JANEZ ŽAKELJ DRUŽBENO GEOGRAFSKA PODOBA ŽIROVSKE KOTLINICE I. Poselitev in razvoj naselij V delu Kolonizacija Poljanske doline je dr. Pavle Blaznik ugotovil, da je bilo žirovsko ozemlje rahlo poseljeno že v predslovanski dobi. Naselje Stara vas v Zirovski kotlinici, ki se omenja v urbarju že leta 1291 (Ztari wasi) in v bližini katere se do 17. stoletja ne omenja današnja Nova vas, je morda imenovana tako res le zaradi svoje starosti in bi lahko bila predslovanska naselbina (1). Začetek načrtnega naseljevanja v Poljanski dolini je tesno povezan s frei- sinškimi škofi, ki so leta 973 dobili v dar ozemlje okrog Škofje Loke in kmalu zatem Selško in Poljansko dolino. Razumljivo je, da bo ozemlje prinašalo ko risti le tedaj, če bi ga naselili s podložniki, zato se je zemljiški gospod odločil za kolonizacijo. Kolonisti so bili v glavnem slovenskega porekla. Velika večina je bila iz slovenske Koroške, posebno na hlevnovrškem področju jugovzhodno od Zirovske kotlinice. Na koloniziranem ozemlju najdemo občasno tudi nemške koloniste, vendar so se ti posamezniki v slovenski okolici kmalu poslovenili. Blaznik ugotavlja, da je kolonizacija potekala v dveh fazah. Prva naselitev je bila zaključena do srede 14. stoletja. Gospostvo je bilo razdeljeno na župe. V zirovski pokrajini sta bili dve — hlevnovrška in žirovska. Na načrtno kolo nizacijo kaže predvsem prevladujoča kolektivna poljska razdelitev. Zemlja je bila razdeljena največkrat na delce nepravilnih oblik, neenakomerno razmeta ne, vendar je še vedno pri kmečkem domu največ zemlje. V hribovitem svetu so prevladovali celki, kar kaže na naseljevanje po posameznikih. Drugje so prihajali v skupinah in že tedaj so bili položeni temelji za današnja imena naselij, zaselkov in aglomeracij samotnih kmetij. Naseljenci so obdelovali hube (predhodnica grunta), ki do 16. stoletja for malno sicer niso bile dedne in je po smrti gospodarja zemljiški gospod smel z njo svobodno razpolagati, vendar je očetu navadno sledil mlajši sin. Drugo obdobje kolonizacije se je pričelo sredi 16. stoletja in doseglo višek konec 16. stoletja. Razvoj fužinarstva je ogrožal homogenost loškega gospostva (fužine v Železnikih, na Fužinah in v Brekovcah), ker si je deželni knez od konca srednjega veka prizadeval, da se polasti rudniškega regala; zato je škof spoznal, da je obdelana zemlja najbolj solidna renta. Pričela se je obsežna rovtarska kolonizacija, ki je segla v žirovsko pokrajino od tolminske meje na jugozahodu proti vzhodu in jugovzhodu. Posebno močno je posegla na ozemlje Zirovskega vrha proti Lavrovcu in dolini Račeve. Naseljenci so bili posamezniki, ki so si z izsekavanjem gozda pridobili nove kose zemlje ali rovte. Rovtarji so bili slo venskega porekla, mnogo jih je prišlo s Tolminskega. Od 15. stoletja dalje se je začel pojavljati tudi kajžarski sloj, ki se je ob rovtarski kolonizaciji močno razmahnil. V prvi polovici 17. stoletja je bila rovtarska kolonizacija zaključena. Za boljšo predstavo o številu novih priseljencev v zirovski pokrajini si oglejmo nekaj podatkov, katere je zbral Blaznik. 