avtoriteta državne uprave. Toda že zdaj moremo sklepati o bodočem položaju poklicnega uradi-ništva v novih državah.
Položaj poklicnega uradništva v nekdanji strankarski državi nam je vsem še v jasnem spominu. Strankarske vlade so predvsem skušale poklicno uradništvo zmerom bolj potisniti v ozadje. To se je dogajalo najprej na ta način, da so postavljali poklicniip uradnikom od strank izvoljene sosvete oz. s tem, da so zasedali vrsto uracT niških mest, pripadajočih poklicnim uradnikom, s politiki, ki so bili izvoljeni na ta mesta. Kar se tiče stališča uradnikov kot delojemalcev v strankarski državi, se je pokazalo, da so se morali uradniški interesi zmerom znova umikati interesom stranik. Za politične stranke je bil vsak državljan, tudi uradnik, v prvi vrsti volilec in je igral samo v toliko važno vlogo, kolikor je določena poklicna panoga mogla zbrati primerno število volilcev, ki so bili tako sklenjeni, da so mogli vplivati na izid volitev. Ker pa ravno uradniški volilci niso bili nikdar tako trdno povezani, je vrednost uradnikov kot volilcev pri političnih strankah močno padla. Na vprašanje, če bo v novi državi za idealne in gmotne potrebe urad. poskrbljeno v višji meri, kot je bilo to v strankarski državi, je treba odgovoriti, da so v reformi uprave vsebovani pogoji, ki opravičujejo take nade.
Vodilna misel nove stanovske ustave je izločitev strankarske politike.
, Končno bodi omenjeno, da reži-ser in oskrbnik inventarja in potrošne-materiala ne smeta niti kupovati, Nti biti odrejena v komisijo za nakup Materiala in inventarskih stvari čl. 162. Pravilnika za delo odsekov rač. pri finančnih direkcijah ibr. 165.000/11 en 930. in odlok min. za finance št. 53.900 j933.
Že to dejstvo samo znači za skupnost in za uradništvo izreden uspeh. Ta je v tem, da bodo v bodoče nešte-vilne moči, ki so bile doslej zaradi medsebojnega strankarskega bojevanja povezane, odslej svobodne za ustvarjanje in gospodarsko delovanje. Sicer bi mogel kdo oporekati, da bodo tudi v novi stanovski državi še postojala nasprotstva interesov in boji med stanovi. To je res, zakaj ni je države, v kateri se ne bi neprestano vršili boji gospodarske in socijalne prirode. Toda način bojevanja v novi državi bo v temeljih drugačen. V strankarski državi je bil namen vsake stranke, da si pribori politično moč v državi. Borba v novi državi se bo vršila za gospodarske interese, boj ne bo več kot v strankarski državi, sam sebi namen, temveč bo v bistvu stremljenje po izravnavi gospodarskih interesov.
Kar se tiče položaja uradnika kot nosilca državne oblasti v novi državi, more povratek avtoritativnega vladanja na poklicno uradništvo samo ugodno učinkovati. Če uživa vlada avtoriteto, potem samo jpo sebi tudi avtoriteta organov, katere ta vlada postavlja, ostane nedkirnjena in pomembna. Nikakor ne smemo prezreti, da je strankarska država že po svojem sestavu imela dovolj povoda, da jo potiskala poklicno uradništvo v ozadje. Pri avtoritativnem načinu vladanja je prav narobe. Vlade v stari državi so se opirale na stranke, nasproti temu bo pa vlada v novi državi nadstrankarska in mora zato v objektivnem poklicnem uradništvu najti enega svojih poglavitnih temeljev. Koliko se bodo javnemu usllužbenstvu kot »poklicnemu stanu« v novi državi priznale pravice do soodločevanja v javnem življenju, zavisi od organizacije poklicnih ustanov, ki se bo izvršila v naj-bližnji bodočnosti. Skupnost »javne službe« bo brez dvoma obsegala vse uslužbence države, dežel in občin, izmed katerih se prvi dve kategoriji že zdaj v ustavi brez izjeme nazivata kot »državni uslužbenci«. Ta združitev bo pri javnih uslužbencih povzročala manj težav, kot pri drugih poklicnih stanovih, ker gre tukaj izključno za delojemalce, katerim stoji kot nasprotje država, celokupnost, v svojstvu delodajalca.« —
O organizaciji avstrijskega javnega uslužbenstva v opisanem smislu, ki se mora po novi ustavi v kratkem izvesti. bomo v daljšem članku še poročali. Ureditev avstrijske stanovske države bo imela seveda za položaj javnega uslužbenstva dalekosežne posledice, o katerih si še danes najbrž nihče ni prav na jasnem. Vsekakor je pa avstrijski poizkus, ki je v bistvu posnet po italijansko fašističnem vzoru korporacijske države, vreden pozornosti in proučevanja. Že danes pa moremo reči, da je bil položaj avstrijskega javnega uslužbenstva pod političnimi režimi zadnjih let zelo težaven, tako da si more javno nameščenstvo v Avstriji od nove stanovske ureditve obetati vsaj delno izboljšanje svojega moralnega, družabnega in gmotnega položaja.
IV. Državna pridobitna podjetja in ustanove.
V splošnem razločujemo dvoje vrst državnih podjetjih: a) pridobitna podjetja, pri katerih prevladuje splošna korist na primer: a) pošta, telegraf, železnice itd., b) podjetja, pri katerih prevladujejo individualne ko-
risti; na primer: razne tovarne (sladkorja, svile itd.). Splošni koristi služijo pridobitna podjetja na ta način, da zadovoljujejo kolektivne (skupne) potrebe. Sicer zahtevajo za uslužnosti, katere izkazujejo, neko odškodnino in s tem ustvarjajo izdaten vir dohodkov, za državno blagajno, ali glavni motiv in cilj jim je, da zadosti kolektivnim potrebam. To se najbolje vidi že iz tega, ker ne streme po pridobivanju čim večjih dohodkov, marveč se pogoistoma zadovoljujejo le z neznatnim zaslužkom; nekatere ustanove delajo celo z deficitom, ki se pokriva iz splošnega budžeta.
Pri podjetjih, navedenih pod b), splošna korist ali sploh ne postoji, ali pa stopi popolnoma v ozadje.
Budžet podjetij prve vrste ne more biti nikdar popolnoma samostojen nasproti splošnemu drž. proračunu. Vzrok tiči v predominaciji splošne koristi, ki ji služijo ta podjetja. Vsled tega nastane za državo nujna posledica, da krije eventualne njihove deficite iz splošnega budžeta, ker ne sme dopustiti, da bi ostale te potrebe nezadovoljene. Prav tako jim iz istega vzroka mora državna vnesti v splošni budžet tudi njihove presežke, kadar se pojavijo.
Če povzamemo, kar smo skušali zgoraj pojasniti, pridemo do sledečega zaključka: podjetja pri katerih prevladujejo splošne koristi, sestavljajo sicer svoje lastne budžete, kj se pa priključijo splošnemu budžetu. Ti budžeti, ki se baš radi tega zovejo aneksi (priključki), nimajo svoje samostojnosti, temveč se njihovi saldi — aktivni ali pasivni — vnašajo v splošni drž. budžet.
Pač pa so budžeti podjetij druge vrste (b) popolnoma samostojni nasproti splošnemu drž. budžetu. V primeru, da bi katero teh podjetij utrpelo v poslovnem letu škodo, se mora ta pokriti iz rezervnega fonda, ali pa prenesti na prihodnje leto; v nobenem primeru pa ne sme pasti škoda v breme splošnega državnega proračuna. Če kako podjetje te vrste izkazuje primanjkljaje iz leta v leto, se mora likvidirati, ne sme se pa sanirati iz sredstev splošnega budžeta. Iz dobička, ki bi se pokazal na koncu poslovnega leta, se ustanovi rezervni fond, ki služi za pokritje eventualne škode slabih let. Samo presežek, ki ostane, čim se je v rezervni fond odvedel nanj odpadajoči del, se sme prenesti v splošni budžet.
