LIST ZA TELESNO KULTURO rOlET Številka 3 Ljubljana, - nedelja 19. januarja 1984 - Cena 30 din Leto XIX ■mj petek odpelje olim- w pijski vlak v Innsbruck. Z njimi bodo odpotovali naši olimpijci — hokejisti, skakalci, tekači, alpski smučarji. Nastopili bodo na IX. zimskih olimpijskih igrah. To bo olimpijski nastop po osmih letih — zadnji je bil leta 1956 v Cortini. Ko spremljamo naše olimpijce na to kratko, a izredno pomembno potovanje v sosedno Avstrijo, lahko najdemo med prijatelji belega športa zelo različna mnenja. Eni so že vnaprej pesimisti, drugi kritizirajo, tretji upajo, da bo nastop zadovoljiv. Gotovo je res, da ob tem, ko gredo, naši olimpijci na pot, ni čas za to, da jim bi vlivali pesimizem. Vemo namreč, da so se vsi trudila — bolj ikoit kdajkoli prej in da si vsi Po osmih letih želijo doseči časten uspeh. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na slabe pogoje, ki so jih imeli v predolimpijskem letu, na nenavaden in površen odnos Olimpijskega komiteja do zimskih olimpijskih iger (za Tokio bo najbrž vse drugače!) na pomanjkanje trenerjev in druge pomanjkljivosti. Zveza za telesno kulturo Slovenije in Smučarska zveza Slovenije sta se po svojih močeh potrudili, da bi izpolnili vrzeli, toda to ni bilo dovolj. Tekmovanja, ki so jih naši olimpijci opravili doma in na tujem, niso navdušila prijateljev zimskega športa. Toda, bodimo pravični in povejmo, da so bile tekme tekačev v Val d'Ao-sti, nastopi alpincev V Švici in Italiji, skakalcev v Nemčiji in Avstriji, hokejistov doma in v Avstriji le trening, temu se pravi loviti čas za rep ... Zato bom raje optimist z upanjem, da bo na najpomembnejši tekmi v štiriletnem ciklusu — se pravi na olimpijskih igrah, boljše kot na treningu. Ni pričakovati medalj, niti ne senzacionalnih uspehov, vendar bomo morda presenečeni nad rezultati naših olimpijcev. Imena Lakota, Anke-letova, Jemc, Zajc, naši hokejski reprezentanti in tudi drugi olimpijci — niso kar 'tako! Zato — srečno V olim- I Pijskem Innsbrucku!!! VLADO ŽLAJPAH ZAJC REPUBLIŠKI PRVAK IN NOVI REKORDER REPUBLIŠKO PRVENSTVO V SKOKIH Zfl ČLME 38 tekmovalcev iz 14 klubov - Huda borba med olimpijci — Večkrat zrušen stari rekord Goriška — Lep uspeh skakalcev iz Velenja in Logatca Maribor, 19. jfn. — 60-me-trska skakalnica na Pekrski gorci, ena zadnjih mojstrovin našega inž. Bloudka, je bila danes prizorišče republiškega prvenstva v smučarskih skokih za člane. Med 38 tekmovalci iz 14 klubov je zmagal 21-letni Jeseničan Ludvik Zajc, ki si je mimo republiškega naslova priboril tudi največ priznanja potem ko je dosegel s skokom 62 m nov rekord mariborske skakalnice. Zanimivo tekmovanje si Nadal jevan i e na 12. str. IBVBBKraB ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■ ! ING. BORIS KRISTANČIČ SE JE OGLASU S PRVIM PISMOM IZ NEW VORKA SREČANJE I Z AMERIŠKO KOŠARKO V MADISON SOUARE GARDENIJ Ing. Boris Kristančič, ki je na specializaciji v ZDA, nam je poslal prvi prispevek o ameriški košarki — Srečanje z znanci iz reprenzenJance ZDA, ki je nastopila na olimpijskih igrah v Rimu — Oscar Robertson ameriški »Mr. Basketball« — Pred odlično obrambo sem ostal brez besed — V srečanju s profesionalnimi košarkarji ZDA bi naš državni prvak Beograd s težavo dosegel 25 točk — »še se bom oglasil,« je zaključil prvo pismo ing. Boris Kristančič. Špelca Možina, članica ljubljanske Olimpije, je zasluženo osvojila naslov mladinske republiške prvakinje v A skupini (jjJOOOOOOOOOOOOOOO<^cX*30CXX)0000000000000000000000000000000^ PLANICA ŠPORT IO! PRVENSTVO SLOVENIJE V SMUČARSKIH TEKIH Specializirano podjetje za izdelavo športnih artiklov in camping opreme. Petnajstletni obstoj podjetja Vam jamči kvalitetno izdelavo in solidne cene. TOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOC m smrt/ m tekmovalcev Organizator Enotnost zasluži vso pohvalo — Seljak se oddolžil Pavčiču — Kaj je z našim ženskim tekaškim naraščajem — čim več tekmovanj za tekače bil pred tekmovanjem v velikih težavah, kajti sneg na pobočju Rožnika in Brda je bil trd kot beton in če so hoteli trasirati progo, so se morali organizatorji poslužiti celo konja in železne hrane. Lahko rečemo, da je bila proga dobro trasirana in dobro pripravljena, tako da gre s te strani traserjem polno prizna- Ljubljana, 19. jan. Včeraj in danes je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo v tekih v vseh kategorijah. Skoraj 150 nastopajočih je razveseljiv dokaz, da ta lepa smučarska panoga počasi, toda vztrajno prodifa med našo mladino, in da se nam ni bati kdo bo nasledil sedanje olimpijce. . Smučarski klub Enotnost je" nje. Vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno, bilo je premrzlo, pa tudi gosta megla je precej ovirala potek prireditve. Kot gostje so nastopile tudi Italijanke, ki pa razen pri članicah niso igrale vidnejše vloge. Kot vedno so gledalci najbolj nestrpno pričakovali tek članov na 15 km, kajti tu se je obetala najbolj izenačena in zagrizena borba za zmago. Že pred startom je bilo največ obetov za Seljaka, kajti tak sneg in taka Nadaljevanje na 12. str. Za boljše delo več sredstev! Predlog pravilnika o razdeljevanju sredstev Sistem fincmckcmja precejšen problem — Nov predlog pravilnika o razdeljevanju ^miHfo^-Vprfakovmiu tolS Mestnega sveta za napredek kvalitetnega športa pripomb Ob vse hitrejšem razvoju kvalitetnega športa v Ljubljani je nujno potrebna tudi rešitev finančnega vprašanja. Dosedanji sistem financiranja, ki je bil v veljavi do 1. 1962 ni mogel zadovoljiti vseh potreb. Zato je lani Komisija za telesno kulturo nagrajevala organizacije za kvalitetne športne dosežke, razen tega pa delno financirala najkvalitetnejše športne prireditve. Sistem nagrajevanja ima nekatere pomanjkljivosti, Id so predvsem v tem, da ne zagotavlja stalnih sredstev, ki ne bi bila odvisna izključno od tekmovalnih uspehov. Komisija za telesno kulturo Mestnega sveta Ljubljana je pripravila nov predlog Pravilnika o razdeljevanju sredstev Mestnega sveta za razvoj kvalitetnega športa. S tem želi omogočiti vsem osnovnim organizacijam in posameznikom oceno predloga, ki naj pripomore k čimvečji ob-jektivizaciji pravilnika. Sredstva, namenjena kvalitetnemu športu v Ljubljani znašajo letno okoli 40 milijonov dinarjev, kar pomeni le eno tretjino vseh potreb, ki jih imajo organizacije. To se pravi, da so le-te odvisne v veliki meri od drugih dotacij (občinske zveze za telesno kulturo, podjetja) in lastnih dohodkov, ki jih ustvarijo s prireditvami. Prav zaradi neenotnega vrednotenja posameznih športih pariog in organizacij v posameznih občinah pa so bile nekatere odvisne skoraj izključno od sredstev Mestnega sveta. Zato bo razen objektivnega pravilnika za rešitev financiranja potrebno tudi večje sodelovanje in boljše planiranje razvoja kvalitetnega športa ni d Komisijo za telesno kultrlo na eni in občinskimi zvezami za telesno kulturo na drugi •strani. Ob sestavljanju pravilnika so bile upoštevane trenutne potrebe oz. stanje kvalitetnega športa v Ljubljani, pa tudi dejstvo, da nekatere panoge zahtevajo objektivno večj)a sredstva, kot dvuge. Nogomet v tej razdelitvi sredstev ni upoštevan, ker Komisija meni, da ga je treba financirati' drugače kot ostale panoge. Osnovna merila za višino sredstev oz. točk (pri nagradah )pomeni razdelitev panog po skupinah. Uvrstitev panog v posamezne skupine pomeni objektivno vrednotenje posameznih panog, kar je razvidno tudi iz faktorja (dejansko odstotka točk), ki je odvisen od pomembnosti ter razširjenosti panoge v svetu ter primerjave med jugoslovansko in svetovno kvalitetno ravnijo (lestvica III). V lestvicah I in II so oz- načene možne dosegljive točke za tekmovalne uspehe ekip alli posameznikov. Pri ocenjevanju bo upoštevana predvsem konkurenca na posameznih tekmovanjih. Komisija je mnenja, da je treba ocenjevati samo rezultate na uradnih tekmovanjih, ker je ostalo dejavnost možno oceniti po kriteriju v 5. členu pravilnika. Komisija pričakuje, da bo na osnutek pravilnika prejela dovolj kritičnih pripomb, ki jih bo lahko upoštevali pri dokončni sestavi. Predloge in pripombe pošljite do 19. februarja 1964 na naslov: Komisija za telesno kulturo Mestnega sveta, Ljubljana, Kresija. nanoiranja določi vsako leto posebej Komisija za telesno kulturo pri Mestnem svetu, vendar vsoita, namenjena prireditvam ne sme presegati 25 % celotnega zneska. IV. grupa: avto-moto šport, balinanje, badminton, dviganje uteži, konjski šport, rokoborba, sabljanje. 7. člen 4. člen Pravico do prispevkov, nagrad in pomoči imajo telesno-kultume organizacije s področja mesta Ljubljane, ki izpolnjujejo pogoje tega pravilnika. I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Sredstva za razvoj kvalitetnega športa, s katerimi razpolaga Komisija za telesno kulturo Mestnega sveta, se razdeljujejo izključno po dotočnih tega pravilnika. 2. člen Sredstva so namenjena za: — prispevke telesnokultur-nim organizacijam za razvoj kvalitete, — nagrade za kvalitetne športne dosežke, — pomoč pri organizaciji kvalitetnih športnih prireditev. 3. člen Namensko razdelitev ■ sredstev za posamezne vrste fi- II. OSNOVE IN MERILA 5. člen Osnove za dodelitev prispevka so naslednje: — pomembnost športne panoge, —- prizadevanje telesnokul-tume organizacije za kvalitetni dvig članstva, — prizadevanje telesnokul-tume organizacije za množičnost in pri delu z mladino, — specifični pogoji dela te-lesnokultume organizacije. 6. člen Športne panoge so po pomembnosti razdeljene takole: I. a grupa: atletika, plavanje, smučanje I. b grupa: gimnastika, hokej na ledu, košarka II. grupa: drsanje in kotalkanje, judo, kajakaštvo in kanuizem, odbojka, namizni tenis, rokomet, tenis, veslanje in waterpo!o III. grupa: kegljanje, kolesarstvo, skoki v vodo, streljanje TABELA I EKIPNA UVRSTITEV (v zveznih ligah za panoge pod tek. št.: 1, 2, 5, 6, 8, 9, 10, 11, 14, 22, - na drž. prvenstvih: 12, 13, 16, 17, 18, 19, 21, 25, — po oceni: 3, 4, 7, 15, 20, 23, 26) PANOGA mesto: 1. ATLETIKA 2. PLAVANJE 3. SMUČANJE 4. GIMNASTIKA 5. HOKEJ NA LEDU 6. KOŠARKA 7. DRS. IN KOTAL. 8. JUDO 9. NAMIZNI TENIS 10. ODBOJKA 11. ROKOMET 12. TENIS 13. VESLANJE 14. WATERFOLO 15. KAJAK - KANU 16. KOLESARSTVO 17. KEGLJANJE 18. STRELJANJE 19. SKOKI V VODO 20. BADMINTON 21. BALINANJE 22. DVIGANJE UTEŽI 23. KONJSKI ŠPORT 24. ROKOBORBA 25. SABLJANJE 26. AVTO MOTO ŠPORT S 160—210 140—170 130—150 110-130 90—110 160—210 140—170 130—150 110—130 90—110 130—180 110—140 90—110 70—90 50—70 120—150 90—120 70—90 50—70 30—50 200—230 160—200 130—160 100—130 70—100 200—230 190—210 180—200 170-190 150—170 70—110 40-70 0-40 150—180 130—150 110—130 80—110 50—80 160—210 150—170 130—150 110—130 90—110 200—230 190—210 170—190 130-170 90—120 200—230 190—210 170—190 150—170 130—150 150—200 120—150 90—120 60—90 30—60 100—120 70—100 50—70 30—50 20—40 200—230 190—220 180—200 160—180 140—160 120—150 90—120 60—90 40—60 20-40 150—180 130—150 100—130 70—100 50-70 160—180 140—160 120—140 100—120 70—100 80—100 60—80 40—60 20—40 0e-20 80—100 0-40 60—80 40-60 20—40 0—20 80—100 50—80 30—50 20-40 0-20 150—170 120—150 90—120 70—90 40—70 70—90 40—70 20—40 0—20 150—180 120—150 90—120 70—90 50—70 80—100 50—80 30—50 20—40 0—20 80—100 60—80 30—60 20—40 0—20 30—50 10—30 50—70 30—50 20—50 150—170 130-150 110—130 90—110 70-90 30—70 20—50 40—70 20—40 40—60 20—40 10-30 0—20 0—20 20—50 30—50 10-30 10—40 20—50 UVRSTITEV POSAMEZNIKOV — TABELA II FAKTOR — TABELA III PANOGA mesto: državno prvenstvo 1 2 3 državni rekord državni reprez. PANOGA pomembnost primer j. skupno 1. ATLETIKA 3—8 2—5 0—3 2—12 2-6 ATLETIKA 100 50 75 2. PLAVANJE 4-9 2—5 0—3 4—15 2—8 PLAVANJE 100 55 75 3. SMUČANJE 4—9 2—5 0—3 — 2—8 SMUČANJE 100 40 70 4. GIMNASTIKA 6-12 3—6 0-3 — 3—10 GIMNASTIKA 90 70 80 5. HOKEJ NA LEDU — — — — 2—10 HOKEJ NA LEDU 90 45 70 6. KOŠARKA — — — 4—15 KOŠARKA 90 95 95 7. DRSANJE IN KOTALK. 