24 V žirovski županiji je bilo leta 1318 na novo naseljenih 77 hub, leta 1500 jih omenja urbar že 88 in 6 kajzarjev. Rovtarska kolonizacija je po številu močno presegla prvo. Podatki iz urbarja leta 1630 kažejo, da se je število grun- tarjev dvignilo na 103, poleg tega je še 52 polgruntov in 37 tretjinskih gruntov. Močan je porast kajzarjev. Do leta 1825 se je število gospodarstev kljub kon čani kolonizaciji močno spremenilo. Rovtarji so si s krčenjem gozdov večali posestva tako, da se je veliko število polgruntov ali celo kajzarjev razvilo na 25 stopnjo grunta oziroma polgrunta. Tako imamo leta 1825 že 133 kmetij, 36 pol- kmetij, 61 tretjinskih kmetij in 152 kajžarjev. Število članov gospodinjstva na gruntih v žirovski županiji je bilo povprečno 7, pri kajžarjih pa trije. Blaznik je na osnovi tega seveda samo približno ocenil skupno število prebivalstva v žirovski župi Leto Štev. preb. 1318 585 1500 71 1630 2143 1817 2794 Podatki iz urbarja leta 1510 in 1630 nam dajo dragocene podatke o gospo darstvu. Živinoreja je bila močno razvita in se je z napredujočim rovtarstvom in kajžarstvom še krepila. V žirovski župi je imelo 87 °/o kmetov po 10 glav živine, v hlevnovrški pa je tretjina gruntarjev premogla več kot po 15 glav. Pri drobnici je prevladovala ovčereja. Močno je bilo razvito sirarstvo. Konje reja je bila zaradi prometne lege v žirovski županiji precej močna. Živino so pasli na gmajnah, ki so bile v začetku skupna last. V poljedelstvu je prevla dovalo žito, vodilna sta bila oves in ajda, razširjen je bil tudi lan. Naselitev žirovske pokrajine je bila v veliki meri pogojena tudi s prirodno geografskimi činitelji. Kotlinica s terasami, vršaji in višjimi suhimi deli sicer dokaj mokrotnega dna, je bila primerna za gručaste zaselke Ziri, Stara vas, Dobračeva, Nova vas, Selo in Ledinica. V hribovitih delih pa so posejane sa motne kmetije in zaselki na nivojih in policah teras, zložnih slemenih in urav- nanih planotah. Ozirali so se tudi na prisojno lego in rodovitnejša tla. Poljan ski dolini, ki se vleče v alpski smeri, je že od starih časov pripadala pomembna vloga, saj je po njej vodila ena važnejših tovornih poti, ki je povezovala Podo- navje in Ljubljansko kotlino s Furlanskim nižavjem in katere niso uporabljali 26 samo loški trgovci. Sredi 14. stoletja omenjajo viri eno izmed poti, ki je vodila po Poljanski dolini (3). V Srednji vasi se je žirovska pot odmaknila od smeri po dolini Sore, ker se je hotela izogniti tesni pri Fužinah zaradi težke prehod nosti. Speljana je bila prek sedla na Žirovskem vrhu mimo kmetije Javornik in se je spustila proti Dobračevi. Nadaljevala se je mimo Zirov ob strugi Sore do Podklanca, kjer se je obrnila na Zavratec prek Veharš, kjer je stal loški mejnik (1586). Od tu se je pot usmerila proti Godoviču, Črnemu kalu in Colu, proti Furlanski nižini. Trgovina in tovorjenje sta nudila možnost za obrtne usluge in postranski zaslužek posebno kajžarjem. Pri Podklancu je bila zgra jena v te namene tudi nova fužina. Vse do 18. stoletja so si trgovci iz Čedada in loški