Vsa podjetja te vrste imajo, kakor rečeno, popolnoma samostojne budžete, ki so s splošnim budžetom samo toliko v zvezi, kolikor izkazujejo presežke preko dotacije, dane rezervnemu fondu. Ti budžeti se pokažejo v budžetu drž. izdatkov in dohodkov le kot dodatek k splošnemu budžetu in, ne kot njegov sestavni del t. j. samo kot material, iz katerega dobi parlament in narod vpogled v splošno stanje drž. financ in drž. imovine na eni strani in v rentabiliteto posameznih drž. podjetij na drugi strani.
Sedaj pa poglejmo, kaj pravi o drž. pridobitnih podjetjih in ustanovah zakon o drž. rač. iz 1. 1934.
Za ustanovitev drž. pridobitnih podjetij in ustanov je predvsem potrebno zakonsko pooblastilo (§ 181.) Vsi posli drž. pridobitnih podjetij in ustanov se vodijo po načelih pridobitnega gospodarstva t. j. vse svoje izdatke morajo kriti iz lastnih dohodkov. Iz dohodkov podjetja se izplačujejo tudi amortizacije nakupljenih imovinskih objektov. Vrhu tega morajo obratovati z letnim dobičkom, primernem obsegu podjetja. Od teh načel se smejo oddaljiti le tedaj, če bi le-ta utegnila biti državi v škodo. V primeru, da vrše drž. pridobitna podjetja za državo ali za druga drž. podjetja na-
Državno računovodstvo
(Nadaljevanje.)
ročila, dela ali uslužnosti, imajo pravico do ustrežne odškodnine, ki se določi neposredno s pogodbo. Če se sporazum ne more doseči, določi odškodnino min. svet.
Državna pridobitna podjetja in ustanove plačajo vse drž. dajatve, v kolikor niso oproščena po specijalnih zakonih (§ 182.).
Drž. imovinski objekti, ki se odstopijo drž. pridobitnim podjetjem in ustanovam v stalno uporabo ali izkorišča vanj e (eksploatacijo) in ki zavzemajo pretežni del posla teh podjetij, predstavljajo njihovo osnovno glavnico. — Gotovina, potrošni material, blago za prodajo, sirovine, polizdelki pa njihovo obrtno glavnico. Osnovna in obrtna glavnica, če nista nabavljeni s tujimi sredstvi, tvorita s fondi vred posebna sredstva podjetja ali ustanove, ki pripadajo državi in predstavljajo imovinsko vrednost podjetja za državo (§ 183.).
Minister za finance more posameznim drž. podjetjem, če jim primanjkuje obrtna glavnica, dati začasna posojila iz drž. gotovine proti obrestim, ki jih sam določi. Prav tako morejo podjetja s privoljenjem ministra za finance, najemati kratkoročna posojila na denarnih tržiščih.
Sredstva za investicije in sredstva za povečanje obrtne glavnice, se morejo nabaviti tudi potom drž. kredit-nih operacij ali potom zadolženja do-tičnega podjetja na denarnem tržišču. O takih zadolžitvah odločuje ministrski svet po predlogu resortnega ministra in sporazumno s finančnim ministrom. Drž. posojila in sredstva, pridobljena s pomočjo zadolžitve, sme uporabljati dotično podjetje za povečanje svoje osnovne ali obrtne glavnice, a potrebne anuitete (letna odplačila) vnese v svoj letni budžet med materijalne izdatke. (§ 184.)
Držav, pridobitna podjetja in ustanove morejo za posojila iz § 184. zastaviti svojo imovino in sicer: pri kratkoročnih posojilih po predhodnem sporazumu z ministrom za finance za investicijska posojila pa po pritrditvi ministrskega sveta (§ 185.).
Drž. pridobitna podjetja in ustanove upravlja minister za finance. Za vsako podjetje in ustanovo ali za več podjetij, ki imajo slične naloge in posle, more resortni minister po pritrditvi ministrskega sveta sestaviti upravo, ki mu je neposredno podrejena. Uprava obstoji po potrebi in obsegu iz treh do devetih članiov, ki se nastavljajo s kraljevim ukazom na predlog resortnega ministra. Direktor oziroma upravnik podjetja ali ustanove, je po svojem položaju član uprave s pravico glasovanja (§ 186.).
Način upravljanja, delokrog in naloge vsakega drž. podjetja in ustanove predpisuje min. svet z uredbo o organizaciji na predlog resort. ministra in po predhodnem zaslišanju ministra za finance. Uredba o organizaciji odreja: kako se sestavlja uprava, na kak način izdaja svoje odloke, predloge in mnenja, kako vrši nadzor nad celokupnim poslovanjem podjetja, katere odločbe in posli so pridržani pritrditvi ministra kot vrhovnega upravitelja, kaj se prenese v pristojnost uprave ali direktorja odnosno upravnika; kot pomožnega upravitelja podjetja in ustanove.
Z uredbo o organizaciji se ne more prenesti na pomožne upravitelje sledeče:
1.	Izdajanje uredb, pravilnika in predpisov s splošno veljavo in načelnih navodil za poslovanje podjetja ali ustanove.
2.	Predložitev predloga letnega proračuna, kakor tudi letnega poslovnega poročila z računom izgube in dobička.
3.	Vrhovni nadzor nad poslovanjem podjetja. (§ 187.) (Dalje prih.)
Pokojnina uradniških pripravnikov
Načelna odločba drž. sveta.
O vprašanju, da-li so uradniki pripravljalnih skupini iz uradniškega zakona od 31. julija 1923 s tem, da so dobili plače uradniških pripravnikov po § 250 uradniškega zakona iz leta 1931, izgubili značaj državnih uradnikov in možnost, da si pridobe pravico do pokojnine, ko dovrše 10 let efektivne državne službe, je državni svet na svoji splošni seji dne 11. junija 1934. razpravljal in izdal pod štev. 16.261/34 načelno odločbo, katero je utemeljil takole:
»Uradniški zakon iz leta 1923 je delil državne uslužbence na uradnike, zvaničnike in služitelje. Uradniki so bili po kategorijah razdeljeni skladno s svojo šolsko izobrazbo, v kategorijah pa po skupinah, katere so se spet de-lile na pripravljalne, pomožne in glavne, to pa po praktični izobrazbi posameznih uradnikov in po poslih, ki so jim bili zaupani. Razen tega je ta uradniški zakon delil uradnike na začasne in stalne. V prvih treh letih je bila uradniška služba, kakor je bilo že povedano, začasna, a kesneje je uradnik ob določenih pogojih dobil stalnost. 'Ves čas začasne službe je uradnik mogel služiti samo v najnižji (pripravljalni) skupini svoje kategorije. Imel je najnižjo stopnjo osnovne plače in samo 60% položajne plače in služba se mu ni vračunala za pokojnino. S tem, da je dobil uradnik stalnost, kar se je ugotovilo z odlokom je takoj dobil 100% položajne, plače, avtomatsko je dobil tisto stopnjo osnovne plače, ki je ustrezala celokupni njegovi dotedanji državni službi, ves čas začasne službe se mu je računal za napredovanje in pokojnino in mogel je takoj napredovati iz pripravljalne v pomožno skupino svoje kategorije. Toda zato niso še vsi stalni uradniki imeli tudi pravico do napredovanja v pomožno skupino. Izpolnjevali so samo pogoje, a od volje in uvidevnosti njihovega resortnega ministra in od proračunske možnosti je bilo odvisno, da li so napredovali ali ne. Tako se je dogodilo, da je uradniški zakon iz leta 1931 našel mnoge stalne uradnike v pripravljalnih skupinah, ko je stopil v veljavo, čeprav so si dotični bili pridobili stalnost in so bili polnopravni uradniki s pravico do pokojnine.