2—8 1—5 0-3 — '2—8 DRSANJE IN KOTALK. 60 25 40 8. JUDO 3-8 2—5 0—3 — 2—8 JUDO 60 50 55 9. NAMIZNI TENIS 4-10 3—7 0—5 2—10 NAMIZNI TENIS 60 80 70 10. ODBOJKA — — — 2—12 ODBOJKA 60 60 60 11. ROKOMET — — — — 2—12 ROKOMET 60 60 60 12. TENIS 6—12 4—8 0—3 — 3—12 TENIS 60 60 60 13. VESLANJE 6—20 4—12 0—6 — 2—20 VESLANJE 60 55 60 14. WATERPOLO — — — — 3—14 WATERPOLO 60 100 80 15. KAJAK — KANU 2—8 1—5 0—4 — 2—8 KAJAK — KANU 60 65 60 16. KOLESARSTVO 6—12 3-8 0—4 — 1—8 KOLESARSTVO 40 45 40 17. KEGLJANJE 6—12 4—8 0—5 4—20 2—8 KEGLJANJE 40 80 60 18. STRELJANJE 3—8 2—5 0—3 2—10 2—8 STRELJANJE 40 50 45 19. SKOKI V VODO 4—10 2—5 .0—3 — 2—6 SKOKI V VODO 40 25 30 20. BADMINTON 1—4 0-3 0—2 * — 0—3 BADMINTON 20 20 20 21. BALINANJE 0—5 0—3 0-2 0-4 BALINANJE 20 40 30 22. DVIGANJE UTEŽI 4—10 2—5 0—3 2—8 2-6 DVIGANJE UTEŽI 20 25 20 23. KONJSKI ŠPORT 2—6 1—3 0—3 — 1—4 KONJSKI ŠPORT 20 20 20 24. ROKOBORBA 3—8 2—5 0-3 — 2—10 ROKOBORBA 20 80 50 25. SABLJANJE 2—8 1—4 0-3 — 1—6 SABLJANJE 20 30 25 26. AVTO MOTO ŠPORT 3-12 1-6 1—4 — 1-6 AVTO MOTO ŠPORT 20 30 25 skim kvalitetnim nivojem je izražena s faktorjem, ki na število točk vpliva kot odstotek. Faktorji za posamezne športne panoge so razvidni iz tabele III, priloge pravilnika. Prizadevanje telesnokultur-ne organizacije za kvalitetni dvig članstva se ocenjuje po napredku kvalitetnega nivoja, številu in strokovnosti trenerjev ter vaditeljev in udeležbi na vrhunskih tekmovanjih. 8. člen Prizadevanje telesnokultur-ne organizacije za množičnost in pri delu z mladino se ocenjuje po povečanju števila članstva, organizaciji tečajev in športnih šol, strokovnosti in številu trenerjev in vaditeljev, ki delajo z mladino ter udeležbi in rezultatih mladine na tekmovanjih. 9. člen Specifični pogoji dela organizacije so: stanje in način vzdrževanja objektov, ki jih organizacija uporablja, cena in poraba rekvizitov in opreme ter ostale materialne možnosti organizacije. 10. člen Telesnokultume organizacije po kriterijih iz členov 6, 7, 8 in 9 lahko dobijo naslednje letne maksimalne prispevke: ^ iz I. a grupe do 2,000.000 dinarjev iz I. b grupe do 1,800.000 dinarjev iz II. grupe do 1,200.000 dinarjev iz III. grupe do 800.000 dinarjev iz. IV. grupe do 500.000 dinarjev. H. člen Pravico do nagrade imajo telesnokultume organizacije, katerih ekipe ali posamezniki tekmujejo v zveznih tekmovanjih jn na teh dosegajo določene uspehe. Višina nagrade je odvisna Od: — športne panoge, — tekmovalnega uspeha in — primerjave med jugoslovanskim in evropskim oz. svetovnim kvalitetnim nivojem. Temkovalni uspehi se ocenjujejo s točkami, ki so za posamezne športne panoge razvidne iz tabel I in II, prilog pravilnika. 12. člen Vrednost športne panoge in primerjava med jugoslovanskim in svetovnim oz. evrop- 13. člen Organizacije, pri.. katerih nastopajo mešane ekipe, se za ekipni uspeh nagradijo z dodatkom 30—60 % na točke, ki so določene za samo moško ali žensko ekipo. 14. člen Izredni uspehi posameznikov na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih se nagrajujejo posebej. III. TEMELJNE DOLOČBE 15. člen Ocenjevanje dela in uspehov organizacij izvede Komisija na koncu vsakega leta in dobijo organizacije prispevke in nagrade za uspehe v pretekli sezoni, na osnovi skupnega števila točk. Komisija izvede ocenjevanje na podlagi poročil organizacij, ki jih morajo le-te dostaviti najkasneje do 1. novembra. Poročila pošljejo organizacije na podlagi vprašalne pole, ki jo prejmejo od Komisije. ALTERNATIVA: Poročila o osnovnih organizacijah pošljejo matična društva na podlagi vprašalne pole, ki jo prejmejo od Komisije. 16. člen Organizacije, ki do omenjenega roka poročil ne pošljejo, ne bodo upoštevane pri razdelitvi prispevkov oz. nagrad. 17. člen V izjemnih primerih lahko Komisija odobri akontacijo na prispevek, kd pa ne sme biti višja od 50 % maksimalne vsote, določene za posamezne grupe športnih panog. IV. POMOČ PRI ORGANIZACIJI KVALITETNIH ŠPORTNIH PRIREDITEV 18. člen Del sredstev iz 1. člena Pravilnika dodeljuje Komisija kot pomoč pri organizaciji kvalitetnih športnih prireditev na področju mesta . Ljubljane. 19. člen Višino pomoči določi Komisija na podlagi naslednjih : kriterijev: — pomebnost športne prireditve, — kvalitetni nivo ki število udeležencev, — propagandni pomen prireditve ob upoštevanju intere- . sov mesta Ljubljane, — višina participacije organizatorja pri stroških priredi- ! tve. 20. člen Komisiji morajo vse organizacije na podlagi razpisa v začetku leta poslati okvirni načrt prireditev, na podlagi katerega Komisija določi ; skupno vsoto, namenjeno prireditvam. Najkasneje ^va meseca pred prireditvijo morajo organizacije poslati podroben predračun, program in seznam udeležencev. Prednost pri dodeljevanju ‘ pomoči imajo tradicionalne prireditve in prireditve, ki so ■ za mesto pomembne. O višini pomoči odloča Ko- I misija s sklepom, ki je dokončen. 21. člen Pravilnik stopi v veljavo, * ko ga potrdi Mestni svet Ljubljana. PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI 1964 FUNT, KI BO ŠVEDOM PBINESEL MBJVEČ MEDKLJ jom mm: ihti hat-trid? Ali bo mladi severnjak uspel osvojiti na olimpijskih igrah kar tri zlate medalje — Svetovni prvak ima svojstveno tehniko — Kdo bo popustil, Jonny ali Zveza za hitrostno drsanje? Največji up Švedov na olimpijskih igrah v Innsbrucku se imenuje Jonny Nils-son. 20-letni drsalec na ledu, ki je preteklo zimo postal presenetljivo svetovna prvak in rekorder v Karunizavvi na Japonskem, bo poizkušal odnesti iz Innsbrucka zlati medalji v tekih na 5.000 in 10.000 m. Mimo tega mladenič, ki je bil lani izvoljen za enega najboljših športnikov na svetu, potihoma (vsi ostali Švedi pa glasno) računa tudi na »zlato« v teku na 1500 m. Po njegovem mnenju so favoriti na tej krajši progi, kot tudi na 500 m, predvsem Rusi, vendar ,j'e vse mogoče! če bi se Nilsonu posrečil »zlati hat-trick« bi izenačil čudovit dosežek Norvežana Hjalmarja Andersena iz leta 1952. Nilsson bo na zaključni dan olimpijskih iger, 9. februarja, dopolnil 21 let. Nekateri Švedi računajo: 2 + 1 = 3, jasno, Jonni Nilsson bo v Innsbrucku trikrat zmagovalec. Nilsson sam take stvari nerad posluša: »Vsi mogoči ljudje pričakujejo od mene vse mogoče in nemogoče. To me ovira. Sam sem si zadal že dovolj velike naloge. Na svetovnem prvenstvu na Japonkem sem imel na svoji strani moment presenečenja. Sedaj me tekmeci poznajo in vsi se bodo zapodili za menoj. Sam ne morem nikogar več presenetiti; v Innsbrucku sem lahko presenečen le sam nad seboj.« Trenutno ima Johnny poškodovan kolk in ne more trenirati kot bi sam hotel. Vsa Švedska upa na hitro ozdravitev pacienta. Jonny Nilsson, bodoči inženir za gradnjo cest, se pripravlja za olimpijske igre z veliko prizadevnostjo. Od aprila do junija se je ukvarjal vsak dan dve uri dnevno s kondicijskim treningom. Julija je dnevni trening povečal na 3 ure. Od 1. avgusta Jonny vadi praktično ves dan: gozdni tek, telovadbo, dviganje uteži itd. Potem se je preselil na sever v Kiruno in začel prve- treninge na ledu. Svoje priprave je nadaljeval v Va-ladalenu in Cestersundu. študent Nilsson je žrtvoval zimski semester za čim bolj u-spešen nastop na olimpiadi. Svetovni rekoder meni, da bo za olimpijske medalje potrebno doseči naslednje čase: 500 m — 39 sekund, 1500 m 2.08, 5000 m 7;34.2, 10.000 — 15.33. Nilsson ni sprinter m zato nima nobenih možnosti na 500 m, najkrajši progi za hitrostne drsalce. Skoraj ne sme mu pa uiti medalja na 10.000 m, kjer ima s 15.33 sijajen svetovni rekord. Za hitrostne drsalce je Jpnny iznašel nasledno elegantno definicijo. To je glasba, ki prihaja iz bokov v ritmu udarcev srca. Mladi Šved ni lik tekača na moč. Njegova največja prednost pred večino ostalih drsalcev na svetu je sposobnost zaganjati se neposredno z boki, česar večina hitrostnih drsalcev ne zmore. Jonny pravi, da na dan tekmovanja točno ve, koliko je sposoben teči. Najrajši pa vidi, če se okrog proge postavijo njegovi prijatelji in ga spodbujajo, kot to samo oni znajo. »Z njihovo pomočjo sem doživel v Karudzawi takšno zmagoslavje,« zatrjuje najboljši hitrostni drsalec na svetu. Sam meni, da je bil njegov najboljši nastop na koncu sezone, ko se je v norveškem mestu Tolga spoprijel na progi 3000 m z , Nemcem Giintherjem in dosegel nov svetovni rekord (4.27). Na tekmovanje je prispel uro pred startom in to po sedemurni vožnji z osebnim avtomobilom. Le toliko časa je imel, da je za ogrevanje opravil dva kroga na stadionu in že je bila tekma na vrsti. Nilsson se je ves čas držal hitrega in vztrajnega Nemca, zadnja dva kroga pa je zelo pospešil tempo, tako da je prispel na ciij s 100-metrsko prednostjo. Pred kratkim slno zasledili v tujih športnih listih vest, da se Jonny prepira s švedsko zvezo za hitrostno drsanje. Jonny je razburil voditelje zveze, ker je »izdal« novinaitjem, da so na Norveškem boljše proge kot doma na švedskem. Odgovorni so takoj staknili glave in sklenili, da bodo fanta trše prijeli. Na ta sklep je Jonny odgovoril takole: »Ce bo tako, bom pa drsanje opustil! Sit sem tega da mi zapoveduje zveza. Svetovne rekorde sem dosegel brez tuje pomoči in me naj pustijo še naprej v. miru. Nastopil bom, kjer se bo meni zdelo. Svojo formo lahko naravnam tako, kot mislim, da je prav. Ce ne bom več svoboden, se ne bom udeležil niti evropskega, niti svetovnega prvenstva, pa tudi na olimpijske igre ne bom šel.« OLIMPIJSKI BILTEN NA TUJEM Avstrijski olimpijski komite je že poimensko določil reprezentanco za Innsbruck z izjemo 3 alpskih smučarjev in dveh alpskih smučark. Reprezentanca šteje skupno 117 članov, od tega 73 športnikov in 13 športnic. Poimensko naj naštejemo le smučarje — skakalce: Prelml, Egger, Schiffner, Golser, Leodolter in Miiller. Sovjetska zveza bo poslala v Innsbruck naslednje hitrostne drsalce: Grišin, Kosičkin, Stenin, Jumašev, Kaplan, Ma-tusevič, Gulajev, Antson, Ostašev, Orlov in Habibulin ter ženske — Voronina, Skoblikova, Stenina, Jegorova, Kolokol-čeva in Sidorova. četrto kvalifikacijsko tekmovanje nemških skakalcev v Klingenthalu se je končalo z zmago Bokcloha (NDR) pred Munkom, P. Lesserjem, Schrammom in Neuendorfom (vsi NDR). V končni razvrstitvi je zmagal Neuendorf pred Bo-kelohom in Bolkartom. Ti trije bodo mimo že v naprej določenega Recknagla skakali v Innsbrucku. Režem sta Schramm in Munk. Kanadska olimpijska hokejska reprezentanca je že pričela svojo predolimpijsko turnejo po Evropi, ki obsega skupno 20 tekem. V prvem srečanju so Kanadčani premagali zahodnonemški Fiissen z 9:5 z igro, ki v Innsbrucku ne bo zadostovala za zmago, V Moskvi je Kanado premagala SZ z 8:1 (3:0, 2:1, 3:0). Organizatorji so objavili kompleten razpored olimpijskega hokejskega turnirja. Jugoslavija bo v primeru pričakovanih rezultatov v kvalifikacijah igrala takole: 27. januarja ob 11.30 s Kanado (kvalifikacija) 30. januarja ob 15.30 z Avstrijo (B skupina), 1. februarja ob 20.00 z Italijo, 2. februarja ob 15.00 z Romunijo, 4. februarja ob 10.00 z Japonsko, 6. februarja ob 13.00 s Švico. Vse tekme razen one z Avstrijo, ki bo na Ledenem stadionu, bodo v sejmski dvorani. DOMA Kljub snegu in mrazu so s temeljitimi pripravami pričeli tudi naši najboljši atleti. Do sedaj so se pripravljali v svojih klubih, danes pa jih že lahko srečamo v naših zimskošportnih središčih. V Kranjski gori bodo do konca meseca trenirali Špan, Štros, Hafner, Kovač, červan, Žuntar, Važič in Štajner. Istočasno se na Pohorju pripravljajo Kolnik, Vivod, Vravnik, Lubejeva, Stanovnik, Bukovec, Kačičeva, v torek pa se jim bodo pridružili še kandidatr za mladinsko reprezentanco na Balkanskem krosu čebela, Podmilščakova in Gorenc. _ Jutri bodo na priprave v Beograd odpotovali nekateri naši perspektivni mladi atleti. V veliki velesejmski dvorani bodo trenirali pod vodstvom naših najboljših trenerjev. Od Slovencev so povabljeni sprinter Protič, skakalci v višino Torkar, Medvešek in Matoh, tekači čez ovire Kemr in Pirjevec, metalca krogle Satler in Barišič ter atletinje Koba-lova, Riharjeva in Pečetova. Najuspešnejši boksar v lanski sezoni, »srebrna medalja« iz Moskve Petrič je odpadel kot kandidat za olimpijske igre v Tokiur Že delj časa je znano, da se Beograjčan v zasebnem življenju vede precej nešportno. Trenutno se nahaja v zaporu, ker je v nočnem lokalu pretepel nekega gosta. Po prestani kazni bo moral spet pred sodišče, ker so odkrili še več sličnih prestopkoy tega »šampiona«. Crvena zvezda ga je že suspendirala, jasno pa je, da tak človek nima več mesta v državni reprezentanci. Naši smučarji bodo odpotovali v Innsbruck 24. januarja iz Jesenic. Uradno so prijavili svoj prihod v olimpijskem mestu s 25. januarjem, kamor bodo prišli še preostali alpski smučarji, ki so v teh zadnjih tednih na največjih alpskih prireditvah po Evropi. Nemški skakalci za Innsbruck: RECKMGEL, NEUENDORF, B0CKEL0H, BOLKART... Dramatična borba smučarskih skakalcev Zvezne republike Nemčije in Nemške demokratične republike za udeležbo v Innsbrucku je končana. Nemčijo bodo na zimskih olimpijskih igrah zastopali poleg Vzhodnega Nemca Helmuta Recknagla, ki je bil določen za ekipo brez izbirnih tekmovanj, še skakalci, ki so na težkih preizkušnjah v Gar-naischu in Oberstdiorfu v Zahodni Nemčiji ter Oberhofu in Klingenthalu v Vzhodni Nemčiji zbrali največ točk. Za vrstni red so veljali trije najboljši rezultati. V olimpijsko ekipo pa so prišli samo 4 najboljši. Pa poglejmo najboljše. nadoknadijo zamujeno. In res, v Oberstdorfu in Kiingen thalu, t. j. na zaključnih dveh prireditvah, je zmagal Vzhodni Nemec Bockeloh, ki nam je znan kot zmagovalec Planice 1963. Neuendorf je skakal solidno in zadržal v skupnem izbirnem tekmovanju prvo mesto pred Bockelohom. Tretji je bil Bolkart Max, ki bo na olimpiadi med skakalci edini zastopnik iz Zvezne republike Nemčije. Bolkart je to tudi zaslužil. Po težkem padcu dan pred tekmo v Klin-genthalu, ko je na treningu skočil 97 m, t. j. prav v prehod skakalnice, so ga poškodovanega odpeljali v bolnišnico. Naslednji dan se je s po- XXJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOCX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXX» S.t Ime Oberstdorf Garmisch Oberliof Klingbt Skupno 1. Neuendorf (VN) 227.8 235.7 205.9 211.7 675.2 2. Bockeloh (VN) 214.5 210.1 227.2 219.9 662.6 3. Bolkart (ZN) 225.5 219.6 197.1 205.7 650.8 4. Schramm (VN) 214.4 219.1 212.5 214.7 648.2 5. Munk (VN) 205.9 210.2 219.2 218.8 648.2 6. Thoma (ZN) 210.9 207.7 212.5 206.3 631.1 7. Queck (VN) 203.7 216.7 202.2 182.4 662.6 8. Klemm (VN) 203.5 208.4 /203.5 206.6 618.5 9. Kuhrt (VN) 206.7 199.4 198.1 209.3 615.4 10. Ihle (ZN) 197.7 175.5 202.6 200.9 601.2 Happle (ZN) 191.6 199.2 183.2 210.4 GOI .2 ooooooooooocxxxxxoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc Prvi del izbirnih tekem v Zahodni Nemčiji je prinesel velik naskok Vzhodnemu Nemcu Neuendorfu, ki je v Garmischu dosegel tudi nov rekord skakalnice 92 m. Na drugem mestu se je trdno usidral stari rutiner Bolkart. Ostali Zahodni Nemci' kot Thoma, Happle, Ihle so skakali slabše ter so imeli malo upov, da v drugem delu tekmovanja v Vzhodni Nemčiji škodovano roko in zatečenim obrazom boril dalje in uspel, četrto mesto sta pa zasedla z istim številom toč (!) odlična Vzhodna Nemca Schramm in Munk. Vzhodni -Nemci predlagajo sedaj, 'naj bi bila v ekipo uvrščena obadva, medtem ko se Zahodni Nemci sklicujejo na dogovorjeno število pet skakalcev — torej Munk ali Schramm. Kako se bodo pogovorili, bomo videli šele v Innsbrucku. Iz ekipe je izpadel Thoma, torej eden najboljših zahodnonemških skakalcev in olimpijski zmac govalec v klasični kombinaciji. Skupno s Happlejem in Ihlejem se je v zadnjih dveh tekmah močno poboljšal, vendar ni mogel nadoknaditi zamujenega. V Oberhofu in Klingenthalu je skupno nastopalo 27 skakalcev iz obeh Nemčdj. V Oberhofu je bil zadnji t. j. 27. Vzhodni Nemec Gebhardt s povprečnimi ocenami 14 do 15 točk. To kaže na visoko kvaliteto nemških skakalcev. Za skoke je bilo izredno zanimanje. V Oberhofu je tekma prisostvovalo 25.000 gledalcev, v Kiingen-thalu pa kljub močnemu snežnemu metežu 35.000 gledalcev, in to predvsem navdušene športno vzgojene in objektivne mladine. Vsa štiri izbirna tekmovanja so bila dobro organizirana. Kot sodniki in šefi merilcev so sodelovali posebno za to povabljeni FIS sodniki Fuchs in Zysset iz Švice, Teliamo iz Finske, Wegzyniak iz Poljske, Belo-nožnik, Duffek iz ČSSR, Had-wiger iz Avstrije in dr. Dečman iz Jugoslavije. Petčlanska ekipa skakalcev, ki bodo zastopali Nemčijo, je torej sestavljena in stoji pred težko nalogo. Nemčija brani namreč s Helmutom Redkna-glom zlato olimpijsko kolajno v skokih na veliki skakalnici v Squaw Valleyu. Ali bo to Nemcem ponovno uspelo tudi v Innsbrucku? D?’. Tone Dečman ANEKDOTE KARIKATURE ZANIMIVOSTI STOP PREBERI IVO JAN NA JESENICAH Ime Iva Jana lahko zasledimo v seznamu .državnih reprezentantov, ki bodo nastopili v Innsbrucku. Vemo, da je član Olimpije, vendar ga letos še nismo videli nastopiti v moštvu ljubljanskega li-gaša. Govori se vse mogoče in do danes skoraj nihče nd vedel, kje pravzaprav je. Obrnili smo se na fiolftjski klub Olimpijo in vprašali, zakaj Jon he igra? Zvedeli smo, da je Olimpija kaznovala Jana s šestmesečno prepovedjo igranja zaradi nediscipline. Kot vemo, ga je Zveza kaznovala le z dvomesečno prepovedjo, tako da bo lahko nastopil tudi V Innsbrucku. Jan je sedaj doma na Jesenicah, kjer hodi v šolo in trenira skupaj z ostalimi hokejisti. Zanimalo nas je, če se namerava vrniti k našemu državnemu prvaku in če je v Ljubljani zahteval izpisnico. Pri Olimpiji so nam povedali, da je Jan pred časom -eis zahteval izpisnico, vendar mu je zaradi suspenza niso izdali. Danes še nihče ne ve, v katerem moštyu bo igral prihodnjo sezono. Zmagal je v eni potezi V SLOVENIJI 7 FIS SODNIKOV ZA SKOKE Pred dnevi nas je v uredništvu obiskal naš znani smučarski delavec Svetozar Guček in nam ob tej priložnosti povedal, da je postal FIS sodnik za skoke. Ob tem smo se spomnili, da pravzaprav nihče ne ve, koliko FIS sodnikov imamo pri nas in kakšno je njihovo delo. Najprej moram povedati, da je v Sloveniji kar 7 PIS sodnikov in sicer: dr. Teme Dečman, Bogo Šramel, Božo Kramaršič, Svetozar -Guček, Vile B«r-adk, Milan' Fajdiga in nestor slovenskih sodnikov ta skoke, Ante Gnidovec. Vsak FIS sodnik dobi skupaj s tem naslovom tudi FIS značko, ki jo vidite na našem posnetku in posebno sodniško legitimacijo. S to legitimacijo imajo prost vstop na vse FIS prireditve, vpisujejo pa v nje tudi frekvence, to je sodelovanje na prireditvah kot glavni sodnik, vodja tekmovanja, udeležbo na seminarjih in prireditvah. Pri znački je najbolj zanimivo to, da imajo vsi FIS sodniki na svetu vpisan tekst v materinščini. Značke izdeluje graverska tvrdka Hugue-nin Freras & Čamp. Me-dilleuns v Le Loclu. Poleg tega je na znački tudi zastava ali grb države, iz katere je sodnik. Razen tega izdaja sodniška Fis organizacija svoj uradni bilten, v katerem objavljajo vse novice, strokovne prispevke in delegacije sodnikov sa posamezne prireditve. Po vsem tem lahko zaključimo, da je sodniška FIS organizacija res dobro organizirana in za to nd čudno, da skakalne prireditve vsaj organizacijsko vedno potekajo v najlepšem redu. Guy Perillat je brez dvoma eden največjdh upov fracoske državne reprezentance na olimpijskih igrah. S pripravami je začel že zelo zgodaj in zato je tudi danes že v zelo dobri formi. Dobršen del leta je preživel v gorah, na višinskih smučiščih, kar mu bo tudi v Innsbrucku brez dvoma koristilo. Zaradi skrbnih priprav je precejšen optimist pred olimpijsikim startom. To vidimo tudi na naši sliki, kjer je fotoreporter posnel velikega asa tokrat zasebno z res optimističnim nasmehom. Vprašanje je seveda, v čem je v tem trenutku takšen optimist?! Na nekem šahovskem turnirju v Zahodni Nemčiji se je pripetilo tudi tole: Posebna nagrada za najboljši uspeh nenagrajenega proti nagrajenim je bila namreč veliko večja kot pa zadnja nagrada. Redne nagrade je namreč v skromnem znesku prispevala pokrajinska šahovska zveza, posebno neki bogati mecen. Za posebno nagrado sta se potegovala igralca iz sredine turnirske razvrstitve. Odločalo je njuno medsebojno srečanje v zadnjem kolu! Zmagovalec bi ravno še ujel skromno zadnjo nagrado, medtem ko bi poraženec dobil precej veliko posebno nagrado. Seveda sta bila oba igralca trdno odločena, da partijo izgu- Šport na TV Predvidena prenosa hokejskih te* kem med ČSSR in Kanado sta odpovedana. Tako v prihodnjem tednu na naših televizijskih zaslonih ne bomo mogli gledati nobene športne prireditve. Janez čop nastopil z zastrupljeno nogo! Na zadnji veliki smučarski prireditvi v Wengenu je nastopil tudi naš olimpijski reprezentant Janez Cop. V drugem - veleslalomu je zaradi hude bolečine v nogi odstopil. O tem ni prej nikomur ničesar povedal in šele po končani prireditvi, ko so drugi opazili, da šepa, je pokazal svojo nogo. Zdravnik, ki mu je nogo pregledal, sploh ni mogel verjeti, da je čop lahko s takšno nogo nastopil. Na peti je imel namreč pet centimetrov 'veliko gnojno rano. Bolela ga je že vsa noga in zdravnik je ugotovil lažjo zastrupitev, čop je takoj po tekmovanju odpotoval domov in upamo, da se bo do nastopa v Innsbrucku že pozdravil. B K ■ B K ■ K ■ ■ S E ■ K ■ 1* C B*B« ■ ■ K W SLAB O0M- SLAB Razen odriva dela našim skakalcem največ preglavic dosk^- Se vedno je preveč padcev na važnejših tekmovanjih in s tem vedno p^alo točk za solidnejšo uvrstitev. To dokazuje tudi naš posnetek na *\t6Leih vidimo Jemca pri rekordnem skoku na skakalnici na Gialetovem (69 to;, “ri doskoku je močno zarobil in le nekaj trenutkov za tem je Jemc zlomil smučko. Upajmo, da bo našim skakalcem uspelo vsaj koliki toliko popraviti tudi to napako in dia bo v Innsbrucku kolikor mogo# n,alo padcev. Super, supi r Innsbruck! bita. Toda tisti,ki je imel bele figure, ni molčal o svojem sklepu. Najprej so začeli o tem goitiriti v šahovskih hodnikih, potem pa je za »novico« izvedel tudi nasprotnik. Partijo je prišlo gledat rekordno število opazovalcev. Kaj se je zgodilo? Brž ko je beli potegnil prvo potezo, je čmi zaustavil uro in izjavil, da se vda! Igralec, ki je zmagal, je začel bučno protestirati. Poklical je sodnika in zahteval, da nasprotnik partijo nadaljuje. Sodnik pa je nemočno razširil roke: v pra- Sano^a^SSe Č-eŠke ,hokejske državne repr«entance Nadrchal je skoraj nepremagljiv in za svoje parade zasluženo če predati že po pari potezi? 36 prlznall'la po vseh drsahsc,h s' a' Na "^^PO^etku vidimo eno njegovih uspešnih parad. Ni kaj reči. • Z Innsbruckom je res pravo športno mesto postalo olimpijsko mesto. 