gospodje prizadevali izboljšati pot, da bi bilo mogoče voziti z vozovi, vendar je bilo denarja in delovne sile premalo. Kasneje je glavna cesta Dunaj— Ljubljana—Trst pritegnila vedno več trgovcev, tako da je pot po Poljanski do lini dobila lokalni značaj. Kasneje so v 19. stoletju še enkrat oživili zamisel in začeli graditi železniško progo od Škofje Loke prek Zirov, Idrije in Godoviča, vendar je tudi tu pomanjkanje denarja imelo zadnjo besedo (3). Naselitev žirovske pokrajine je tako vse do začetka 19. stoletja ohranila v precejšnji meri podobo po dokončnem zakoreninjenju rovtarske koloniza cije. V drugi polovici 19. stoletja se je pričela v Zireh razvijati čevljarska obrt, ki je od leta 1900 do 1930 doživela največji razcvet. Živahna obrtna dejavnost je sprožila gradnjo delavskih, obrtniških in prvih trgovskih hiš v Zireh. Go spodarska kriza in konkurenca na trgu sta po 30 letih prisilili posamezne moj stre, da so se združevali v čevljarske zadruge, ki so se po drugi svetovni vojni leta 1947 združile v Tovarno čevljev Ziri. Tovarna nadaljuje čevljarsko tradi cijo Zirovcev, njen najbolj iskan izdelek je žirovski gojzar, danes ga je za menjal smučarski čevelj •— pancar. Tovarna Alpina je z razširitvijo proizvodnje Kmečka hiša 27 na lahko obutev zaposlila tudi vedno več ženske delovne sile. Deagrarizacija in socialna prešlo j itev prebivalstva iz hribovite agrarne okolice sta povzročili, močan porast naseljevanja v Zirovski kotlinici, posebno po letu 1960, ko je individualna gradnja hiš vrtoglavo naraščala. Naselje Stara vas, ki je že prej prevzelo centralno funkcijo kraja, se je naglo širilo na vršaju Rakuljščice proti vznožju Zirovskega vrha. Danes se je združilo z naselji Dobračeva in Novo vasjo. Zirovska kotlinica dobiva novo podobo, osnova gospodarskega in druž benega razvoja pa je še vedno čevljarstvo. Ziri so se razvile v mikroregionalno gospodarsko središče z obutveno industrijo (4). II. Demografski pregled a) Gibanje števila prebivalstva Povojna industrializacija je povzročila velike spremembe v populacijski strukturi žirovske pokrajine, posebno se to odraža v samih Zireh. Gibanje prebivalstva sem prikazal od leta 1868 do leta 1971. Leta 1868 je živelo v Zireh in naseljih v okolici, ki danes spadajo v krajevno skupnost Ziri (odslej KS Ziri) 2584 prebivalcev. Do leta 1936 je število prebivalstva sicer naraščalo, vendar zelo počasi. Verižni indeks gibanja prebivalstva med popisi leta 1880, 1890, 1900 in 1910 je med 101 in 106. Po letu 1910 do druge svetovne vojne se je število prebivalstva nekoliko povečalo zaradi razvoja čevljarske 28 obrti (indeks 114). Popis leta 1948 pokaže zmanjšanje števila prebivalcev zaradi žrtev v drugi svetovni vojni (indeks 97). V obdobju po osvoboditvi je gibanje števila prebivalcev hitrejše, posebno po letu 1960 (indeks med 104 in 106). Gi banje prebivalstva nam ponazori tudi letno povprečno povečanje števila pre bivalstva. Od leta 1868 do 1936 je bilo letno povečanje števila prebivalstva do kaj skromno (od 4 do 16), posebno med leti 1880 in 1910. ko je bilo zaradi