Uradniški zakon iz leta 1931 je drugače (razdelil državne uslužbence. Razdelil jih je na uradnike, uradniške pripravnike, zvaničnike dr služitelje. Glede uradnikov je zavrgel razdelitev in kategorije in na pripravljalne, pomožne i,n glavne skupine in je izvedel samo razdelitev na skupine po strokah in zvanjih, odpravil je pa prejšnjo razdelitev plače na osnovno in položajno. Novi zakon je določil, da more biti redno postavljen na neko uradniško mesto le dotični, ki je prej bil v pri-
pravljalni službi, katera traja najmanj 3 leta. Uradniške pripravnike — državne uslužbence sui generis — ni razdelil na uradniške skupine, temveč jim je določil posebne prejemke po strokah in po draginjskih razredih, ter jih izključil od pravice do pokojnine kot take. Za njihovo pripravljalno službo je določil, da se vračuna v pokojnino šele kadar pripravnik neposredno dobi službo ali uradnika, zvaničnika ali slu-žitelja.
Po tem je torej znatna razlika med uradniškimi pripravniki po zakonu iz leta 1931. in stalnimi uradniki pripravljalnih skupin po zakonu iz leta 1923. Med tem ko prvi sploh niso državni uradniki, niso razporejeni po uradniških skupinah, ne morejo napredovati v prejemkih, niti dobiti povišek in sploh nimajo pravice do pokojnine, so drugi polnopravni uradniki, razporejeni so po uradniških skupinah, napredujejo po stopnjah osnovne plače skladno s skupno svojo državno službo in imajo pravico do pokojnine ter se jim celokupna državna služba, tudi začasna, načeloma računa za pokojnino, čeprav so ostali v pripravljalnih skupinah. Nasproti temu so pa prejšnji začasni uradniki pripravljalnih skupin, razen polnega uradniškega naziva skoro popolnoma v vsem izenačeni z današnjimi uradniškimi pripravniki, zlasti pa, kar se tiče pravice dd pokojnine.
Novi uradniški zakon je izvršil preureditev uradniških položajev in zvanj in v § 249 vzporedil dotedanje skupine raznih kategorij z novimi skupinami, prejšnje pripravljalne skupine L, II. in III. kategorije je pa vrgel iz razporeditve oziraje se na novo ustanovo uradniških pripravnikov, tako da bi se po novem zakonu morala izdati določba, s katero naj bi se uredil položaj dotedanjih uradnikov pripravljalnih skupin. To je v neki meri storjeno s predpisom § 250, ki se nahaja med prehodnimi in zaključnimi določili in ki je odredil, da dobivajo dosedanji uradniki pripravljalnih skupin plače uradniških pripravnikov po § 23. Da pa ti uslužbenci ne bi bili morda gmotno oškodovani, je bila k temu izdana določba § 259, čeprav tudi ona popolnoma ne ščiti prejšnjih stalnih uradnikov pripravljalnih skupin, ker so isti napredovali avtomatsko po stopnjah osnovne plače. Pri tem ni bila izrečno storjena razlika med prejšnjimi začasnimi in stalnimi uradniki. Toda, ker je s predpisom § 250 u. z. izrečno določeno samo to, da ti uradniki dobivajo plače uradniških pripravnikov, se za prejšnje stalne uradnike pripravljalnih skupin nikakor ne more smatrati, da so samo s tem edinim predpisom dobili tudi vse lastnosti današnjih urad-
niških pripravnikov, izgubili vsa prejšnja že pridobljena prava im da se morajo zanje uporabljati predpisi novega uradniškega zakona in da se njihova služba ne more smatrati za službo iz 1. odst. § 113 kot kvalificirana za pridobitev pravice do pokojnine, temveč nasprotno, da je ista še naprej ostala uradniška služba po tem predpisu in po predpisu 1. točke § 116.
Zato je državni svet izdal naslednjo načelno odločbo:
Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani prav živahno deluje v korist svojega članstva in vsega stanu državnih upokojencev sploh. Društveni odbor ne zamudi nobene prilike, kjer bi mogel storiti kaj v pro-speh članstva. Zato budno spremlja vse pojave in skuša preprečiti ali vsaj omiliti vse udarce, ki zadevajo upokojence. Odbor vlaga na odločujoča ob-lastva dobro utemeljene spomenice in prošnje ter opozarja na najbolj kričeče primere, kjer so upokojenški interesi najteže prizadeti. V konkretnih primerih posreduje na prošnje članov pri oblastvih, zlasti pri finančni direkciji. S posebno vnemo se pa trudi odbor, da ob sleherni možni priliki obvešča odločujoče državne činitelje o težnjah in potrebah državnih upokojencev.
Precej po nastopu novega bana, g. dr. Dinka Puca, se mu je Društvo drž. upokojencev(enk) v Ljubljani predstavilo po deputaciji, katero so tvorili podpredsednik g. Ivan Vidmar, tajnik g. Antom Spende in odbornik g. Rajko Mlejnik.
Odposlanstvo je g. banu najprej izrazilo čestitke k imenovanju in ga hkrati naprosilo, da bi podpiral pri osrednji vladi težnje vsega upokojen-škega stanu, katere zastopa društvo. Odposlanstvo je izročilo g. banu spomenico vseh banovinskih organizacij drž. upokojencev glede dovolitve trajnih železniških legitimacij za polovično vožnjo. To spomenico smo objavili v predzadnji številki našega lista. Odposlanci so naglašali, da so upravičenost te prošnje priznali že razni bivši finančni in prometni ministri. Država bi brez slehernih žrtev z ugoditvijo ti skromni želji le pridobila, ker bi upokojenci potovali v mnogo večjem številu kot doslej. — Tudi so zastopniki opozorili g. bana, da so zadnje odločbe o znižanju draginjskih doklad in nagrad zlasti občutno zadele ravno upokojence oz. njihove žene in samske otroke. S temi znižanji se je že itak do skrajnosti hudi gmotni položaj upokojencev še močno poslabšal, tako da upokojenci životarijo v skrajni revščini in stiski. Njihovi pokojninski prejemki so že davno padli pod eksistenčni minimum, tako da je vsako nadaljnje zniževanje
»Stalni državni uradniki pripravljalnih skupin po uradniškem zakonu iz leta 1923., čeprav so bili po predpisu § 250 uradniškega zakona iz leta 1931 prevedeni na prejemke uradniških pripravnikov, s tem niso izgubili značaja državnih uradnikov in imajo pravico do pokojnine kakor hitro izpolnijo 10 let efektivne državne službe neoziraje se na predpise 4. odst. § 113 oz. 2. toč. § 116 uradniškega zakona od 31. marca 1931.«
nemogoče, tem bolj pa je potrebno čimprejšnje izenačenje pokojnin starih u-pokojencev, ki komaj še eksistirajo. — Izjavili so odposlanci g. banu tudi, da bodo v najkrajšem času izročili vsem pristojnim oblastvom obširno spomenico, ki bo vsebovala razen: 1. izenačenja pokojnin staroupokojencev in II. železniških legitimacij še vse ostale težnje stanu upokojencev, kot so zlasti: L odprava kuluka, 2. črtanje predpisov, ki upokojencem ne dovoljujejo zaposlitve pri avtonomnih oblastvih oz. jim znižujejo prejemke, 3. ©miljenje uredb o draginjskih dokladah, 4. olajšanje izplačevanja pokojnin v inozemstvo in 5. rednejše ter točnejše nakazovanje pokojninskih prejemkov sploh.
Ban g. dr. Puc je izvajanja društvenih zastopnikov pazljivo poslušal in sprejel spomenico o železniških ugodnostih. Izjavil je deputaciji, da bo storil na odločujočih mestih vse, da se utemeljenim prošnjam upokojencev čimprej v celoti ugodi. Njihove težnje bo zmerom podpiral, kolikor mu bo le mogoče in jih bo priporočal v Beogradu. Končno je zastopnikom društva izjavil naj se le vselej z zaupanjem nanj obračajo, ker jim bo vedno skušal ustreči.
Zastopniki Društva drž. upokojen-ccv(enk) v Ljubljani so se poslovili od gospoda bana s prepričanjem, da je resničen zaščitnik in prijatelj vseh državnih upokojencev.
Društvo je pa nekaj dni nato poslalo posebno deputacijo tudi k ministru za socialno politiko in narodno zdravje, gospodu drju D. Marušiču. Tudi njemu je društveno odposlanstvo predložilo vse poglavitne težnje in prošnje in mu prav tako izročilo že navedeno spomenico o železniških legitimacijah.