60 odstotkov od skupno 105 tisoč prebivalcev smuča, še več je planincev in alpinistov. Pravijo, da jih je približno 75 odstotkov vsega prebivalstva. Nič čudnega, saj je mesto z vseh strani obkroženo z visokimi gorami, ki vabijo k smučanju in planinstvu. • Seveda pa ima Innsbruck še mnogo drugih zanimivosti. Predvsem več kot 100 let staro cestno železnico, ki preseneča tujca s svojimi skorajda srednjeveškimi vozovi. Kadar piha fen, tramvaj počiva. Je namreč v nevarnosti, da ga močnejši sunek sicer toplega vetra spravi s tira ali celo postavi na glavo. • Statistiki so izračunali, da ima Innsbruck letno 63 dni fen. Fen ni samo glavni sovražnik organizatorjev zimskih olimpijskih iger, ampak vseh udeležencev mestnega prometa in meščanov nasploh. Število nesreč naraste v dnevih s fenom na trikratno normalno število. o • Sicer pa je Innsbruck star že več kot 3000 let in je »preživel« potrese, poplave, vojne in snežne plazove. • Innsbruck je bil nekdaj mesto z največjo livarno topov v Evropi. To se sliši morda čudno, toda tedaj še ni bilo Kruppa. Danes kanonov ne vlivajo več, zato pa proizvajajo na tekočem traku smučarske kanone, tiste, ki naj bi čez 14 dni reševali čast avstrijskega belega Wundertcama. • Kljub vsemu pa je Innsbruck zdravo mesto. Kljub fenu ali pa zaradi fena. Innsbruck se pohvali s povprečno najstarejšimi prebivalci v večjih avstrijskih mestih. Povprečna življenjska doba je okoli 70 let. Ali ne bi bila to dobra reklama: pridi v Innsbruck, da si podaljšaš življenje, škoda, da so ta podatek o dolgem življenju prebivalcev Innsbrucka statistiki »izkopali« kakšno leto prepozno. • Olimpijsko mesto ima tudi živalski vrt. Prvi alpski živalski vrt na svetu. Glavna značilno?^ — edini živalski vrt na svetu brez opic. • Nekaducatov insbruških meščanov se že danes veseli, da bodo olimpijske igre kmalu mimo. To so tisti, ki že držijo v rokah nakazila za stanovanja v blokih, kjer bo med igrami olimpijska vas. • Pravijo, da bo Innsbruck potolkel marsikak olimpijski rekord. Vsekakor mu je že sedaj zagotovljen naziv olimpijskega mesta z najmanj snega. Baje tudi noben organizacijski komite ni bil nikoli tako jfhbožen, kajti insbruški je — kot trdijo zlobni jeziki — vsakodnevno intenzivno molil za sneg. m Ostale superlative Innsbrucka in njegovih zimskih olimpijskih iger pa prištedimo za čas po olimpijskih igrah. BBEBBBBBi ■ ■■BBBiBBBEBBBBBBBKBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBBIBBBBBBBBBBBBBBB*^,KailBBSBKB«BB ZIMMERMANN, KIDD, FERRIES IN FRANCOZI V KRANJSKI GORI! Smučarske prireditve v Wengenu se je udeležil tudi predstavnik Smučarske zveze Slovenije, Janko Dernič. V imenu naše zveze je povabil najboljše evropske smučarje na FIS A prireditev v Kranjski gori. Po obljubah tujih tekmovalcev in vodij ekip bo letošnja prireditev od 29. februarja do 2. marca izredno kvalitetna. Svojo udeležbo so namreč že obljubili Američana Kidd in Ferries, najmočnejše avstrijsko moštvo s Zimmermanom na čelu, vodja francoske državne reprezentance Bonnet pa je dejal, da bodo v Kranjsko goro prišli trije člani njihove A ekipe, dve ženski pa na Pohorje. Verjetno bodo prišli še Švicarji in Italijani, tako bodo pri nas zbrani res vsi najboljši. Obeta se nam, torej res kvalitetna prireditev! Toni Sailer TV komentator Kot že veste bo Toni Sailer, nosilec mnogih kolajn z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev, verjetno predvozač na letošnjih igrah v Innsbrucku. Sedaj pa smo zvedeli še to, da bo tudi uradni komentator avstrijske televizije. Kaj hočemo tudi popularnost ne izgine čez noč in »veliki« Toni kar dobro skrbi za to, da ga ne bi prehitro pozabili. Verjetno bo tudi njegov honorar na avstrijski TV dostojen njegove popularnosti. .IKH..V.BAV« ZA BRALCE POLET MI JE VŠEČ, TODA... Pričakali smo novo obliko Poleta, ki nas je mnoge zelo razveselil. Res je, v listu iahko zasledimo več novosti, vsebina je bolj zanimiva, pa tudi na splošno je list bolj smotrno urejen. Toda pri tej hvali ne smemo prezreti tudi napak, čudi me, kako to, da je v zadnjem času vse polno tiskarskih nepravilnosti, Id kvarijo ugled lista in tudi pisce posameznih sestavkov. V zadnji številki je bilo vse zmešano prav v uvodniku, ki je gotovo izgubil svoj pravi smisel. Zanima me, kako se vaše uredništvo trudi pri tem delu in ali je res treba iskati krivdo samo pri tem »famoznem« tiskarskem škratu? R. K. Celje Vse kar trdite v vašem pismu, ustreza resnici. Nočemo kriviti le tiskarskega škrata, ki včasih tudi temeljito ponagaja. Pri prehodu iz ene tiskarne v drugo, je nastalo vsfe polno objektivnih težav. Polet sestavljajo nove tehnične moči, novi stavci itd. — kar seveda našemu tehničnemu uredniku in korektorju povzroča velike preglavice. Obljubljamo vam, da se bomo v prihodnje potrudili tudi s te strani, da bo naš republiški športni časopis ne samo vsebinsko, temveč, tudi po obliki privlačen in zanimiv za vsakogar. VRATAR GALE POROČEN Slišal sem, da se je prejšnji teden poročil hokejski vratar Olimpije in član državne reprezentance Gale. Zanima me, ali ta vest drži ali pa je spet, kakor mnogokrat v zadnjem času, samo potegavščina? Rojc M., Ljubljana Gale je res pridrsal v zakonski stan in to prejšnjo nedeljo, nekaj ur pred srečanjem z Medveščakom. In prav ta dan je bil vratar Olimpije v svoji življenjski formi, saj je ubranil desetine silovitih udarcev na svoja vrata. Pa še recite, da zakonsko življenje ovira športnika ... LE 4 SKAKALCI V INNSBRUCK V tujem časopisu sem zasledil, da mnoge države pošiljajo v Innsbruck na olimpijske igre Več svojih skakalcev. Svoj čas je bilo govora, da bo odšlo na olimpijske igre tudi več Jugoslovanov in ne samo 4, kot ste omenili v prejšnji številki Poleta. Zanima me, kdo je spremenil prvotno odločitev in kaj je temu vzrok? S. F. Jesenice Povemo naj vam, da so merodajni selektorji sklenili po temeljitem premisleku poslati 4 skakalce v Innsbruck. Kaže, da so trenutno v formi le Jemc, Zajc, Eržen in Oman — in še tem precej primanjkuje — in zato je bilo sklenjeno, da le ta četvorka zastopa Jugoslavijo na olimpijskih igrah. Govora je bilo tudi o tem, da bi kot peti potoval Nahtigal, toda drugš so spet predlagali mlajše moči kot Smoleja. Končno pa je ostalo le pri omenjenih 4 skakalcih. Verjemite, če bodo ti opravili svojo nalogo, tako kot je treba, bo vse lepo in prav! Moda skupaj. Drugače mislijo avstrijski modni kreatorji in trgovci, ki se vneto pripravljajo na svoje olimpijske igre mode, ki bodo imele veliki finale med »pravimi« igrami v tirolskem glavnem mestu. ■HlSilllŠi puanniiBigigiiiii; * -1 D ti A M Škotska reprezentanca za nastop na olimpijskih igrah iIhib ||a^lll||IIBilill|||HiDii||g|||)||| 60-metrska skakalnica na Pekrski gorci pri Mariboru je ponovno zaživela. Po strmem za-Ictišču se vsak dan spuščajo nadobudni skakalci SK Maribor, ob vznožju pa se zbira vedno več privržencev tega atraktivnega športa. Največja letošnja prireditev na tej skakalnici je bilo brez dvoma včerajšnje republiško prvenstvo. Spet je proti Pekrski gorci pohitelo staro in mlado, le malo-kdo pa je pomislil, koliko truda fn požrtvovalnega dela je bilo treba za pripravo skakalnice. Zlikovci namreč že nekaj let nazaj poleti odnesejo vse deske z zaletišča, pa tudi lesenemu mostu čez potok ne prizanesejo. Da, tudi to se dogaja! * Na smučiščih pri Celjski koči je že dve leti zgrajena smu- čarska vlečnica, ki še danes ne obratuje. Turisti in smučarji si jo lahko le ogledujejo, ne pa tudi izkoriščajo. * Celjska podjetja Cinkarna, Ingrad in Železarna Štore so kot prve v celjskem okraju pričela nabavljati smuči za sindikalne podružnice. Te smuči naj bi služile delavcem za zimsko rekreacijo, želimo si lahko le, da bi bilo še več takšnih podjetij oziroma posnemalcev. # Vsi celjski telovadci v vajah na orodju (bratje Šrot, Munih, Pavčič itd.) so prestopili iz Partizana Celje-Gaberje k Par-tizanu-Ko vinar ju štore. Po njihovem mišljenju imajo namreč v moderni štorski telovadnici boljše pogoje za delo in za večje uspehe. Po dolgih letih premora sc obetajo tudi odbojki v celjskem okraju lepši časi. V teh dneh se je pričela zimska odbojkarska liga, v kateri sodeluje v 3 skupinah 12 moštev. Prvaki skupin se bodo na koncu pomerili za naslov okrajnega prvaka. * Površnost ni prav lepa Čednost! še posebej velja to za športnike. Pa kaj, ko so tudi športniki ljudje in zato tudi površni in pozabljivi! Eden takih je tudi košarkar in hokejist ljubljanske Olimpije mladi Jakopič. Na košarkarske treninge in tekme pride po navadi brez copat ali pa samo z eno, pri hokeju pa največkrat pozabi na naramnice. Sedaj razumemo, da ne more vedno igrati dobro, če je pri košarki brez copat, pri hokeju pa mo- ra hlače in ostalo kramo držati z rokami. Ce bo pozabil hoditi ali jesti, bomo še poročali . . . * Tudi športnik morajo opraviti svojo državljansko dolžnost in odslužiti vojaški rok v JLA. Marca bo zapustil svoje klubske tovariše tudi namiznoteniški, igralec ljubljanske Olimpije Bojan Kern. * Košarkar Olimpije Tine Logar z boleznijo res nima sreče. Nekaj dni pred novoletnim tutnirjem Olimpije sl je pri smučanju v Kranjski gori zvil nogo, tako da je moral ostati doma. Vsi in tudi on so še vedno upali, da bo lahko nastopil, toda Tine tokrat res ni imel sreče. V postelji je zbolel Se za mumpsom in turnir je dokončno spaval po vodi. Pa še recite, da se ga res ne drži smo!a! * Da je zanimanje za letošnje olimpijske igre res izredno veliko, nam dokazuje tudi veliko število prodanih vstopnic v predprodaji. Že sedaj so prodana stojišča za vse hokejske tekme, vsega skupaj pa so marljivi organizatorji iztržili Že kar 450 milijonov dinarjev. Za primerjavo tale podatek: v Cortini so organizatorji zaslužili skupaj le 180 milijonov dinarjev. Smučar v srednjem veku. Tudi dandanes bi marsikomu koristila trdnejša oprema. ^30 llllllllllllllllllllllllllilll|lll||[|||||l||[BI||il||||!l||||j[|||||||||||||||||||||||||||||||||[|||[j]j|||||]|||||||lllllllll[|||||||)llll[|[llllj||lllllll]|[llllllll[llll[]lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll)lllllllllllllli[iilliii [llHIIIIIIIfllimMMgailllllilllllMBIIIBIIlllllllIlilllllllMilillM^^^ .... AFRIKA - AMERIKA - AVSTRALIJA - EVROPA - AZIJA BADGASTEIIM: Haas, Saubert, M. Goitschel Koliko medalj bo osvojila na olimpijskih igrah najboljša smučarka te sezone, Američanka Jean Saubert? V sredo in četrtek se je v Badgasteinu zbrala vsa svetovna elita smučark in se pomerila v smuku (prvič v letošnji sezoni) in slalomu. Gledalci ob progi in pred televizijskimi zasloni so se spraševali, ali bo Američanka Jean Saubert, ki je letos tako fantastično pričela novo sezono, ponovila uspehe iz Val dlsere, Oberstaufna in Grindemvalda, kjer je suvereno premagala svoje nasprotnice? Videli smo, da smuk ni njena domena, saj je dosegla šele 5. mesto, pač pa je dan kasneje spet premagala vse zbrane tekmovalke v njeni specialni zvrsti, v slalomu. V francoskem športnem listu L’Equipe smo zasledili zanimiv intervju s to novo zvezdo na smučarskem nebu, Dopisniku je na vprašanje, zakaj je boljša od ostalih, odgovorila takole: »Mislim, da je vzrok mojim uspehom v zadnjem času sposobnost obvladanja živcev in koncentracije. Pa tudi trenirala sem toliko kot še nikoli doslej, tako da med vijuganjem v vratcih nimam posebnih težav.« 21-letna študentka iz Oregona bo imela tudi v Innsbrucku glavno besedo. Če že ne bo osvojila vse zlate medalje v vseh disciplinah, pa bo skoraj zanesljivo povsod med prvimi, to je mnenje smučarskih strokovnjakov. Smuk v sredo je bil dolg 2850 m, imel je višinsko razliko 500 m. Proga je bila zaradi toplega vremena počasnejša. Med tekmovanjem je nekaj časa celo deževalo, proti koncu pa rahlo snežilo. V spodnjem delu proge je tekmovalke ovirala gosta megla. Nastopilo je 72 tekmovalk iz 15 držav. Najhitreje je privozila do cilja Avstrijka Christl Haas. Naša Majda Ankele je vozila dobro, še posebno na začetku proge. bila najhitrejša Avstrijka Hecher, Američanka Sauhert je imela drugi najboljši čas, odlična Francozinja Marielle Goitschel pa tretji. Napeto smo pričakovali nastop naše zastopnice Majde Ankeletove. Vozila je solidno in že smo mislili, da se bo dobro uvrstila, pa se je v zadnjih vratih zapletla in nesrečno padla in tako je bilo konec naših upov. Majda ni starta-la v drugem teku. Krista Fa-nedel je tudi vozila dobro in bi prišla na cilj v dokaj obetajočem času, če se ne bi skoraj na istem mestu kot Ankeletova zapletla in s tem izgubila dragocene sekunde. Drugi tek- je bil na bolj strmi progi. Avstrijka Haaso-va, ki bi z dobrim časom zmagala v kombinaciji, je na sredini proge prepozno zarobila in padla. Poskušala je sicer nadaljevati, vendar jo je neuspeh tako prizadel, da je ponovno padla ter nato odstopila. Odlično pa je vozila Američanka Saubert in si tako priborila novo zmago v letošnji sezoni. Francozinja M. Goitschel je bila skoraj enako hitra in se je uvrstila tik za Američanko, s tem pa si zagotovila prvo mesto' v kombinaciji. Fane-dlova je spustila nekaj vratič in jč" bila diskvalificirana. Omeniti moramo, da tretja predstavnica Jugoslavije, Klofutarjeva ni nastopila zaradi poškodbe, ki jo je staknila na treningu za smuk. Rezultati — slalom: 1. Jean Saubert (ZDA) 90.39, 2. Marielle Goitschel (Fr) 90,70, 3. Annie Famose (Fr) 90.80, 4. Traudel Hecher (A) 91.98, Meyers (ZDA) 95.47, 10. Bri- 5. Heidi Biebl (ZN) 92.52, gitte Sehvald (A) 96.25 (pre- 6. Christine Goitschel (Fr) senečenje). 