agrarne krize odseljevanje v tujino najmočnejše. Do leta 1948 se je zaradi druge svetovne vojne prebivalstvo zmanjšalo na leto za približno za 8 oseb. V po vojnem obdobju je značilno povečanje števila prebivalstva, ki je rezultat sa mega prirodnega prirastka (leta 1967 je prirodni prirastek 11,2 %o, nataliteta 19 'ho, mortaliteta 7,8 %o), pa tudi priseljevanje delovne sile iz hribovite okolice Zirov, ki se je zaposlila v obutveni industriji. Gibanje števila gospodinjstev kaže podobne smernice rasti kot število pre bivalstva le do leta 1968, ko imamo v KS 2iri skoraj enako število gospodinj stev kot leta 1971 (1208 gospodinjstev). Od leta 1948 do leta 1971 se je število gospodinjstev povečalo za 374 (indeks rasti 1948—1971 je 145). Število članov na eno gospodinjstvo je ostalo enako (3,3 člana). Tabela: 1 GIBANJE Leto 1868 1880 1890 1900 1910 1936 1948 1953 1961 1968 1971 ŠTEVILA PREBIVALSTVA V NASELJIH KS 2IRI Štev. preb. 2584 2738 2826 2866 3004 3422 3318 3507 3665 3884 4095 Verižni 106 103 101 105 114 97 105 104 106 105 ind. Povpreč. let. pov. preb. 13 9 4 14 16 8 38 20 31 70 Tabela: 2 GIBANJE ŠTEVILA GOSPODINJSTEV V KS ZlRI Leto Štev. gospod. Indeks Letno povečanje gosp. 1948 1953 1961 1968 1971 834 965 1112 1205 1208 116 115 L08 100 2 (i 18 13 — V KS Ziri (površina 4213 ha) je leta 1971 živelo 4095 prebivalcev v 21 na seljih. Zdaleč največ prebivalcev je živelo v Zirovski kotlinici (leta 1971 je bilo skupno število prebivalcev v petih naseljih Zirovske kotlinice 3058), to je kar 3/4 vsega prebivalstva v KS Ziri. Za boljšo predstavo sem obdelal tudi spreminjanje gibanja prebivalstva v vseh naseljih KS Ziri, saj nam ravno ta primerjava odkrije značilnosti giba nja prebivalstva v žirovski pokrajini. Primerjal sem naselja, ki ležijo v hribo viti agrarni okolici ali stranskih dolinah z naselji v ožjem dnu Zirovske kotli- 29 niče. Za naselja v hriboviti okolici je značilno stagniranje števila prebivalstva. V naseljih Breznica pri Zireh, Izgorje, Opale, Podklanec, Ravne pri Zireh, Zabrežnik in Zirovski vrh je število prebivalstva v zadnjih sto letih upadlo za 100 ali celo 300 */». Ostala naselja so začela stagnirati najbolj po letu 1948. Hriboviti teren in skromne možnosti za moderno kmetijsko izrabo tal sta z naraščajočo industrializacijo pospešila proces deagrarizacije in odhod mladih ljudi v industrijo. Povprečni delež kmečkega prebivalstva v teh naseljih je 40 •/». Za naselja na dnu Zirovske kotlinice je značilno stalno naraščanje prebival stva. Priseljujejo se predvsem mlajši ljudje iz hribovite okolice Zirov. Po zapo slitvi v Zireh in nekaj letih dnevne vožnje na delo si je velika večina od njih zgradila hiše in se dokončno odtrgala od doma. Tukaj so tudi vzroki za tako naglo rast števila prebivalstva v naseljih Stara vas, Dobračeva, Nova vas in Selo (leto 1948 — 1994 prebivalcev, leta 1971 — 3058 prebivalcev). Izjema so edino stare Ziri, ki po letu 1961 stagnirajo zaradi pomanjkanja zazidalnih površin. Delež kmečkega prebivalstva v omenjenih naseljih v Zirovski kotlinici se giblje od 2 do 4 %. Tabela: 3 GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA V NASELJIH, KI LEŽIJO V HRIBOVITI OKOLICI ZIROVSKE KOTLINICE Naselje Brekovice Breznica p. Zireh Goropeke Izgorje Jarčja dolina Koprivnik Ledinica Mrzli vrh Opale Osojnica Podklanec Račeva Ravne pri Zireh Sovra Zabrežnik Zirovski vrh Skupaj 1868 34 106 71 73 104 52 61 36 86 37 26 141 77 24 45 402 1375 1900 65 93 72 52 116 57 60 38 81 42 28 159 64 38 44 376 1385 1936 103 85 86 41 116 57 90 48 70 50 45 161 48 34 35 387 1436 1948 75 62 6(1 36 110 49 79 52 55 31 42 158 25 25 36 389 1284 1953 82 64 57 37 100 43 70 49 61 41 42 166 31 23 37 342 1254 1961 73 61 58 32 96 32 77 42 54 41 20 170 32 29 31 304 1152 1911 59 51 66 23 83 57 77 41 37 34 14 164 24 20 29 258 1037 Tabela 4 GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA V NASELJIH, KI LEZUO V OŽJEM DNU ZIROVSKE KOTLINICE Naselje 1868 1900 1936 1948 1953 1961 1971 Dobračeva Nova vas Selo Stara vas Ziri Skupaj 1209 1481 1986 1994 2212 2513 3058 333 229 104 193 350 402 231 148 265 435 535 345 156 347 603 514 335 136 411 598 581 321 159 500 651 629 345 198 674 667 770 420 209 1032 627 30 Tabela 5 ŠTEVILO IN DELEŽ KMEČKEGA PREBIVALSTVA V NASELJIH KS ZIRI LETA 1953 IN LETA 1971 Naselje Brekovice Breznica Dobračeva Goropeke Izgorje Jarčja dolina Koprivnik — del Ledinica Mrzli vrh Nova vas Opale Osojnica Podklanec Račeva Ravne Selo Sovra Stara vas Zabrežnik Ziri Zirovski vrh Skupaj št. 25 24 67 22 18 33 18 1(1 29 31 38 20 10 39 30 19 13 29 12 49 116 652 1953 34 39 11 38 58 34 56 13 69 9 70 49 50 23 94 10 45 4 39 7 38 18% št. 18 12 28 22 17 20 46 4 23 18 10 8 10 17 21 4 9 22 8 26 83 426 1971 31 24 4 33 74 24 40 5 56 4 18 24 71 10 88 2 45 2 28 4 32 10 »/o b) Izobrazbena in starostna struktura prebivalstva Leta 1961 je 47,5 °/o prebivalcev KS Ziri imelo štiri razrede osnovne šole in samo 10°/» osem razredov osnovne šole. Ugodnejše je bilo število KV in VKV prebivalcev (22 °/o), katere je potrebovala razvijajoča se obutvena industrija. Zelo malo je bilo prebivalstva s srednjo (1,7 */o), višjo (0,1 °/o) in visoko (0,3 °/o) izobrazbo. Leta 1971 opazimo močne spremembe v obvezni šolski izobrazbi. Število prebivalstva KS Ziri z osmimi razredi osnovne šole se poveča na 27 °/o. Zboljšal se je tudi odstotek prebivalstva s srednjo izobrazbo (za 3 °/o). Še vedno pa je majhen delež prebivalstva z višjo in visoko izobrazbo (1 °/o). Kadrovska služba je dolgo časa spala. Redki domačini so po končanem študiju ostali v Zireh, ker ni bilo za njih ustreznih delovnih mest, dostikrat pa jih tudi niso »potrebovali«. Izobrazbena struktura moškega prebivalstva je ugodnejša od ženskega, večji delež imajo ženske samo v obvezni šolski izobrazbi. Tabela 6 PREBIVALSTVO KS ZIRI STARO 10 LET IN VEC PO ŠOLSKI IZOBRAZBI IN SPOLU LETA 1961 Izobrazba Brez izobrazbe 4 razredi osnovne šole 8 razredov osnovne šole KV in VKV Srednja strokovna Gimnazija Višja izobrazba Visoka izobrazba Nepoznano Skupaj St. M 218 479 83 504 24 6 2 9 6 1331 St. 2 309 914 203 138 17 6 3 2 8 1600 St. skup. 527 1393 286 642 41 12 5 11 14 2931 •/. 