Minister g. dr. Marušič je odposlanstvo prav ljubeznivo sprejel, se podrobno zanimal za društvene razmere in delovanje ter končno obljubil, da se bo vsekdar zavzemal za opravičene težnje državnih upokojencev Zagotovil je odposlance, da se morejo v tem pogledu vselej zanašati na njegovo pomoč. De-
ObSeke Kem'ćno čisti, barva, plislra
lei ;«*.* tovarm* I O S. R £ ! C H,
Delovanje organizacije upokojencev
Francis Garco:
Trott
Za mizico v mali kavarni, kjer je ob četrtkih zvečer sprejemal sebi enake, je Evariste Clement za nekega naročnika, ki se je nato pod napisano podpisal, pisaril neverjetne bedarij©. »Knjeginja« ... Evari-stovo pero je polzelo po zanikrnem, sivem, nečrtanem papirju, katerega je uporabljal v velikih količinah« ... kneginja je iztrgala svojemu podlemu ljubimcu iz rok orožje, katero je ta za trenotek nameril nanjo, in ...«.
»Oprostite!« je tedajci povprašal ubog starec od sosednje mize, kateremu so dolgi lasje in navdahnjenja polni pesniški obraz Evaristov zbudili pozornost, »delate za časopise?«
»Seveda!« je važno odvrnil Evariste in si segel v grivo.
»Ah, ljubi moj gospod,« je menil nato stari ubožec,« ne bi morda ...«
»Kaj neki?«
»Ah, to vam je cela zgodba, dragi moj gospod!«.
Evariste je molčal.
»Ah, ljubi gospod!« je pričel oni, kakor da se mu hoče očitno izpovedati, »nisem bil zmerom tak brodolomec, kakršnega me zdaj vidite pred seboj. Drznem si celo trditi, da bi bil, če bi v tistih časih mogel samo slutiti položaj, v katerem se trenotno nahajam, bil pri ureditvi mojih zadev pač spretnejši. Zlasti bi bil napram nekemu gospodu Pavlu, katerega — sam Bog ve — res ne morem pohvaliti, mnogo previdnejši! Tisti gospod Pavel me je na-
govoril, da sem blizu bulvarjev kupil neko kopališče. Imenitna stvar, ljubi gospod, ki me je pa docela pokopala iz tega lepega vzroka, ker za njega dni navada, da bi se bili ljudje kopali razen ob nedeljah, na Francoskem še ni bila tako razširjena, kakor je danes. Govorim o letu 1900.«
»No, le dalje!« jc rekel gospod Evariste, ne da bi se kaj razburjat.
»Tako sem bil torej lastnik sijajnega kopališča s prhami, sredi Pariza,« je z enakomernim glasom nadaljeval starec in pri tem mahal z rokami, »in s številnim strežniškim osebjem, z maserji, specialisti za nego neg in drugimi obdan, da ne govorim o gospodični v blagajni in o tekaču v rdečem fraku, ki je imel na glavi plitko čepico. Vsi moji ljudje so bili odlično izučeni, to pa že meram reči!. In lahko bi bil še zmerom sredi teh dostojnih uslužbencev, če bi bili prišli gostje,; na katere sem čakal. Toda prišel je...«
»... polom!«
»Da, prava katastrofa, res je!... Tako, da sem moral drugega za' drugim odpustiti vse nastavljence in sam kadil pipico v blagajni. Moj pes Trott mi je" pri tem delal druščino in me - ogledoval- Zagabilo se mi je. Kaj naj bi bil dejal Trottu? In kaj naj bi bil vendar on mogel storiti, da bi spravil zadevo v red? Prav nič, mar ne?...«
»Ne, prav res nič!« je morat Evariste pritrditi z resnim glasom. ,
»Ah, ljubi gospod,« , je/tožil stari, »če bi vsaj ne bi bil nič storil in pustil Trotta pri miru, pa bi ga še danes itflel! Ampak, poglejte, sprva se mi je Trott smilil, nato me je spravljal v jezo, nato skoro v blaznost, nato... in nato... ah, jaz sem pa
že prava zguba! ... Ko sem tako gledal Trotta, ki je kar po ves dan brez opravila čepel pred menoj, mi je prišlo na misel, da bi se malo raztresel z njim. — Sem! sem ukazal. Takoj je pridna žival prišla in mi lizala roko. Kesneje sem ga priučil vseh mogočih reči. . . Tedaj sem odkril iz gole pokvarjenosti, dragi gospod, da bi mogel iz Trotta narediti čudovito žival, če bi ga tako vzgojil, da bi izpolnil vsak moj ukaz ravno narobe. Poklical sem ga in ni več prišel .. . marš, stran! sem ukazal in že je ta šmentana žival prilezla z repom mahaje k meni. Nadaljeval sem z vzgojo. Treba mi je bilo le zaklicati: Danes ne maram brati časopisa! Ne, nobenega ne bom bral!...; že je pridirjal Trott, mi prinesel časopis in mi ga položil v roke s tistim izrazom divjega in genljivega veselja, katerega ni imel še noben drugi pes.
Na vse zadnje, končal bom zgodbo, sem zaprl kopališče, ker sem se zagabil sam sebi in se mi je priskutil posel, ki je tako slabo uspeval. .. Bil je zimski večer brez dežja, večer katerega se bom spominjal vse svoje življenje, dragi gospod!.... Imel nisem niti groša več in šel sem po bulvarju. Ah, sem si mislil, Trott ti je pa vendar ostal in pridnega psa lahko razkazuješ ljudem v kakem cirkusu.
Pomislite, to bi bil vendar vir dohodkov!... Mar ne? Ali vsaj neke vrste poslednjega in goljufivega upanja, katerega sem se oklepal... No-, dobro! Na vogalu Rue Lafitte sem hotel preko na hodnik na oni strani. . . Pes je tekel za menoj . .. Grem torej čez cesto in se obrnem... In kaj zagledam, spoštovani gospod? Omnibus, ki vozi na progi Madeleine-Eiastille ...
Sem! sem zaklical Trottu, ker sem čisto pozabil, kakšno žival sem naredil iz njega.. . Trott je pogledal mene .. . nato je pogledal omnibus ...«
»No, in omnibus?«
»Ga je zmečkal!«
Evariste Clement je pomežiknil s svojimi očesci, opazoval starca in se vrnil brez besede, ker ni ljubil šal take vrste, k svojemu nehvaležnemu in literarnemu delu, za katero so mu plačevali po grošu od vrste.
Fr. Boutet:
Sosed
Tisto nedeljo se je gospa Helena pričela prepirati s svojim možem že medtem, ko se je komaj začel, oblačiti. Helena j® bila temnolasa, živahna osebica. Zmerom glasneje, ji je vrelo iz ust. Tedaj je gospo' da Bruida navdahnila nesrečna misel. Oble-kel se je, ošinil ženo z dolgim ledenim gledom, jo pustil v sobi in odšel na bal' kon.	,
Preteklo je pol minute. Helena j® znotraj zaklenila steklena vrata. Gosp® Bruide se je tresel od jeze. Gospod Bruid® je sedel ujet na svojem balkonu v tretj®m nadstropju. Izprva ni hotel pokazati, da ves iz $ebe, Toda ogorčenje je zadušil® njem občutek dostojanstva. Poskušal J trkati, da bi' mu odprla.
Tisti hip je zaslišal, kako je zalo-pT11.^ la vrata v prednji sobi. Helena je pds a stanovanja in res je videl, ko se je na|j0. čez ograjo, kako je s svojim zelenim bukom stopila iz hiše.
putacija se je g. ministru za ljubeznivost in naklonjenost zahvalila in odšla z zavestjo, da bo tudi g. minister vselej zagovarjal njeno opravičeno stališče.
Po zastopniku se je Društvo državnih upokojencev(erik) v Ljubljani zad-
nje dni udeležilo tudi sestankov ljubljanskega državnega in samoupravnega uslužbenstva, na katerih se je določilo stališče javnih nameščencev glede na izbiro kandidatov za prihodnje skupščinske volitve.