93.51, 7. Astrid Sandwik Najboljše tri v kombinaciji: (Nor) 93.55, 8. Edith Zim- M. Goitschel 27.04, Saubert merman (A) 95.27, 9. Linda 28.02, Hecher 28.28. Christl Haas v četrtkovem drugem teku v slalomu ni imela sreče. Na ledenem delu proge je prepozno zarobila in je padla, s tem pa je tudi izgubila prvo mesto v kombinaciji 72 pri javi jencev za svetovno prvenstvo Rezultati: 1. Christl Haas 2:56.43, 2. Traudl Hecher (A) 3:01.54, 3. Marielle Goitschel (Fr) 3:03,32, 4. Heidi Biebl (ZN) 3:03.84, 5. Jean Saubert (ZDA) 3:04.14, 6. Edith Zimmermann (A) 3:05.47, 7. Madelaine Bochaty (Franc.) - 3:05,,55, 31. Majda Ankele (J) 3:12.27, 45. Krista Fanedl (J) 3:18.42, 56. Zmaga Klofutar (J) 3:27.65. Zanimivo je bilo tekmovanje v slalomu. Proga je imela 172 m višinske razlike in 81 .vratič. V prvem teku je Na sekretariat FIFA je prispela iz Liberije zakasnela prijava za svetovno prvenstvo 1966 v nogometu. Ker pa je bila pravočasno odposlana, so Liberijo kol 17. državo iz Afrike vpisali v spisek prijav-Ijencev. Tako se je do sedaj prijavilo rekordno število nogometnih enajsteric. 72, in sicer iz Evrope 31, Afrike 17, Južne Amerike 10, Srednje in Severne Amerike 8, Azije 5 in Avstralija 30. in 31 januarja bodo v Zurichu odločili, kako bodo sestavili predtekmovanja, iz katerih se bo izločilo 14 reprezentanc, ki bodo igrale na zaključnem turnirju v Angliji. (Brazilija kot svetovni prvak in Anglija kot prireditelj sta avtomatično uvrščena na ta turnir). Zanimivo, da se bodo tekme v Angliji pričele ob 19. uri ali 19.30. Angleži zatrjujejo, da ne bo potrebna električna razsvet- ljava: »Pri nas se v juliju zmrači šele ob 22. uri.« V juliju je običajno temperatura v večernih urah med 18 in 20 stopinjami. Trava na igrišču je v tem času najboljša, posebno pa na Wembley stadionu v Londonu, kjer igrajo samo zelo pomembne tekme, kot na primer finalna tekmovanja za angleški pokal ali mednarodni nastopi. Na Wembley stadionu bodo odigrane odločilne tekme za prva mesta. s?:.'*.: »ilffpi Na kratko - Na kratko - Na kratko - Na kratko - Na kratko -Na plavalnem prvenstvu v Sydneyu (Avstralija) je bil najzammi vejsi nastop plavalk v finalu na 400 m prosto. Močno je presenetila Use Konrads, ki-se je dolgo (več kot eno leto) borila s hudo krizo. Vse to kaže, da je Avstralka spet v pravi formi. S časom 4:51.7 je premagala Nancy Duncan (4:53.6), 16-letno Kathie Herford (4:55.5) in 15-letno Kathie Wainwright (4:57.7). Kaj menite na rezultate 13-let-ne de Greeniavv, ki je v metuljčkovem slogu preplavala 100 ra v 1:10.8, 200 m pa 2:39.4! Mnenje trenerja Forbesa Carlislea: Zanesljivo medalja v Tokiu! Za najboljšega avstrijskega športnika _so proglasili metalca kladiva Hemricha Thuna. Na drugo mesto so »posadili« svetovnega prvaka v sabljanju, Rolanda Loserta. Slavni francoski teniški igralec, 64-letni Jean Borotra odgovarja na vprašanje, zakaj se še vedno podi za teniško žogico takole. »Ce igram, se počutim mladega. Praktično, imam prav tako težo in postavo kot pred 35 leti, na višku svojih zmogljivosti. Obleke, ki mi jih je skrojil krojač tiste čase, še vedno lahko nosim. In večkrat jih oblečem, čeprav niso ravno zadnji krik mode.« Mnogo posmeha je povzročila disciplinska komisija nogometne zveze območja Buckinghamshira. Zaradi sramotilnih klicev iz občinstva, je komisija odredila zaporo igrišča kluba FC March Village za gledalce. March Village je precej zakoten kraj, ki nima dosti več kot 200 prebivalcev. Predsednik kluba je dal potem, ko je izvedel za strogi ukrep nogometne zveze, naslednjo optimistično izjavo: »Udarec bomo lahko prenesli. Do sedaj smo imeli povprečno pet gledalcev na tekmi in zaradi izgube vstopnine še ne bomo propadli.« Moskovski novinarji so anketirali najslavnejše svetovne trenerje in nogometaše o tern, kdo so bili najboljši igralci leta 1963. Prejeli so pisma z naslednjimi imeni: Pele in Jašin (oba največ glasov), Eusebio, Rivera, Greaves, Fachetti, Altafini, Charlton, Law, Saurez, SchneUinger in di Stefano. Najboljša moštva: Fc Satnos. AC Milan in Intemazionale. Slavni ameriški filmski igralec Burt Lancaster je vnet privrženec dvakratnega zmagovalca za evropski pokal, lizbonske Benfice. Ko so bili Portugalci tepeni s 5:0 v Dortmundu, jih simpatični Lancaster ni zapustil. Poslal jim je naslednjo brzojavko: »Glave pokonci, igralci Benfice — Prišli bodo spet boljši časi!« Marsikatero zbadljivo opazko so slišali igralci Munchen 18f)0, ki so nastopili proti Braunschueigu v dolgih hlačah kožnate barve, ki so jih varovale mraza. Prav gotovo so igralci smešno izglodali, toda po znanem pregovoru — kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje — ali pa prav zaradi teh hlač so zmagali z 1:0 ... 1 ŽIVLJENJE ! PRI 300 km I m uro ■ ■ OpazU-sem enega svojih znancev iz rojstnega kraja in sem ■ mu zavpil: »Kaj pravijo?« Zatulil mi je nazaj: »Dosegel si naj- ■ hitrejši krog.« ■ „ Nekaj dni po dirki so mi prijatelji pokazali nekatere evropske ■ časopise, ki so insali tudi o meni. Moje ime je prodrlo prek ■ Atlantika. DANIEL SE NITI NE . . . ■ Po raznih preobratih sem se že v letu 1918 zopet vrnil k svo- ■ jemu staremu Chevroletu in zabeležil nekaj lepih uspehov, zmag ■ na domačih dirkah. Medtem se je argentinski avtomobilski klub ■ dokončno odločil, da pošlje dirkalno ekipo v Evropo. Prva, ki naj ■ bi potovala, sta bila Puoppoli in Bucci, za njima pa še Galvez ■ in jaz. Veliko potovanje se je začelo z ogledom Indianapolisa, kraja, ■ kjer je vsako leto dirka »500 milj«. S spoštovanjem smo si ogledo- ■ vali dirkališče Hoosier Bo\vl, ki je bilo nekaj posebnega: dirkanje ■ skoraj brez zaviranja in pospeševanja, torej čista hitrostna vožnja, J kjer je treba prestavljati v delčku sekunde. Od tistega dne sem ■ hrepenel startati v Indianapolisu, toda ta moja želja je ostala ne- 1 izpolnjena. J Saj ni potrebno, da opisujem, kako sem gledal z odprtimi ■ očmi in usti tako v ZDA kot v Evropi. Za dečka iz Balcarce je ; bilo vse nekaj novega in čudovitega, še večji vtis pa je name ■ napravilo vse, kar je bilo v zvezi z avtomobilizmom. Tovarne avto- 2 mobilov, njihovi laboratoriji, projektivni biroji. Prišel je dan prve dirke — Velike nagrade Reimsa. V Franciji 2 sem bil tedaj praktično nepoznan in največ, kar so vedeli zapisati ■ o meni, je bilo, da »je to tisti Argentinec, ki se je v Rosariu a poskušal dvobojevati z VVimillom«. Na dirki so bili favoriti stroji ■ Ferrarija in moja Simca je bila že v naprej obsojena na neuspeh, ■ ki pa je bil nazadnje večji zato, ker sem moral zaradi težav z mo- ■ torjem sploh odstopiti, čeprav tedaj še nisem preveč zaostajal za ■ močnejšimi stroji. Po tej dirki in v glavnem neuspeli evropski turneji smo se ■ v Argentini začeli pripravljati na 9609 km dolgo dirko »Velika na- ■ grada Južne Amerike« od Buenos Airesa do Caracasa. Prijavil sem ■ se in vzel za sovozača Daniela Urrutio. Na startu nas je bilo več 1 sto in že na pot so nas poslali s prepričanjem, da jih bo le ■ malo zmagalo to dotlej najhujšo obremenitev za avtomobile in " vozače. Morda pove podatek, da je bila ena sama etapa — prva, 2 dolga 1600 km, že sam kar dovolj. Take smole kot v tej prvi etapi ■ še zlepa nisem imel. Defekt se je vrstil za defektom in na cilju S sem bil na 79. mestu. Sklenil sem tvegati vse v drugi etapi. In ■ res sem v petih urah vožnje, ki je potekala v glavnem po gorskenj J svetu, prehitel skoraj 70 dirkačev. Tretja etapa pa je bila podobna ■ prvi — uvrstitev na 47. mesto in dokončna izločitev iz borbe za 2 prva mesta. Dirko sva z Danielom nadaljevala do žalostnega konca. Najhujše, kar se mi je dotlej pripetilo v življenju, se je 2 zgodilo ponoči. Nepoznana cesta, slaba vidljivost in morda tudi ■ nekoliko premalo pozornosti. Spregledal sem ovinek, ker je bila 2 cesta speljana tako, da je bila videti kot ravna, če nisi natančno ■ gledal. Ovinek sem opazil šele v zadnjem trenutku, zakričal še: B »Pazi, Daniel!« in že sva se kotalila po bregu, avtomobil se je ■ preobračal in mislil sem, da je vsega konec, še med vrtenjem je S Daniela vrglo iz avtomobila, kmalu zatem pa se je stroj ustavil. ■ Komaj verujoč, da sem še živ, sem se izvlekel iz razbitin. Še 2 manj sem verjel potem, ko sem občutil, da skoraj nisem poško-• dovan. Nekaj sekund za menoj je vozil Montes, ki je takoj ustavil ■ in bil pni pri ubogem Danielu, ki ni kazal mnogo znakov življenja 2 in ležal v precejšnji mlaki krvi. Skupaj sva ga spravila v Montesov ■ avto in dobri kolega ga je peljal v bližnjo bolnišnico in se 2 odpovedal nadaljnjemu sodelovanju v dirki. V bolnišnici so spravili Daniela takoj v operacijsko sobo, 2 jaz pa sem kot izgubljen taval okoli. Montes me je našel in mi ® sporočil, da ima moj tovariš prelom lobanje, da pa bo preživel. ■ Hotel sem ga videti, pa so mi rekli, da spi in da je bolje, da ga 2 ne motim. Šele nekaj ur pozneje sem na neki bencinski črpalki zvedel ■ resnico. Fantek, ki je tam delal, me je spoznal in zbral pogum ter 2 me nagovoril: »Zelo me veseli, gospod Fangio, da se je tako srečno ■ končalo. Rad pa bi vam izrazil sožalje zaradi tovariša. Zanesljivo 2 vem, da je bil to hud udarec.« Zavpil sem: »O čem govoriš?« Mali se je zdrznil: »Vem, da sem slabo izbral besede, upam ■ pa, da ubogi gospod Urrutia ni preveč trpel, saj je bil brez zavesti 2 do smrti.« V bolnišnici so mi lahko potrdili besede malega fantka. Menda 2 je bil Daniel mrtev že tedaj, ko sem prvič vprašal zanj, a so se bali ■ zame in mi zatajili resnico. Daniel je bil mrtev in smrt ga je dole-2 tela, ko sem držal krmilo. Bil sem popolnoma obupan. Sedel sem v avto, roke in noge so 2 mi bile kot iz svinca in ko sem vozil nisem imel nobenega občutka ■ in sem ostro zaviral, ko je 50 m pred menoj pešec prečkal cest"). 2 Ubogi Daniel! VENI, VIDI, VICI Leta 1949 sem bil v polni formi in že prva dirka »1000 milj B Argentine« mi je pokazala, da kljub psihičnemu pritisku zaradi ■ nesreče prijatelja Daniela nisem za v staro šaro. Na tej dirki sem 2 zasedel solidno drugo mesto, uspeh pa sem posvetil spominu Dalj niela, ki ga ne bom nikoli pozabil. Štirinajst dni pozneje smo se zbrali na startu dirke »Velika ■ nagrada Juana Perona« v Buenos Airesu. Za to veliko dirko so 2 prišli asi kot \Vimille, Farina, Villoresi in nova zvezda, Alberto ■ Ascari za volanom Maseratija 4 CLT. Prijetno je bilo ponovno srečanje z VVimillom, ki mi je pred a kvalifikacijskimi vožnjami dejal: »Ta dirka zame ni preveč zani- ■ miva, ker moja Simca ne more držati mnogo močnejših Mašera- ■ tijev na predolgih ravnih delih ceste. Toda videli se bomo v Ro- ■ sadu, kjer proga bolj ustreza manjšemu in okretnejšemu vozilu. S Ali se spominjaš lanske velike borbe?