V blagajni se je nahajalo na dan popisa Din 18.505. Pri popisu se je ugotovilo blaga v sledeči vrednosti: špecerijskega blaga je bilo za Din 566.756,67 dočim je bilo kuriva Din 26.507,60. Če vzamemo v poštev promet blaga v trgovini Din 4,306.999,44 vidimo, da se je blago v trgovini izmenjalo povprečno 7 in pol krat. Temu je vzrok konstantno rastoči promet v zadrugi.
Interesantno bi bilo podati porast prometa glavnih predmetov, ki pridejo pri prodaji v poštev. Tako je bilo prodane v 1. 1932. skupaj 103.924 kg moke I vseh vrst. V letu 1933. je ta količina na-rastla na 161.585 kg, v letu 1934. pa celo na 180,290 kg moke. Riža je bilo prodanega v letu 1932. skupno 12.519 kg, v letu 1933. je narastla količina prodanega riža že na 15.896 kg in v letu 1934. pa na 17.928 kg. Pražene kave, ki je v letu 1932. zadruga še ni vodila v večjih količinah, je bilo predlani prodane 530 kg, dočim se je minulo leto ta količina početverila in dosegla 1911,50 kg. Sladkorja je bilo izdanega v letu 1932. skupno 47.600 kg. V letu 1933. se je ta količina že povzpela na 59.210 kg in lani dosegla 68.915 kg. Testenine so pokazale v letu 1932. vsega skupaj 4282 kg prometa, v letu 1933. se povečale na 5857 kg in se povzpele v 1. 1934. na skupno 7161 kg. Tudi pri masti se vidi porast v prometu. Od 5.016 kg v letu 1932. se je zvišala V letu 1933 na 8.624 kg in dosegla v letu 1934. že 9.001 kg. Naj navedem še milo, ki je porastlo od 8.417 kg v letu 1932., na 10.440 kg v letu 1933. in doseglo v letu 1934. skupno 11.750 kg.
Tri navedeni zalogi blaga je bil u-gotovljen dohodek na blagu 477.619,60 Din. Ker je od te vsote že odšteto povračilo od čistega prebitka članom, se vidi, da je zadruga z ozirom na promet zaračunavala 16%' za režijo, ki je znašala v primeru s prometom prodanega blaga 6,9%. Če vzamemo v poštev 6% povračilo vidimo, da čisti prebitek Din 14.886,27, ki ga letošnja bilanca pokazuje, približno odgovarja.
Kot premoženje zadruge figurirajo v pasivi še skladi, ki sestoje iz pokojninskega, kreditnega, za kulturne in humane cilje, za članske namene in za nagrade uslužbencev. Z rezervnim fondom znašajo skladi Din 472.959,20, kar je za kratko dobo obstoja zadruge in z ozirom na težave, s katerimi se je v početku zadruga borila, vsekakor zelo lep uspeh. Nekaj tega zadruginega premoženja je naloženega v inventarju, ki znaša po 10% odpisu od prvobitne
»Odkod pa poznate moje razmere?« je vprašal gospod Bruide ves osupel.
»Seveda — da — ker sem — vaš sosed — saj razumete. Zidovi v naši hiši so tako tenki in jaz slišim prav vse. Zvečer ste v jedilnici — jaz prav tako! Tudi v spalnici prav vse razumem. Torej kadar se z milostivo gospo pogovarjata, prisluškujem — no in to je zabava! Človek res ne ve, kaj naj bi zvečer počel. Tako sem obe ti leti, odkar sem vaš sosed zmerom sproti o vsem poučen.«
Bruidova jeza je izbruhnila na dan. »To je vendar nesramno vohunstvo!«
»Nikar, nikar,« ga je sosed proseče prekinil, »sprva sem slišal vse, ne da bi bil sam hotel, nato vam prisežem! Če je človek na vsem ljubem svetu čisto sam, brez žene, brez sorodnikov, brez prijateljev... staram se sam samcat. Ko sem vas zaslišal, se mi je zazdelo, da sem dobil družbo. Naslonim se na steno- in sem kakor član vaše družine.«
Molčala -sta oba. Gospod Bruide si je ogledoval tega moža, ki je o njem vedel največ na svetu in mu je bil vendar tako tuj. Polastila se ga je nejevolja, hkrati ga je pa prevzelo čuvstvo naklonjenosti, kakor napram prijatelju, pred katerim človek nima nobenih skrivnosti.
»Ampak če se vam morda slučajno kedaj zvečer zazdi,« je nadaljeval moži-ček, »prav rad pridem za pol urice k vam. Samo na zid potrkajte. — Sicer pa se je pravkar vrnila milostiva gospa! Ne bo vam treba jesti samim, vi srečnež ...«
vrednosti Din 145.777. Od stroškov za adaptacije, ki znašajo še Din 23.404, je odpisanih 25% od prvotnega zneska adaptacij. Tako velika postavka je odpisana zato, ker nam to omogoča prividna najemnina, ki je v tej odpisni postavki zapopadena in ki znaša ne polnih Din 2000 mesečno, kar je z ozirom na lokale, ki jih uporabljamo, primerno. Če vzamemo v obzir še deleže pri Zvezi nabavljalnih zadrug Din 8.000 in pa prehodne aktivne bilančne postavke Din 2.995,25, ki sestoje iz vnaprej plačane zavarovalnine in telefonske pristojbine ter prehodno pasivno bilančno postavko Din 5.113,25, katero tvorijo izdatki za dolžne plače in razsvetljavo, smo obdelali celo bilanco, vsa aktiva in vsa pasiva.
Sedaj pa prav na kratko še nekaj interesantnosti, ki izvirajo iz te bilance. Skupnih sredstev, s katerimi zadruga posluje, ima le-ta 1.437.368,46 Din. Od teh je tujih sredstev Din 928.391,95, a lastnih 508.976,51. Lastnih sredstev je torej 35,50% celokupnih zadruginih sredstev. Če opazujemo kolikokrat so se ta skupna sredstva preobrnila v zadružnem prometu vidimo, da so se ista okrcnila 3,6 krat v enem letu. Torej tudi zelo lep uspeh.
Takšno je bilo stanje naše zadruge na dan 5. januarja 1935. Uspeh, ki ga kaže zadruga, je z vsakim letom bolj in bolj zadovoljiv. Sedaj je samo še na
Z ukazom kraljevega namestništva je bil dosedanji pomočnik direktorja dravske finančne direkcije, gospod Avgust Sedlar postavljen za finančnega direktorja v Ljubljani. Svojo novo službo je nastopil že dne 9. marca in prevzel vodstvo direkcije.
Novi finančni direktor se je rodil v Laškem kot sin zavedne slovenske trške rodovine. Pravne nauke je dovršil na univerzi na Dunaju. Na izrečno željo kesnejšega edinega slovenskega ministra v Avstriji, dr. Ivana Žolgerja je g. Sedlar stopil začetek leta 1904. v politično službo pri deželni vladi na Koroškem in bil dodeljen okrajnemu glavarstvu v Beljaku. Ob priliki dežel-nozborskih volitev leta 1904. je stal v ozkih stikih s slovenskimi političnimi organizacijami na Koroškem, kar je zbudilo pri koroškem Volksratu vihar ogorčenja. Da kot zaveden Slovenec na Koroškem ni mogel ostati še naprej v politični službi, je jasno.
Še istega leta 1904. je vstopil g. direktor Sedlar v finančno službo pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, kjer je služboval dobrih 5 let. Nato je sprva kot šef davčnih referatov služboval v Črnomlju, Krškem in Novem mestu, malo pred prevratom leta 1918. je bil premeščen kot šef davčnega okrajnega oblastva v Celje, kjer je ostal 4 leta. Iz Celja je odšel v Maribor, kjer je prevzel vodstvo davčnega okrajnega oblastva in leta 1929. novo ustanovljenega finančnega inspektorata v Mariboru. Od tod je bil konec 1930. premeščen k drinski finančni direkciji v Sarajevo, odkoder se je leta 1932. vrnil v Ljubljano kot pomočnik finančnega direktorja.
Novi finančni direktor, g. Avgust Sedlar pozna iz dobe svojega službovanja širom Slovenije razmere po vseh
Slovo fin. direktorja drja Valjavca. Že
zadnjič smo poročali, da je bil dosedanji direktor ljubljanske finančne direkcije, g. dr. Ljudevit 'Valjavec premeščen v listi funkciji k drinski finančni direkciji v Sarajevo. Od priljubljenega vrhovnega šefa se je vse uslužbenstvo finančne direkcije v Ljubljani poslovilo v petek, dne 8. marca. Poslovilni večer je bil prirejen v dvorani hotela Metropola in se ga je udeležilo finančno uslužbenstvo iz Ljubljane zares polnoštevilno. Zastopane so bile vse panoge finančne stroke, konceptni, davčni, računski, carinski in arhivski uradniki, uradniki finančne kontrole, zvaničniki, služitelji in dnevničarji. Zastopano je bilo tudi urad-ništvo državnega pravobranilstva. Od odhajajočega gospoda direktorja so se poslovili v imenu uslužbencev dotičnih panog številni govorniki, ki so vsi naglašali, da je bil g. dr. Valjavec vselej dobrohoten in nameščencem naklonjen predstojnik, ki se je zmerom zavzemal za uslužbence. Za vse nagovore se je odhajajoči g. fin. direktor
članih, da podpro to našo gospodarsko ustanovo s tem, da bodo skušali pridobiti vsak vsaj še po enega novega člana, ki vse svoje potrebe krijejo le v zadrugi. S tem bo vsak pripomogel samemu sebi do koristi ker, čim več bo članov, tem večje količine bo zadruga nabavljala, v zvezi s tem bo pa mogla doseči povoljnejše cene ter bo lahko nudila svojim zadružnikom blago globoko izpod običajnih cen.
Natančnejša pojasnila in obvestila pa more dobiti vsak član naše zadruge na njenem rednem občnem zboru, ki bo v petek dne 22. t. m. Tam ima tudi sleherni zadružnik možnost in pravico, da stavlja predloge, kako naj bi se delovanje zadruge še izboljšalo in izpopolnilo.
Občni zbor zadruge je zadrugarski parlament, kjer daje odbor račun in kjer si člani volijo vodstvo. Udeležba na občnih zborih je poglavitna pravica članov, hkrati pa tudi njihova dolžnost. Saj gre za njihove koristi, za važne njihove interese. Zato: kdor ima kake nasvete, predloge, pritožbe ali očitke, naj pride na občni zbor! Zdrava, tvorna in dobrohotna kritika je vselej dobrodošla, ker gradi, ker pomaga in sodeluje.
Vseh nas dolžnost pa je, da svojo zadrugo podpiramo, krepimo, branimo. Le v skupnosti je moč, le v edinstvu je rešitev in uspeh!
krajih naše banovine. V funkciji pomočnika iinančnega direktorja je imel dovolj prilike, da se je kar najpodrob-neje seznanil z gospodarskimi in socialnimi razmerami vseh slojev prebivalstva iz vseh delov dravske banovine.
V vseh krajih, kjer je služboval, si je novi g. finančni direktor zaradi svojega koncilijantnega in vseskozi objektivnega poslovanja pridobil splošne simpatije široke javnosti. Kot pomočnik finančnega direktorja in šef važnega odseka za neposredne davke je s svojo najstrožjo pravičnostjo in nepri-stranostjo v težavnih razmerah Znal združiti potrebno uvidevnost. V teku službovanja po raznih krajih naše banovine je g. direktor Sedlar osebno spoznal veliko število finančnih pa tudi drugih drž. uslužbencev. Kot šef se je izkazal za dobrohotnega in skrajno objektivnega predstojnika, ki ima srce za svoje osebje. IPrepričani smo, da bo vodil dravsko finančno direkcijo tako, da bodo zavarovani državni interesi, hkrati pa bo vsemu nameščenstvu olajšano življenje, ki mu je zaradi splošne krize postalo že skrajno težko.
Kakor pozdravlja vsa javnost novega finančnega direktorja g. Avgusta Sedlarja kot zares nepristranskega in neizprosno pravičnega strokovnjaka, tako se njegovega imenovanja še prav posebno raduje vse aktivno finančno uslužbenstvo, ker pozna novega g. direktorja kot dobrosrčnega in vselej uvidevnega predstojnika, ki je že tekom svojega dosedanjega službovanja ob vsaki priliki poka/al svoje globoko razumevanje za tegobe državnih uslužbencev in upokojencev. Tudi le-ti so trdno prepričani, da se bo g. direktor Sedlar vselej zavzel za njihove upravičene težnje in jim skušal olajšati po svojih močeh njihovo itak trpko usodo.
I zahvalil z zatrdilom, da mu bo ostalo vzgledno sodelovanje vsega uslužbenstva finančne direkcije v Ljubljani in širom naše banovine vselej v najlepšem spominu. Poslovilni večer je potekel v najlepši harmoniji. — Gospod direktor dr. Valjavec je zapustil Ljubljano dne 13. t. m. in se odpeljal na svoje novo službeno mesto v Sarajevo, kjer mu želimo čim več uspehov in zadovoljstva.
Članom ljubljanske Nabavljalne zadruge! Vnovič opozarjamo vse člane Zadruge drž. uslužbencev za nabavo potrebščin v Ljubljani, da se vrši v petek dne 22. marca občni zbor v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Zborovanje se prične ob polu osmih. Pozivamo vse zadružnike, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Dnevni red smo objavili že zadnjič. Obravnavale se bodo razne, za vse zadružnike pomembne zadeve.
Nov grob. V Ljubljani je umrl dne 3. marca t. 1. upokojeni major Franc K r a č-m a n, honorarni nadzornik banovinske
Viktor Pregelj:
K občnemu zboru ljubljanske Nabavljalne zadruge.
Čeprav je morda dolgočasno čitati suhe statistike, vendar mi bodi dovoljeno razgrniti pred vami bilanco naše zadruge in dodati nekatera interesantna pojasnila.
Kakor vemo je naša zadruga plod štirinajstletnega dela odborov, prav posebno pa sedanjega odbora, kateremu je z vestnim in zvestim sodelovanjem velike večine zadružnih članov uspelo, da je povečal kapital in s tem moč zadruge.
Vzporedno z drugimi činitelji je v zadrugi rastlo tudi članstvo, v početku počasi in previdno, v novejšem času pa že dokaj živo. V začetku januarja 1934. leta je bilo namreč 1513 članov z 1516 vpisanimi deleži. V teku leta 1934. je pristopilo 186 novih članov, prestalo je pa članstvo 46 članom. Vzrok prestanka članstva je bodisi smrt ali pa odselitev v območje drugih zadrug.
Na dan bilanciranja je štela zadruga 1653 članov z 1656 vpisanimi deleži in imela vplačanih Din 162.934,50 deležev. Pri desetkratnem jamstvu bi bila torej kreditna sposobnost zadruge, upoštevajoč Din 346.042,01 rezervnega fonda Din 1,750.976,51. Pri tej kreditni sposobnosti pa ima zadruga sledeče upnike in sicer: Zvezo nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev po tekočem računu Din 724.523,—, a po skadentnem kreditu Din 47.383,—, dočim dolguje vsem ostalim upnikom Din 29.566,76.
Iz tega sledi, da bi preostalo neizrabljene kreditne sposobnosti še Din 949.502,51. Če vzamemo pri tem v poštev naložbe pri poštni hranilnici v znesku Din 33.599,88 in pa dolg ostalih dolžnikov, brez dolgovanja dolžnikov zadružnikov, v znesku Din 193.107,82 vidimo, da je kreditna politika zadruge zdrava in vse hvale vredna. Nekoliko manj razveseljivo je pa stanje dolgov dolžnikov zadružnikov, ki izkazujejo v bilanci vsoto Din 438.712,76 potem, ko so se že zmanjšali za povračilo članom od čistega letnega prebitka v vsoti Din 170.040,74. Tako visoko stanje dolgov so zakrivili v prvi vrsti le člani in samo veliki skrbi in omejitvi zadolževanja od strani uprave se ima zadruga zahvaliti, da je ta vsota v primerni relaciji z ostalimi bilančnimi postavkami. Želeti bi bilo, da bi člani vestneje izpolnjevali svoje obveze napram zadrugi, uvidevnejši člani pa, katerim to materialno prilike dopuščajo, naj bi čimprej in popolnoma prešli h gotovinskem nabavljanju potrebščin.