« Kovinskomodro svetleči se avtomobil je zatem kmalu izginil na S progi. Ko je VVimille startal, je njegova soproga Christine pritisnila S na štoperico, da izmeri možu čas. Krog bi moral opraviti v priblii-| no 2:35. Ta čas je potekel, a modre Sinice od nikoder. Srečanje z ameriško košarko MEDNARODNE Nadaljevanje s 1. str. Pisati iz New Yorka pomeni v prvi vrsti to, da se je treba nečemu odpovedati — nekje ukrasti čas. Občutek imam, da je to tukaj eden najhujših prekrškov, še posebej ker se mi zdi, da sem se zadnje čase ustavljal edino pred rdečimi lučmi semaforjev. Še tedaj razumljivo nepotrpežljivo. K pisanju me je prisilila množica vtisov, ki so me vsak trenutek drugače impresonirali, del teh, tisti športni, še natančneje košarkarski, naj bi bil omenjen v tem pismu. izginila že po prvih n^nutah. To je bila odlična, razburljiva in najostrejša borba dveh moštev z neštetimi, blestečimi paradami, atletskimi spopadi, neverjetnimi zadetki in nazadnje nepričakovanim koncem. Seveda pa je treba merila pri gledanju in ocenjevanju teh profesionalnih tekmecev spreminjati, saj so včasih 'docela neuporabna. Jerry Lukas je bil v Rimu brez primerjave najboljši srednji igralec. Z višino 205 cm je pod košem tiransko neusmiljeno onemogočil vse tovariše iz drugih moštev. Med profesionalci je sicer Lukas odličen, vendar ne na mestu centra, ker je za to prenizek. Naslednji dan sem bral v »New York Timesu« na športni strani uvodnik z naslovom: »Monsters«, kjer je urednik demonstriral pro- Moj prvi stik s to najbolj priljubljeno igro v ZDA je bil v New Yorku v Madison Square Gardenu. Uro po srečanju hokejskih profesionalnih moštev je bil na istem igrišču dvoboj med košarkarji profesionalci domačini Kniciterbrocker in igralci iz Cincinnattija. Zame je bil zanimiv tudf zato, ker je nastopalo 5 igralcev iz ameriškega olimpijskega moštva v Rimu, kjer sem kot kapetan naše reprezentance podpisal zapisnik, ki je pomenil najhujši poraz, kar smo jih doživeli tedaj. To so bili Oscar Robertson, današnji ameriški »Mr. Basketball«, Jerry Lukas, Adrian Smith, Jay Ar-nette, vsi Cincinatti in Bob Booser, Knickerbrockers. Vsaka sled misli o tem, da so rezultati profesionalnih srečanj včasih režirani, je šahovski komentar Kandidati odmirajo Rad bi odprl problem, najtesneje povezan s kvaliteto slovenskega šaha, ki kaže zad-nja leta ponovno očiten napredek. Statistika namreč neizprosno kaže, da kandidati v naši republiki odmirajo, ne morda fizično, ampak številčno. Ta goli podatek pa je v navideznem nasprotju s trditvijo ,o napredku. Kaj je na stvari? Ni še tako dolgo nazaj, ko se je Slovenija postavljala s približno 25 mojstrskimi kandidati. Danes jih je komaj še kakih deset. Drug za drugim odpadajo — zakaj, bom povedal malce niže — povih pa smo v zadnjih dveh letih Franček Brglez dobili reci in pili pet: na zadnjem republiškem prvenstvu Groska in inž. Krivca ter še leto dni prej Malešiča (ki so vsi enkrat že bili kandidati!), pa lani na turnirju miadih prvokategornikov Musida in na tenjslju uspeha na državnem moštvenem in pokalnem prvenstvu Planica. Nič kaj ugodna perspektiva, če bo šlo tako naprej, čeprav močni igralci, ostajajo seveda samo prvokategorniki. Poglejmo zdaj vzroke, zaradi katerih nastaja to osi-pavanjc kandidatov. Še manj jfe temu kriva zares slaba kvaliteta posameznika, nje. Sov slučajen preblisk in preboj med kandidate in spet selitev nazaj med prvokate-Sornike. Vzroke je treba iskati drugje, ljudje se zaposlijo, začnejo jih vezati delovne, družbeno-politične in dru- žinske obveznosti, ko zmanjka časa za šah, ki pa s svoje strani neusmiljeno zahteva vedno znova in znova potrje' vanje kandidatskega naslova Kandidat ne more več red no na bojišče, če pa že pri de,' ni zanesljivo, ali bo po novno uspel — in že smo ga po mnogo prestrogih kri-terijih odpisali kot nosilca kandidatskega naslova. Lahko je tudi desetkrat in tudi večkrat potrdil kandidatsko moč, toda še mnogo pred penzijo ga bo zadela kruta določba pravilnika in njegovo ime bo izpadlo iz seznama kandidatov. To nikakor ni prav (kakor ni prav tudi tisti strogi kriterij pri vseh nižjih kategorijah, pri vseh tistih, ki so že toliko in tolikokrat izpričali tako in tako igralno moč). Potem pa se še dogaja, da ta bivši kandidat le spet najde pot recimo na slovensko prvenstvo (primer lani Gro-sek in Krivec) in kljub kandidatski moči šteje prvokategornik (kar uradno tudi je) ter s tem sebi in drugim zvišuje odstotek za zviševanje. Skratka, največkrat so toga pravila kriva za odmiranje kandidatov, pa prvokategornikov in tako naprej navzdol. Tu bo treba'hekaj spremeniti. Dobro, če so že merila za osvojitev nekega šahovskega naslova ostra, pa to ne pomeni, da moramo od kandidata vedno znova, desetkrat in še večkrat zahtevati potrditev, vse dotlej, dokler ne preskoči med mojstre ali (ta naslov je trajen) pa pade med kandidate, oziroma, dokler ne izpolni pokojninskih 55 let. v motsm smE mrdem ti takemu košarkarskemu razvoju in vabil k združeni akciji za spremembo pravil. To je stranska epizoda dogodkov V Madisonu, ki je za športni svet to, kar je^Metro-tropolitan za operni svet. V središču pozornosti je bil tudi to pot, kot že dve sezoni zaporedoma, Robertson, ki zna vse, kar je sploh mogoče znati. Njegova veščina ni zatajila niti trenutka. Z lahkoto je potrdil soglasno mnenje množice časnikarjev, trenerjev in športnikov, da je najboljši vseh časov kar v ZDA igrajo košarko. Težko je opisati njegovo igro, ki je brezhibna koordinacija virtuozne tehnike in telesne zmogljivosti atletskih prvakov, pri čemer je njegova bojevitost in napadalnost v idealnem sorazmerju z napori ostalih. Toda preden bi nadaljeval, je nujno, da -opozorim na najpomembnejše, predvsem za tiste slovenske igralce, ki bodo čez nekaj mesecev nastopali v tekmovanjih. Bolj kot vsi sijajni detajli me je pustila brez besed nezaslišano dobra obramba. Nepopisen je trud, ki ga vlaga vsako moštvo in vsak posameznik v to, da bi nasprotniku pokvaril odstotek metov ali preprečil zadetek. V tem delu igre jih odlikuje neskončna vztrajnost in čaka daleč, daleč najtežje delo. Vseh 43 minut (igra traja 4 krat 12 minut) nisem videl niti enega meta, ko je bil napadalec vsaj delno prost. Vsak met je bil izveden pod obrambnim pritiskom kljub hitrim manevrom napadalcev. Da bi bila predstava bralcev bolj oprijemljiva: mislim, da bi naš državni prvak Beograd kljub nekaterim talentiranim igralcem le s težavo V Ljubljani so se nogometaši Olimpije pripravljali brez žoge. Le od časa do časa so si nekoliko zaželeli okroglo usnje. Šele na pripravah v Novi Gorici bo prišla na vrsto spet žoga ... Od jutri nogometaši Olimpije na pripravah v Novi Gorici Poročali smo že, da so nogometaši Olimpije pričeli s pripravami za spomladanski del prvenstva, ki se bo pričel 1. marca z nastopom Olimpije v Šibeniku. Pod vodstvom trenerjev Stankoviča in Hočevarja se zdaj nogometaši ljubljanskega dru-goligaša pripravljajo v Ljubljani dvakrat na dan. Dopoldne je na vrsti pridobivanje moči, okretnosti, gibljivosti sklepov, krepitev hrbtnih, trebušnih in nožnih mišic. Te priprave imajo nogometaši v telovadnici na Taboru. Na stadionu pa pridobivajo popoldne vzdržljivost s teki po snegu na razne razdalje. Nogometaši se prilagajajo tudi na hladnejši zrak. 2e jutri, 20. januarja, pa bodo vsi odpotovali na priprave v Novo Gorico, Tam namreč ni snega in se bodo tako lahko najbolj pripravljali za zahtevne tekme v novi sezoni. V Novo Gorico bodo odpotovali nogometaši razen Škulja, ki je na pripravah državne reprezentance in Kokota, ki bo z Visoko šolo za telesno kulturo odšel na 10-dnevni smučarski tečaj. Takoj po zaključku tečaja pa se bo pridružil nogometašem v Novi Gorici. OBLAK L\ ELTH1N PRI SVOBODI, VELKAVRH IN BAJŽELJ PRI SLOVANU Pisali smo že, da je vodstvo Olimpije predlagalo ne- katerim nogometašem prekinitev pogodb. Te dni so pri Ljubljanski podzvezi registrirali za NK Svoboda Oblaka in Eltrina, za NK Slovan pa Velkavrha in Bajžlja. K Slovanu je pristopil tudi bivši član Olimpije Miha Novak, ki se je vrnil iz JLA. Nogometaš Dermastia, ki je lani prestopil od Ilirije k Ljubljani, se je vrnil v svoj matični klub. NIKOLIČ (SLOVAN) PRI OLIMPIJI Pri Ljubljanski nogometni podzvezi so registrirali za NK Olimpija bivšega igralca Slovana Nikoliča. liri dosegel 25 točk. Samo ob sebi je razumljivo, da so sodniki’ poznali pravo mero in niso odstopali od pravil, vendar s spoznanjem, da je to igra močnih in hitrih atletov, ki se morajo boriti kar se da ostro. V tej košarkarski reviji je' bilo še mnogo-vrhov do zadnje poteze izvirnih prizorov in vseh vrst zadetkov. Svoja opažanja s tega srečanja bi hotel zaključiti z natančno ugotovitvijo, da je delo košarkarskih profesionalcev, vsaj teh, ki sem jih gledal, od sile težko in če bi jih imenoval »športne težake«, bi to našlo tisoč opravičil predvsem v obrambi. Hotel ali nehote naletim med svojim bivanjem v New Yorku na košarkarski ambi-ent, zato ni dvoma, da bom poslal še kako pismo s takšno vsebino. mm DVIk SMUKA V BI CAMPIGLIO V 6 sekundah 40 tekmovalcev Madonna di Campiglio, 19. jan. — Tu so včeraj in danes priredili smučarsko tekmovanje, ki je pravzaprav kar čez noč postalo največja .alpska smučarska prireditev tega tedna. Zaradi pomanjkanja snega so odpovedali vrsto prireditev in skoraj vsi najboljši smučarji sveta so se zbrali na tekmovanju za trofejo »Tre-tre«. Ker smučarji, ki se bodo udeležili olimpijskih iger zaradi pomanjkanja snega niso imeli priložnosti trenirati in tekmovati v smuku, so vodstvu tega tekmovanja njedlagali, da bi včeraj in danes tekmovali samo v smuku. Prireditelji so tej želji ugodili in smučarji sp se včeraj in danes spustili po hitri in zahtevni smuk progi v Madonna di Campiglio. V včerajšnjem smuku je poskrbel za veliko presenečenje za-hpdnonemški tekmovalec Bog-nef, ki je premagal vso svetovno elito. Za njim so se zvrstili Minsch (Šv), Schranz (Avstr), Wagnerberger (ZN), Giovanolli (Sv), Killy (Fr), Bartels (ZN) 'itd. V hudi konkurenci je Lakota osvojil 43. mesto. V današnjem ponovljenem smuku je bil najboljši tekmovalec iz Zahodne Nemčije Bartels 1:26.84, 2. Zimmermann (Avstr) 1:27.03, 3 Schranz (Avstr) 1:27.26, 4 Giovanolli (Šv) 1:27.28, 5. L Leitner (Avstr) 1:27.43, 43. Lakota 1:32.95, 67. Vogrine 1:40.07, 72. Soklič 1:42.27. SKAKALNE TEKME V C0RTIM Trojna zmaga Čehoslovakov GORTINA, 19. jan. Na znani olimpijski skakalnici v Gortini D'Ampezzo so bile danes mednarodne skakalne tekme. Na startu se je zbralo 31 tek- -movalcev iz Italije, Francije, CSSR, Kanade in Švedske. Od Jugoslovanov sta nastopila Dovžan iz Mojstrane in Jurman iz Ljubljane. Bilo je izredno hladno vreme, organizatorji pa so z veliko težavo pripravili skakalnico, ker povsod primanjkuje snega. Od vseh so se najbolj ' izkazali skakalci iz CSSR, še najboljši pa je bil znani reprezentan-t Matouš, ki je dosegel največjo daljavo 83 m in le meter in pol manj od rekorda skakalnice, ki ga brani Italijan Bruno de Zo-rdo. Po prvih dveh serijah je bil v vodstvu Italijan Zandanel, v zadnji seriji pa so Cehoslo-vaki napravili svojevrsten podvig in dosegli tri najboljša mesta. Jugoslovana sta bila s skoki krajša kot ostali favoriti — Dovžan 69 in 67 m, Jurman 72, 69,5 m in zato nista mogla računati na boljšo mrsti-tev. V času našega poročanja še ne vemo, katero mesto sta osvojila. Verjetno je Jurman nekje med 15. in 20. mestom, Dovžan pa še slabši. Rezultati: Matouš (CSSR) 235.3, točke, 2. Motejlek (CSSR) 221,1, 3. Raška (CSSR) 220,9, 4. Zandanel (It) 218.4, Hubač (CSSR) 216,4 itd. ■UBiiHiiniiiiiiiiiiiouiniuiniM^ Ali ste že kupili knjigo „MALI ŠPORTNI LEKSIKON” V njem boste našli načrte in pravila o vseh športnih panogah. Dobite jo v Upravi Poleta, Ljubljana, Miklošičeva 4 -■ 1\AS STALNI SODELAVEC PETER KANCLER PIŠE O TELESNI KULTURI V MARIBORU Nogometna žoga je obtičala v