Gospod Bruide je tresoč se od jeze, ostal na balkonu. Že je hotel razbiti steklo v vratih. Toda zbal se je, da se rani.
Gospod Bruide je iz svoje ječe gledal na cesto. V glavi so se mu motale misli: maščevanje, odhod, ločitev!
»Lepo vreme je danes!« mu je zdajci zadonelo na uho.
Čokat možiček z dobrovoljnimi očmi je stal poleg njega, naslonjen ob železno ograjo, ki je ločila balkon od sosednjega.
Gospodu Bruidu res ni bilo do pogovora. Toda nesreča ga je omečila:
»Na takemle balkonu človek lahko po cele ure uživa ...«
»Res je,« je pritrdil možiček. Nato je uslužno dodal: »Saj vendar veste, če želite oditi, lahko greste skozi moje stanovanje! Ograja ni visoka, in če prinesem dva stola ...«
»Ne razumem vas«, je odvrnil gospod bruide in jezni obraz mu je zalila škrlatna rdečica.
»Pač, pač,« je nežno vztrajal sosed. »Prav dobro vem, da vas je milostiva gospa zaprla!«
Gospod Bruide ni odgovoril. Preklical je Heleno. Prevzel ga je občutek globokega sramu. Njegova smešnost postaja že znana ljudem!
Možiček ga je plašno postrani pogledal:
, »Ste hudi? Oprostite, morda se ne bi d smel vmešavati, toda rad bi vam bil na uslugo. Ugajate mi. Prvič sem tudi jaz Uradnik. Tudi jaz sem podravnatelj in uPam, prav tako kot vi, da postanem na Vse zadnje še ravnatelj.«
Ob nastopu novega fin. direktorja

Štev. 6,
»NAŠ GLAS«
Štev. 5.
žrebčarne na Selu pri Ljubljani. Simpatični pokojnik je bil dolga leta zvest naročnik in prijatelj našega lista. Med znanci in tovariši je bil zaradi svojega blagega značaja splošno priljubljen. Naj v miru počiva.
Podpore vdovam in sirotam drž. uslužbencev. Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, razpisuje ob priliki 60 letnice svojega obstoja 50 podpor a 200 Din, ki jih bo podelili upravni odbor najrevnejšim vdovam in sirctam državnih uslužbencev. Ne-kolekovane prošnje, ki morajo biti glede navedb siromašnosti in drugih v prošnji navedenih podatkov uradno potrjene po- pristojni občinski upravi, ali po pristojnem sreskem načelstvu, je vložiti najpozneje do 13. apr.la 1935. na naslov imenovane kreditne zadruge.
Profesorski dom v Beogradu. Jugoslovansko profesorsko društvo je razpisalo natečaj za izvršitev načrtov za svoj dom v Beogradu. Nagrade so določene v višini 8000, 6000 in 4000 Din, odkupita pa se še nadaljnja dva načrta po 1000 Din. Načrte je poslati najkesneje do 15. aprila t. 1. glavnemu odboru imenovane organizacije v Beogradu, Poenkareova ulica 25, kjer se dobe tudi potrebna pojasnila. — S tem se približuje načrt profesorskega doma končnemu uresničenju.
Povratek v službo po odslužitvi kadr-skega roka. Prometno ministrstvo je izdalo odločbo da se mora v bodoče za vse osebe, ki so zapustile službo zaradi odhoda k vojakom, brezpogojno rezervirati v državnem proračunu službeno mesto, na katero se morajo' postaviti po odslužitvi vojaškega roka. Ni pa nujno, da se namestijo taki
bivši uslužbenci na svojih nekdanjih mestih, kjer so služili pred vpoklicem, temveč je poglavitno to, da se sprejmejo v slično, njim ustrezno službo. Če bi ne bilo proračunskega kredita, naj se kredit zahteva od gen. direkcije, sicer naj se pa odpuste iz službe slabše ocenjeni in gmotno bolje preskrbljeni uslužbenci. Za vnovični sprejem odsluženih vojakov ni treba, da se služba posebe razpiše. Morajo pa vsi uslužbenci, ki reflektirajo na vnovično zaposlitev, to izjaviti najkesneje v 6 mesecih po odslužitvi vojaškega roka. — Enake odredbe so izdala tudi druga ministrstva.
Razporeditev ‘katehetov. Z odlokom min. sveta se veroučitelji (kateheti) na osnovnih šolah v smislu § 347., če imajo usposobljenost po 2. in 3. odst. § 45. u. z. (t. j. popolna srednješolska oz. fakultetska izobrazba), razporede po skupinah enako kakor učitelji osnovnih šol, namreč od IX. do V. položajne skupine.
Pozor sklicatelji sestankov in zborovanj! Policijska uprava je v zadnjem času opazila, da se ne posveča potrebna pozornost strogemu zakonu o sestankih in zborovanjih. Sestanke in zborovanja je treba še vedno pravočasno prijaviti in bo policijska uprava strogo pazila na to, da ne bo več nobene kršitve zborovalnega zakona, ki je, kakor znano, zelo strog ter predpisuje občutne kazni zaradi neprijavljenih sestankov in zborovanj.
Pokojninski sklad gledališkega osebja. Finančni minister je dne 21. februarja t. 1. podpisal pravilnik o osrednjem pokojninskem skladu igralskega osebja gledališč v naši državi. S tem je to važno vprašanje zaenkrat kolikor toliko zadovoljivo rešeno.
delovati v korist p. t. t. uslužbenk in je zaenkrat osredotočil svoje delovanje na vprašanje odprave določb o znižanju prejemkov omoženih uslužbenk in salonskih na-meščenk, ki stanujejo pri starših. Ob po-setu ministrskega predsednika g. Jevtiča v Ljubljani se je nudila klubu priložnost, da mu je predložil nekaj posameznih primerov
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin v Kranju. Objava. Redna letna skupščina se vrši v soboto dne 16. marca 1935. ob 19.30 v gimnazijskem poslopju v Kranju z dnevnim redom: 1. konstituiranje skupščine, 2. čitanje revizijskega poročila, 3. odobritev poslovnika za določevanje odškodnin članom odborov, 4 poročilo upravnega odbora, 5. obravnavanje računskega zaključka za L 1934., 6. poročilo nadzornega odbora ter predlog o razrešnici, 7. razdelitev čistega dobička, 8. dopolnilne volitve: a) v upravni odbor: 2 članov in 3 namestnikov, b) v nadzorni odbor: 2 članov in 2 namestnikov, 9. določitev zneska, do katerega se sme zadruga zadolžiti, 10. sprememba pravil in 11. obravnavanje predlogov in pritožb, ki bodo predložene upravnemu odboru pismeno do 8. marca. — Ako skupščina ob napovedanem času ne bo sklepčna, se vrši pol ure kasneje ir. sklepa pravoveljavno pri vsakem številu prisotnih članov. — V Kranju, dne 27. febr. 1935. — Upravni odbor.
Nabavljalna zadruga v Ljubljani ima v petek, dne 22. t. m., redni občni zbor, zvečer ob polu osmih, v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti št. 22/a. Na občnem zboru se bodo razpravljale najvažnejše za-
z imeni, iz katerih je bilo videti vso nesocialnost in pogrešnost teh določb. Gospod predsednik vlade je obljubil, da bo proučil vprašanje ukinitve teh določb, zlasti glede uslužbencev, ki žive pri starših. V isti zadevi živahno deluje tudi Ženski pokret, ki je poslal posebno spomenico vsem odločujočim činiteljem.
deve zadruge, zato je v lastnem interesu vseh članov, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Iz ljubljanske Nabavljalne zadruge.
Novi cenik je izšel. Priložen mu je tudi zaključni račun o poslovanju in doseženih uspehih zadruge v minilem poslovnem letu.
Lep uspeh kreditne zadruge. Kreditna zadruga drž. železnic v Ljubljani je minilo poslovno leto končala z velikim uspehom. Vioge so narasle za 1,223.000 Din, tako da so znašale konec leta 1934. že 4,560.000 Din.. Novih posojil ja zadruga dala zadružnikom za več kot 5 milijonov dinarjev, starih posojil je pa bilo vrnjenih za približno 3,800.000 Din. Čisti presežek znaša 144.000 Dm, kar je spričo nizkih obresti za dana posojila in visokih obresti za vloge še posebe treba naglasiti. Železničarska kreditna zadruga je bila vse leto brez izjeme vselej likvidna in je imela zmerom dovolj sredstev za dajanje posojil. Posamezni delež znaša 100 Din, vpisnina pa 25 Din. Lepi uspeh te zadruge kaže, da je pri razumnem vodstvu in vzajemnem sodelovanju zadružnikov mogoče doseči tudi v današnjih slabih časih, ki v splošnem zavirajo vsak gospodarski razmah, zavidanja vredne uspehe.
Iz organizacij
Zadružne vesti
Upokojenec
Ljubljanskim zadrugarjem! Vse člane ljubljanske Nabavljalne zadruge opozarjamo, da bo v petek dne 22. t. m. pbčni zbor v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Pričetek ob polu osmih zvečer. Pričakovati je mnogoštevilne udeležbe.
Zborovanje davčnih uradnikov. Združenje davčnih uradnikov kraljevine Jugoslavije ima svoj redni letošnji občni zbor v Zagrebu, in sicer ob binkoštnih praznikih. Priprave za zborovanje vodi zagrebški odbor organizacije.
Iz poštarske organizacije. Ljubljanski pododbor Združenja p. t. t. uslužbencev ima dne 16. marca t. L svoj sestanek, ki se vrši ob 8. uri zvečer v spodnji dvorani hotela Metropola v Ljubljani. — Celjski podobor dravske sekcije iste organizacije ima pa svoj letošnji redni sestanek dne 17. marca ob 3. uri popoldne v mali dvorani hotela Celjski dom v Celju.
Učiteljski muzej. Glavni odbor JUU je sklenil, naj preide muzej beograjskega poverjeništva te organizacije v last glavnega odbora, ker sekcija za mesto Beograd nima sredstev za vzdrževanje muzeja. Za vzdrževanje istega in za vzdrževanje peda-
goške knjižnice se ustanovi poseben sklad iz dohodkov »dijaškega koledarja«.
Težnje poštnega osebja. Na seji odbora ljudbljanske sekcije Združenja p. t. t. uslužbencev je bilo sklenjeno, naj se na drugi redni širši odborovi seji obravnavajo tudi naslednje važne stanovske težnje: 1. režijska vožnja po železnici, 2. prevedba kvalificiranih zvaničnikov in služi,teljev. 3. pregled zaradi bolezni pri napredovanjih zapostavljenih uslužbencev, 4. napredovanja, 5. ureditev postopka pri ocenjanju, 6. dovolitev izrabe rednih dopustov, ki se zaradi pomanjkanja osebja ne morejo izrabljati, 7. ukinitev odtegljajev od nočnin, 8. namestitev novih uslužbencev, 9. prisilna upokojitev po dovršitvi 35 službenih let in takojšnja odmera pokojnine, 10. ukiniteiv odločb o znižanju draginjskih doklad, 11. odprava nedeljske službe, 12. ureditev praznikov skladno s krajevnimi razmerami.
Iz kluba p. t. t. uslužbenk. Poročali smo že, da se je pri ljubljanskem poverjeništvu Združenja p. t. t. uslužbencev ustanovil poseben klub uslužbenk. Število članic je doseglo že 120. Klub skuša živahno
Upokojenci-zadrugarji, pozor! Društvo drž. upokojencev(-enk) v Ljubljani vabi vse svoje člane, ki so včlanjeni v ljubljanski Nabavljahu zadrugi, da se udeleže občnega zbora te zadruge, ki bo v petek, dne 22. t. m. v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti št. 22/a. Začetek ob polu osmih zvečer. — Pridite prav vsi!
Društvo upokojenega učiteljstva v Ljubljani vabi vse državne upokojence (ne le upokojenega učiteljstva!) k pristopu. V letu 1934. je pristopilo 18 članov, umrlo jih je pa samo 6, tako da je število članov za 12 višje. Za vsak smrtni primer plačajo člani po 6 Din, posmrtnina pa znaša že sedaj nad 2000 Din.
Kakor pri nas! Združenje upokojencev za dunavsko banovino v Somboru se pritožuje v svojem glasilu, da je včlanjenih v
navedeni organizaciji komaj 19% drž. upokojencev in upokojenk z ozemlja dunavske finačne direkcije. Vseh upokojencev na navedenem teritoriju je namreč približno 10.000, od teh je včlanjenih komaj 1600, medtem ko ostalih 8400 stoji izven organizacije. Pa tudi od članov jih je velik del, ki dolgujejo za približno 16.000 Din članarine. Prejemajo sicer redno list organizacije, se obračajo nanjo po pojasnila, nasvete in prosijo za intervencije, na svoje dolžnosti pa ne mislijo. — Precej podobne so razmere tudi v naših stanovskih in strokovnih društvih, v katerih požrtvovalni in zavedni člani delajo nesebično za ves stan oz. stroko, čeprav velik del tovarišev za društveno delo ne kaže prav nobenega zanimanja. Seveda se pa ne sramujejo ti se-bičneži, okoristiti se z uspehi stanovskih organizacij.
Zdravstveni drobiž
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874.
Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413
Posojila tudi ranžijska (do Din 10.000 -) vsem javnim nameščencem po 8 % proti zaznambi na plačo in poroštvu. Hranilne vloge na hranilne knjižice in vloge v tek rač. obrestuje, ako so vezane na krajšo dobo, do 5V2 %. Iz dačila promptna. Tovariši, rešila nas bo samo stanovska in zadružna zavednost.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Priporoča se cenj. občinstvu
špecerijska trgovina
Ljubljana, Jurčičev trg 1
Posušene tuberkule ohranijo še po devetih do dvajsetih mesecih svojo nalezljivo sposobnost.
Lydenham je oni znanstvenik, ki je v letih 1670 do 1680 kot prvi natančno opisal ošpice in jih končno ločil’ od koz.
Ob izključno jajčni hrani bi moral odrasli človek pojesti na dan 33 jajec, da bi imelo telo dosti.
Normalni krvi pritisk je po dr. Satlerju sledeči: pri moških od 21. do 35. leta 100 do 144 milimetrov, pri ženskah od 21. do 35. leta 100 do 138; pri mošikh in žen-
skah od 37. do 47. leta do 158; pri moških od 60. do 70. leta do 137, pri ženskah od 60. do 70. leta se more celo še pritisk do 215 označiti kot normalen.
Pri dihanju pljuča svoje zračne vsebine nikdar popolnoma ne oddajo in niso zato nikdar brez zraka. Oddaja zraka je odvisna od globine dihanja in je zato zelo priporočljivo, da globoko dihamo, ker gre na ta način več zraka ven in pride nov in svež zrak na njegovo mesto.
Nohti na naših prstih zrastejo na leto za nekako pet centimetrov. (Iz »Zdravja«.)
Učiteljska
tiskarna
LSuMf asia
Frančišksnska ulica
Telefon Sfev. 2312 Račun po, 1. hran. 10.761
je najrnoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od naj preprostejših do najmodernejših
Tiska šolske, mlafinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem a 1 večbarvnem tisku, brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov
Lastna tvornica šolskih zvezkov
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana
Vodnikov trg &t. 5.
r. z. z o. st.
TeSefon št. 2421.
g Državni uslužbenci!
| Vaša nakupooalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago Dostava na dom brez-| plačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
S
Širite zadružno m isel med svojimi tovariši!
Izdaja za konzorcij .Naš Glas* odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.