snegu, z njo vred pa je utonilo v zimsko spanje tudi razgibano mari borsko športno življenje. Vsaj tisto, ki je dan za dnem, nedeljo za nedeljo in mesec za mesecem vezano na športni park v Ljudskem vrtu ali igrišča na Teznem in Poljanah. Kajti s prvim snegom je nastopila brezmejna radost za ljubitelje zimskega športa in na mariborskem Pohorju zlepa ne pomnijo takšnega vrveža in živ žava kot letos. Sicer pa, kar za nami! Zataknili smo smuči za gondolo štev. 16 in se s Pohorsko vzpenjačo popeljali v belo opojnost... včeraj - danes - jutri ■ TRI VPRAŠANJA PREDSEDNIKU OBČINSKE SKUPŠČINE MASIBOR-CENTER TOV. MIRKU ŽLENDRU Razdvojenost zavira napredek 1. Kaj mislite o telesni kulturi v Mariboru nasploh? — Dosežki na področju telesne kulture v Mariboru niso takšni kot na drugih področjih. Jfkzlogdv za takšno stanje je več. Sorazmerno s hitro rastjo mesta nismo skrbeli za ustrezne športne naprave, kar je zlasti vidno v zimskih mesecih, ko je športna dejavnost usmerjena izključno na zaprte prostore. Dalje ni dovolj denarnih sredstev, pa tudi razpoložljiva sredstva zaradi tekmovalnega sistema in različnih stremljenj športnih funkcionarjev niso vedno najbolj efektno naložena. Razdvojenost odgovornih Činiteljev — ne Športnikov! — škodi mariborskemu športu in občutno zavira njegovo afirmacijo v slovenskem. pa' tudi jugoslovanskem merilu. Napredek si lahko obetamo le takrat, ko bo- mo uresničili (zdrav koncept organizacije, ki bo ločil kvalitetno udejstvovanje z ustrezno koncentracijo kadrov in sredstev ter amatersko množično telesnovzgojno delo po šolskih športnih društvih, društev Partizan in podobnih. Želim si napredek v obeh smereh — enega zaradi športnih užitkov, drugega pa zaradi zdrave rasti naše mladine! Z. Kaj nam lahko poveste o gradnji zimskega bazena in umetnega drsališča v Mariboru? — Kot občan, ki si želi popestritev športne dejavnosti v Mariboru, vsekakor izražam že-* Ijo, da bi se oba objekta čim-prej pojavila na mariborski panorami športnih naprav. Kot predsednik občinske skupščine pa želim, da bi tudi športni delavci uvideli vsesplošne potrebe in zagovarjali tiste pVo- grame in projekte, ki bodo prvenstveno služili množičnemu športnemu udejestvovanju>To se pravi, projekte, ki bodo v enotnem programu gradnje naprav od vseh zvrsti športov vrednoteni kot najpotrebnejši. 3. Mesto telesne kulture v statutih občine Maribor-Gentcr? — Kot je naše družbeno življenje moralo priznati emijfien-tno mesto telesni kulturi, tako ji. je tudi statut občine Maribor-Center priznal ustrezno mesto. Nismo je pa samo priznali, temveč tudi pravilno ocenili v vrsti družbenih služb, ki jih je občina iz splošno vzgojnih, zdravstvenih in rekreacijskih smotrov dolžna podpirati. Kot ostale družbene dejavnosti mora občina razvijati tudi telesno kulturo z zagotovitvijo ustreznih — svojim materialnim razmeram ustreznih sredstev. Neposredna odgovornost je prenešena na ustrezen svet, ki po telesnovzgojnih organizacijah izvaja in konkretizira to dejavnost. Skrb za investicije v objekte in za njihovo vzdrževanje pa je prenešena na samostojno službo, ki bo imela ustrezna sredstva zagotovljena v letnih finančnih načrtih. i «*■■■*■ ■■ ZA POLET GOVORI BOJAN KOVAČIČ ekonomisl in znani špoiini delavsc Ja, pred 15 leti je bil zimski izlet na Pohorje še pravi podvig. Takoj uvodoma moram povedati, da je bila naša oprema takrat sila revna. Po navadi kakšne pobarvano vojaške hlače, stare gojzarice in od kakšnega radodarnega strica sposojen smučarski jopič. Po navadi smo se Tia Pohorje Odpravljali že zgodaj zjutraj. 2e do vznožja štno se pošteno nahodili, potem pa smo jo ubrali po južni poti in se pri Habakuku poslovili od civilizacije. Sneg je bil takrat še precej visok in tam nekje za »samotnim borom« je bilo v snegu več zajčjih in srninih sledov, kot Človeških. Ko smo kakšni dve uri pošteno »grizli« kolena, se je' gozd razjasnil in prišli smo na spodnjo jaso, kjer je danes izsek za sedežnico. Ta del mariborskega Pohorja je bil takrat na slabem glasu, kajti po njem je obvezno bril močan veter in delal tudi do 2 m visoke snežne zamete. Ko smo premagali tudi to oviro, smo se navadno ustavili pri Bol-fenku in se pokrepčali z grenkim čajem (včasih smo imeli pri roki celo sladkor!). Sorazmerno prijetna hoja do Uranove koče je zatem kmalu minila, tukaj pa je nastopila nova nevarnost. Nemci so okoli hiše položili celo vrsto min in spretno smo se morali izogibati modro zaznamovanih mest. Mariborska koča — planinska koča v pravem smislu besede — je bila nato naš končni Cilj. Takratni upravnik tov. Jesenšek nas je vedno z veseljem sprejel, saj smo mu lahko postregli z naj novejšimi vestmi »iz sveta«. Dobro se še spominjam, kako nas je postregel s pristnim kravjim mlekom in domačim kruhom. To je namreč takrat veljalo sila dosti. Prave Športne smuke takrat še nismo poznali, saj je bil skoraj povsod gosti gozd. Muso Rosina, Ljubo Struna, Gingi Kancler, Pa vlek Kandus, Mik Pavlovič. VanČ Sevčnikar, Fanček Nemec in morda še kdo, pa smo uživali že v tem, da smo na večer presmučali nezorane steze Pohorja. Pohorska vzpenjača ZA POLET GOVORI MANJA GOLEČ filmska igralka in ljubiteljica zimskih športov Kadar sem v zimskih mesecih v Mariboru, vedno rada zahajam na pohorska smučišča. Veste, to je danes sila enostavno. 15 minut avtobusne ^ožnje in že je človek pri spodnji postaji pohorske vzpenjače. Pogled s kabine na zasneženo Pohorje, v ozadju pa na industrijski Maribor, je zares čudovit. Za razmišljanja pa ni mnogo časa. 2e smo na Bellewueu, modernem gostišču, ki nudi smučarjTi topel čaj in zahtevnemu gostu najboljše pohorske specialitete. Toda prišli smo na smučanje . . . Vsa okolica pri zgornji postaji žičnice je prepletena z najrazličnejšimi progami. Od najzahtevnejših FIS A prog pa do malih spust-kov, kjer veselo rajajo otroci s svojimi mamicami. Njim na voljo je tudi mala vlečnica, vešči smučarji pa že težko pričakujejo izgo-tovitev nove vlečnice »Bolfenk« na izredno strmem slalomišču. Sama se odločim za že tradicionalni spust do »stare« sedežnice. Letos sem se prvič zopet spustila po tej 'progi in priznati moram, da sem skoraj zašla. Ogromen izsek — pravijo. da bodo konec februarja po njem tekmovale Jahnova. Goitsche-lova. Hechtova, Pia Riva in ne vem še kdo — je zrasel lani jeseni. Na sedežnici srečam same znane obraze. V nasprotju z okolico pohorskih hotelov, kjer so se udomačili v glavnem že tuji in domači zimski turisti, se počutim tukaj kar nekam domačo. Sonce se je medtem spustilo za hribe in z bratom se spustiva v dolino. Z nama sta še Branikova smučarja Vogrinc in Lebe, vendar nama kmalu izgineta izpred oči. »Spelcin lok« — del proge imenovan po tragično umrli smučarki in plavalki špelci Mrvar — Še nekako prevozim, potem pa je z močmi konec in pred vhodom na Čopovo pot mi prija majhen počitek. Na spodnjo postajo vzpenjače pripelje pravkar avtobus. Izstopi cela vrsta mondeno oblečenih ljudi. Vzpenjača jih bo čez nekaj minut potegnila navzgor, na pohorski ples. Pohorje se je pač iz-premenilo . . . ZGODBA BREZ KONCA, KAJTI Zataknilo se je... Misel o zgraditvi umetnega drsališča v Mariboru ni nova. O njej so vedeli že takrat, ko je bila aktualna še zgraditev zimskega bazena. Stvar pa se je zavlekla, ker se je peščica idealistov (beri: mariborski hokejisti), pa še mnogo, mnogo mladih ljubiteljev drsanja, par zadovoljila z naravno ledeno ploskvijo ob Tržaški cesti, zadovoljila takrat, kadar je pritisnil mraz. Vsaj nekaj . , . Potem so prišli budožerji in ora- li. Mesto pod Pohorjem je dobilo nov most, peščica idealistov in mnogo mladih ljubiteljev drsanja pa je ostalo praznih rok. »Za nekaj časa,« so dejali, »kajti na Poljanah vara bomo zgradili novo, ^epšo in modernejšo ledeno ploskev. Drava je tekla naprej, mladi ljubitelji drsanja so se ob mrzlih dnevih preselili k Trem ribnikom ali pa k zaledenelim robovom reke, peščica idealistov pa je hodila od vrat do vrat. Slednjič je potrkala tudi pri mestnem svetu. »Dobrodošli!« so jim dejali, medtem ko so idealisti jadikovali, prosili in rotili. Ponudili so jim celo črno kavo in vse je kazalo, da bo stvar končno le urejena. Načrte, programe in prošnje so že pospravili, ko^ je eden vplivnih odbornikov nenadoma vstal in vprašal: »Ja, kdo pa bo vso stvar financiral?« . . . In pri tem se je zataknilo, če verjamete ali ne . . , I ¥ PRIHODNJI 1 ŠTEVILKI: ■ I1IIM'IIIIi'IIMIIIIIIIIIIi II' l"li III lili IIIII i'i MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA KRALJEVIČA MARKA 19 ^ Predilnica — tkalnica — barvarna ipretura tiskarna — Proizvajamo — preje: bombažne, kardirane, česane, stanične,, sintetične, vigogne, volnene — mikane. Tkanine: bombažne, volnene, iz staničnih vlaken, umetne svilene podloge, tkanine izdelane iz staničnih vlaken. Šivalni sukanec. Vsi naši izdelki so znani po izredno dobri kvaliteti in zelo ugodnih cenah. INTERVJU Z DUŠANOM SENČARJEM ZIMSKE FIS-A TEKME ZAGOTOVLJENE KAKO S FIS-A TEKMAMI ZA ŽENSKE STOP PROGE NA POHORJU ZAČASNO HOMOLOGIRANE STOP VSE V REDU STOP 29 FEBRUARJA VELESLALOM NA NOVEM IZSEKU STOP 1 MARCA SLALOM PRI ZGORNJI POSTAJI VZPENJAČE STOP KAKO S XIV MARIBORSKIM SLALOMOM STOP 27 FEBRUARJA Z MOČNO MEDNARODNO U-DELE2BO STOP PRIČAKUJEMO UDELEŽENCE VSAJ PETNAJSTIH DRŽAV STOP PRIPRAVLJATE KAKŠNO POSEBNOST STOP VELIKI SMUČARSKI PLES V HOTELU SLAVIJA STOP KAKO S SNEGOM STOP ZA ZDAJ GA IMAMO NAJVEČ V EVROPI STOP PROGE ŽE SEDAJ PRIPRAVLJAJO STOP POMAGA VOJSKA STOP KAJ NOVEGA PRI KLUBU STOP NA KLUBSKEM PRVENSTVU STARTALO 72 MLADIH SMUČARJEV STOP V POČITNICAH PRIPRAVLJAMO SMUČARSKE ŠOLE STOP KAKO ČLANI STOP DOGŠI GRE NA BOLJE STOP VOGRINEC ODPOTOVAL V MADONO Dl CAM-PIGLIO STOP MIRKO KLINAR V DOBRI FORMI STOP KAM POTUJETE STOP NA OLIMPIJSKE IGRE V INNS-* BRUCK STOP SREČNO STOP V. TURNIR REPUBLIK V GROBNI TELOVADBI V ZRENJANINU ZVEZNA HOKEJSKA LIGA Mladinci, Kovačeva in Cerar Nadaljevanje po eilmpIpiH Miro Cerar poroča s turnirja republik v Zrenjani-nu — Prostora le za 100 gledalcev — Biličeva in Kočiševa črtani s seznama olimpijskih kandidatov — Mladinci Slovenije zmagali z veliko prednostjo — Tekmovanje na konju usodno za člansko vrsto Slovenije Zrenjanin, 19. jan. Na V. turnirju republik v orodni telovadbi, ki je bil včeraj in danes v Zrenjaninu, so nastopili tekmovalci Hrvatske, Slovenije, Srbije, BiH in Makedonije, razen Črne gore. Zaradi hudega mraza je že najprej kazalo, da tekmovanja sploh ne bo. Športna dvorana je bila dobro pripravljena za tekmovalce in za ljubitelje tega športa, ki bi jo najbrž napolnili do zadnjega kotička, žal pa organizatorjem ni uspelo segreti dvorane in se živo srebro ni povzpelo niti 3 stopinje nad ničlo. V zadnjem trenutku so pripeljali orodje v telovadnico TVD Partizan, kjer je bila nato na sporedu tekma, saj je bilo tam ozračje le nekoliko toplejše. Čeprav je bilo orodje dobro, pa so morali tekmovalci nastopati v stisnjenem prostoru in v težkih okoliščinah. Seveda je tudi mnogo gledalcev ostalo zunaj, saj je bilo v dvorani prostora le za okoli 100 gledalcev. BREZ BILICEVE IN KOCIŠEVE Članic je nastopilo 10, v ekipnem tekmovanju pa sta nastopili dve ekipi. Zanimivo je, da ni nastopila nobena tekmovalka zveznega razreda. Tako Biličeva kot Kočiševa sta bili črtani iz seznama olimpijskih kandidatov. Biličeva pravi, da ji zdravje in slabi pogoji ne dopuščajo, da bi še naprej tekmovala. Kočiševa pa je zaradi službe in študija opustila resnejši trening. Obe naši reprezentantki že delj časa ne trenirata in ne nameravata več. nastopati. Vaje, ki so jih pokazale članice v Zrenjaninu, niso ustrezale zveznemu razredu, saj kvaliteta ni bila najboljša. Nekoliko boljša je bila le Stepanovičeva. Članice, ekipno — 1. Hrvat-ska 138.90, 2. Srbija 135.85, posamezno — Stepanovič (Sr) 36.50, Havelka (H) 35.65, Gr gurid (H) 34.45. SPET ZMAGA ZA MARLENKO KOVAČ ‘Med mladinkami je s precejšnjim naskokom zmagala Marlenka Kovačeva. Bila ,je na večini orodij pred ostalimi tekmovalkami. Po včerajšnjem delu tekmovanja je bila kandidatinja za 2. mesto Šlje-pica, vendar je danes v preskoku dobila le oceno 7.40 in Je tako v končnem vrstnem re$u osvojila šele 4. mesto. Mladinke, ekipno — 1. Srbija 139.40, 2. BiH 134.05, 3. Hrvatska 131.30, posamezno — 1. Kovač (Sl) 37.25, 2. Gorič BiH) 35.30, 3. Radič (Sr) 35-.20, 4. Sljepica (Sr) 35.10, 5 Sajko (Sl) 34.55. MLADINCI — EDINA ZMAGA ZA SLOVENIJO Mladincev je nastopilo 25, °d tega 5 ekip. Prvič so na tem turnirju nastopili tudi tekmovalci iz Makedonije. Že sam rezultat kaže, da so se mladinci Slovenije odlično odrezali in da vprašanje prvega mesta ni bilo odprto. Mladinci, ekipno — 1. Slo venija 219.20, 2. Hrvatska 212.75, 3. Srbija 208.15, posamezno — 1. Kersnič (Sl) 56.90, 2. Kutin (Sl) 55.00, 3. Smijelovec (H) 53.85, 4. Živec (Si) 53.40, 5. Jerkovič (H) 53.20, 6. Ristič (Sr) 53.05, 7. Vratič (Sl) 52.80, 8. Zornada (Sl) 52.75. stopil na tekmovanju kot sstopil na tekmovanju kot peti tekmovalec, se pravi rezerva. Ker pa se je eden slovenskih tekmovalcev poškodoval, je Živec v skupni uvrstitvi zasedel odlično 4. mesto. PRI ČLANIH ZA SLOVENIJO LE DRUGO MESTO Bili smo že nekako navajeni, da je članska vrsta Slove- nije zmagovala na turnirjih republik. Tokrat pa se je morala naša vrsta zadovoljiti le z 2. mestom. Tekmovanje na konju je bilo namreč za naše predstavnike usodno. Vsi po vrsti, razen dveh, so imeli hude spodrsljaje in prav zaradi tega je Slovenija osvojila šele 2. mesto. Treba pa je povedati, da je Šrot nastopil le na 4 orodjih, razen v preskoku in parterju, še vedno ima namreč poškodovano nogo. Tudi Kiissel je bil delj časa poškodovan in v zadnjem času ni mogel preveč trenirati. Vrsta Hrvatske, ki je osvojila 1. mesto, je bila zelo homogena in je imela malo spodrsljajev. Člani, ekipno — 1. Hrvatska 223.45, 2. Slovenija 212.95, posamezno. 1. Cerar (Sl) 58.25, 2. Petrovič (H) 56.45, 3. Menčik (H) 55.80, 4. Gagid (Sr) 55.10, 5. Anič (H), 54.75, 6. Caklec (H), 54.45, 7. Popi-čič (BiH) 53.85, 8. do 9. Ra-fajlovič (BiH), Jovanovič (Sr) 53.80, 10. Vidovič (BiH) 53.30, 11. Skaza (Sl) 52.35, 12. Brodnik (Sl) 51.55, 14. Kussel 50.80, 17. Teršek (Sl). Jutri dopoldne bodo tekmovalci zveznega razreda tekmovali še v obveznih vajah za Tokio. Po skupni oceni obveznih in poljubnih vaj bo določen širši krog olimpijskih kandidatov, ki se bodo naprej pripravljali za Tokio. Znano je, da sta Sovjetska zveza in Italija odpovedali mednarodno srečanje z Jugoslavijo in tako bosta letos na vrsti le tekmi z NDR in Poljsko. Ljubljana, 19. jan. Z današnjo tekmo v Beogradu je bil končan prvi del letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu. V tem delu razen rezultata tekme Medve-šČak : Olimpija v Zagrebu ni bilo večjih presenečenj, pa tudi vrstni red je takšen, kot smo pričakovali. Jeseničani so brez poraza na vrhu lestvice, takoj za njimi pa je Partizan, ki je razen našega državnega prvaka res pokazal še največ. Druga dva slovenska predstavnika sta na 5. in 7. mestu in verjetno se vrstni red tudi ob koncu prvenstva ne bo dosti spremenil. Hokejisti bodo nadaljevali s tekmovanjem po končanih olimpijskih igrah v Innsbrucku. Prva tekma V. kola bo na sporedu 14. februarja, prvenstvo pa bo končano 3. marca. TEKME IV. KOLA Spartak : Partizan Olimpija : Kranjska gora Crvena zvezda : Beograd Jesenice : Medveščak Jesenice : Olimpija 0:6 (0:2, 0:3, 0:1) 2:5 (1:1, 1:2, 0:2) 4:3 (0:1, 3:1, 1:1) 15:1 (7:0, 6:1, 2:0) 15:0 (1:0, 6:0, 8:0) NEDELJSKE BRZOJAVKE SOVENJ GRADEC (TV) V drugi koroški šahovski ligi vodi po 4 kolih Slovenj Gradec z 32 točkami pred Prevaljami 26 in Mežico 22. Šahovski klub v Slovenjem Gradcu je dobil tudi novi dobri okrepitvi: mojstrskega kandidata Lea Guzelja in prvokategornika Avgusta Majeriča. Slovenjgraški šahisti upajo, da bodo dobili v organizicijo IV. koroško prvenstvo v šahu. Stergar jeva je s 440 podrtimi keglji postavila nov slovenjgraški rekord in rekord kegljišča. SK Slovenj Gradec bo v času počitnic organiziral smučarsko šolo pod vodstvom smučarskih učiteljev Juvana in Raderja. Eden najboljših mladih perspektivnih koroških smučarjev Tiršek si je pri treningu zlomil nogo in letos ne bo mogel več nastopati. Pod vodstvom Gologranca so s pripravami na letošnjo sezono pričeli tudi slovenjgraški rokometaši. VELENJE (RŽ) Na prvem klubskem prvenstvu drsalno - kotalkar-skega kluba Partizan-Rudar v umetnostnem drsanju je nastopilo 19 mladih drsalcev. Rezultati: skupina A pionirji: 1. Blatnik 71.6, 2. Korenič 68.2, 3. Jurčič 61.2, pionirke: Poznič 68.8, Dermol 66.4, Lap 64.6, skupina B: pionirji: Slavič 32.8, pionirke Petre 32.6. MARIBOR (PK) Nogometaši Maribora trenirajo v Ljudskem vrtu. Moštvo so okrepili Timotijevič, Balent in Aničič, vse pa kaže, da bo spomladi nastopil v vijoličastem dresu tudi dosedanji igralec Trešnjevke Vučkov. Nogometaši Maribora bodo verjetno že v četrtek odigrali pr-po prijateljsko tekmo in to s Trešnjevko. Svojo redno letno skupščino je imel te dni tudi Okrajni rokometni odbor Maribor. V preteklem letu so imeli največ dela in uspeha tekmovalna sodniška in disciplinska komisija. Komisiji za trenersko delo in množičnost pa še nista zaživeli. Najvažnejše naloge v prihodnjem letu so večja delavnost teh dveh komisij in prenos dela na posamezne ObZTK. Sklenili so, da bodo že po zaključku spomladanskega dela ukinili vse okrajne lige in da bodo moštva tekmovala v svojih občinah. Za novega predsednika ORO so izvolili znanega mariborskega rokometnega veterana Iva Kosa. Ob zaključku so s skromnimi darili nagradili še 10 aktivnih veteranov mariborskega rokometa, ki so pred 15 leti prvič nastopili na rokometnem igrišču. BEGUNJE (JP) Begunjski in radovljiški skakalci so na 35 metrski skakalnici dosegli na pregledni tekmi naslednje rezultate: člani: Majstorovič (Beg) 214.5 (32, 32), Dežman 211.5 (32, 32.5). Bratuša (oba Rad) 183.8 (29, 30), mladinci: Markelj 174.4 (29, 27), Reš 166.3 (26, 27), Pristavec (vsi Kail na sporedu slalom, v katerem je nastopilo 120 tekmovalcev. Najboljši je bil japonski smučar Fukuha-ra, za njim pa so se zvrstili Leiiitner Hias (Avst), Burger (Av), Falch (Avstr), Rieder (ZN), Scherzer (VN), Schranz Helmut (Avstr) itd. Detiček je pristal na 30., Klinar pa na 41. mestu. V času, ko smo prejeli rezultate, uvrstitve naših tekmovalcev niso zanesljive, ker-je bilo okoli 40 tekmovalcev diskvalificiranih. V Spittalu so tekmovale tu- di članice in v včerajšnjem veleslalomu je bila najboljša Francozinja Goitschel. Jugoslovanske so se razvrstile takole: 46. Majda Ankele, 50. Krista Fanedl in 61. Zmaga Klofutar. V današnjem slalomu za ženske je spet požela zmago Francozinja Mariel Goitschel (Fr), drugo mesto pa je osvojila njena sestra Christi-ne Goitschel (Fr). Jugoslovanska smučarka Krista Fanedl se je uvrstila na 36. mesto, medtem ko je bila Majda Ankele diskvalificirana. Progi sta imeli prva 45, druga pa 37 vrat. Stare (Jes) 1:15,3, Fortin (Mež) 1:16,2, Hamold (Fuž) 1:16,8, Geršak (Jes) 1:17,1, Danes je bil tradicionalni veleslalom, ki ga organizirajo lovske družine, gozdarji, lesrio-industrijska podjetja, slovenjgraške občine. Proga je bila dolga 1800 m s 310 višinske razlike in 33 vratci. Nastopilo je 40 članov, članic in veteranov. Pri članih je zmagal Navodnik 1:16.0 pred Kolencem 1:24.8, Vidalijem 1:13,7, •1:25.2, Adamičem 1:25.6 itd. Pri članicah je bila najboljša Ramšakova, medtem ko se je pri veteranih odlikoval Dretnik z 1:07 pred Kotnikom 1:15, ZABELEŽENO MED TEDNOM g Izdaja tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški od- S | bor — Glavni in odgovorni urednik Viado Žlajpah— B | Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne ČP »Delo« 1 f v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana, Cankarjeva | | 5/III, uprava: Miklošičeva 4 — Poštni predal 377 — H | Čekovni račun: 600-11-608-63 — Telefoni: uredništvo: 1 I 20-840, 20-170, 20-171, 20*172, 20-173; uprava 22-873 — ■ T,"fna naročnina 1600 din, polletna 800 din. ii!iiiiii:sii[i!:iji:!!i:';i!!!!ii:iiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiii!n^^ ...... iiiiiiiiiiiiiniiis Sindikalno namiznoteniško prvenstvo Maribora I. liga, XII. kolo: Invalid : Elko 5.0, Prehrana : Tam I. 5.0 w. o., Metalna : Tam II 5:1. Vodi Invadil s 24 točkami. XI. liga, X. kolo: Livarna : Elko II 5s0, Himo II : Sladki vrh 5:0, Tekol II : Me-pa 5:0, Boris Kidrič II : IKŠ II 5:0, Tam III : Zlatorog 5:0. Na lestvici vodi Himo II. Dva rekorda dvigalcev uteži Ljubljana — V okviru športnega in strokovnega sodelovanja med Zvezo organizacij za telesno kulturo SZ in Jugoslovansko zvezo organizacij za telesno kulturo je obiskal Slovenijo profesor Pu-ni, najboljši strokovnjak za športno psihologijo iz SZ. V Ljubljani je imel dve predavanji v prostorih Visoke šole za telesno kulturo. Vsi prisotni so bili ob izvajanju omenjenega strokovnjaka zadovoljni in bi si želeli še več takšnih razgovorov, morda na še višji strokovni ravni. Ljubljana — V petek popoldne je bila II. redna seja Izvršnega odbora Smučarske zveze Slovenije, kjer so se navzoči seznanili s smučarskimi problemi na naših šolah. Zvedeli smo marsikaj zanimivega, predvsem pa to, da^ nam primanjkuje smučarskih učiteljev, cenene smučarske opreme in skupnih akcij. Na seji so se' pogovorili še o gostovanju naših smučarjev v tujipi, o republiških prvenstvih irf o drugih tekočih zadevah. Gorica —- Košarkarji ljubljanske Olimpije so gostovali v italijanski Gorici in premagali domačo U. G. Goriziano, ki je Član prve lige z 91:89 (48:59)**. Najuspešnejši je bil Daneu z 28 koši. KVALIFIKACIJA ZA VSTOP V II. NAMIZNOTENIŠKO REPUBLIŠKO LIGO Maribor, 19. jan. Na kvalifikacijskem turnirju za vstop v II. republiško namiznoteniško ligo so mimo Mariborčanov sodelovali še Kemi-čar (Hrastnik), Mura (M. Sobota) in Žalec. Največ uspeha so imeli igralci in igralke iz Hrastnika, ki so zasedli prvo mesto in so se skupaj z Mariborom tako uvrstili v republiško ligo. Rezultati. Kemičar: Mari- bor 7:2, žalec:Mura 7:5, Ma-ribor:Lalec 7:2, MaribonMu-ra 7:1, Kemičanžalec 73, Kemi5ar:Mura 7:1. Vrstni red: Kemičar 3, Maribor 2, Žalec 1, Mura 0. Za Kemičar so nastopili Gorjup, Centrih, Ojstršek, Veckova in Feletova. Krebloim 1:32.4 itd. Med ekipami je zmagala družina Prežihovo. KRANJ (JJ) — Danes je bil v organizaciji kranjskega Triglava na smučiščih Jošta tradicionalni Ručigajev slalom. Nastopilo je 30 tekmovalcev iz 4 klubov. Proga je bila dolga 400, 100 m višinske razlike iii 50 vratič. Rezultati, člani: Jamnik (TR) 107.4, Ošabnik (Tr.) 111.o, Švab (Trž) 111.3, mladinci: Koza ni cenik (Trž) 160.2, Čarman (Trž) 239.3 itd. IDRIJA (P) — Danes je bilo športno srečanje pripadnikov JTA iz > Ajdovščine in članov Partizana - Rudarja Idrija. Tekmovali so v streljanju, namiznem tenisu, šahu in košarki. Rezultati: šah - JLA : Rudar 6:5:3.5, namizni tenis Rudar : JLA 7:3, med posamezniki — Poljanšek (R) pred Hrustom (JLA) in Svetlikom (R) streljanje - Rudar : JLA 1065:916; posamezno Jereb, Kogoj in Bogataj (vsi Rudar),-košarka - Rudar : JLA 70:65. VELENJE (Rž) — Občinska zveza za telesno kulturo Velenje je na Paškem Kozjaku organizirala občinsko prvenstvo v slalomu in smuku. Nastopilo je 45 tekmovalcev iz Velenja, Šoštanja in Belih vod. Rezultati: smuk — člani: Pusovnik (šoš), članice Me-lanšek (BV), mladinci Ger-madnik (BV), mladinke Sle-menšek (BV), pionirji Oslov-nik (V), pionirke Vačun (BV), slalom člani: Marovt (BV), članice Melanšek - (BV), mladinci Tamše (šoš), mladinke Slemenšek (BV), pionirji Trbovšek (BV), pio-ke Petkovšek (BV).