18.0 47,5 10,0 22,0 1,3 0,4 0,1 0,3 0,4 100,0 31 Tabela 7 PREBIVALSTVO KS 2IRI STARO 10 LET IN VEC PO ŠOLSKI IZOBRAZBI IN SPOLU LETA 1971 Izobrazba Brez izobrazbe 4 razredi osnovne šole 8 razredov osnovne šole KV in VKV Srednja strokovna Gimnazija Višja izobrazba Visoka izobrazba Nepoznano Skupaj St. M 136 380 365 581 74 11 Ki 16 9 1582 št. 2 186 463 886 169 50 11 9 1 3 1778 St. skup. 322 834 1251 750 124 22 19 17 12 3360 " ii 9,5 25,0 37.0 22,5 4,0 0,6 0,5 0.5 0,4 100,0 Iz podatkov starostnih skupin prebivalstva KS Ziri lahko zaključimo, da je prebivalstvo dokaj mlado. Leta 1961 je bilo v KS Ziri kar 67 %> prebival cev mlajših od 40 let. Najmočnejša starostna skupina je bila od 0 let do 4 leta, delež otrok (0 let do 14 let) je bil 28 °/o. Nad 65 let je bilo v KS Ziri leta 1961 starih 8,5 *Vo prebivalstva. Do leta 1971 se je starostna struktura prebivalcev v KS Ziri le malo spre menila. Delež otrok in prebivalstva mlajšega od 40 let je ostal isti. Razvoj obut vene industrije je še nadalje pritegoval mlado prebivalstvo iz hribovite agrar ne okolice. V KS Ziri je v celoti število ženskega prebivalstva večje od števila moškega. Prevladujejo predvsem v starostnih skupinah nad 40 let. Tabela 8 PREBIVALSTVO PO SPOLU IN STAROSTI V KS ZIRI LETA 1961 Leto o^t 5—9 10—14 15—19 20—24 25—29 30—34 35—39 40—44 45^9 50—54 55—59 60—64 nad 65 Skupaj St. M 204 189 176 150 122 176 129 93 40 74 05 70 77 116 1724 St. 2 174 167 135 139 169 166 146 136 91 108 111 110 104 185 1941 St. skup. 378 356 311 289 291 242 275 229 137 182 206 186 101 301 3665 •/o 10,0 9,5 8,5 8,0 8.0 9.5 7.5 0.0 4.0 5.0 5.5 5,0 5.0 8,5 100,0 32 Tabela 9 PREBIVALSTVO PO SPOLU IN STAROSTI V KS 2IRI LETA 1971 Leto 0—4 5—9 10—14 15—19 20—24 25—29 30—34 35—39 40—44 45—49 50—54 55—59 60—64 nad 65 Skupaj St. M 197 201 187 196 162 138 121 177 130 95 42 76 83 149 1954 St. z 193 198 164 169 133 125 153 164 148 131 89 106 110 258 2141 St. skup. 390 399 351 365 295 263 274 341 278 226 121 182 193 407 4095 •/. 9,5 10.0 8,5 9.0 7.(1 6,5 6.5 8,5 7.0 5,5 3,0 4.5 4,5 10,0 100,0 Za boljšo predstavo starostne strukture prebivalstva KS Ziri sem izločil še 16 naselij v hriboviti okolici od petih naselij v Zirovski kotlinici. Ta primer java nam pokaže, da se je delež prebivalstva, mlajšega od 40 let, v hriboviti okolici od leta 1961 (65.5 °/o) zmanjšal za 6'%. Močno se je povečalo število prebivalstva starejšega od 65 let (1961 — 9,5 %, leta 1971 — 14 °'o) in zmanj šalo število otrok, kar dokazuje proces deagrarizacije z opuščanjem obdelova nja zemlje in odhodom mladega prebivalstva v industrijo oziroma stagniranje hribovskih zaselkov z naraščanjem števila ostarelega prebivalstva. Tabela 10 PREBIVALSTVO PO SPOLU IN STAROSTI V 16 NASELJIH HRIBOVITE OKOLICE KS 2IRI LETA 1961 IN LETA 1971 Leto 0—4 5—9 10—14 15—19 20—24 25—29 30—34 35—39 40--44 45—49 50—54 55—59 60—64 nad 65 Skupaj St. M 45 10 52 60 50 40 26 34 36 24 11 1!) 24 62 523 St. Z 38 35 39 47 28 16 38 33 33 27 29 29 41 81 514 skupaj 83 75 91 107 78 56 64 67 69 5! 40 48 65 143 1037 197] »/» 8.0 7,0 8,5 10,5 7,5 5.5 6.0 6.5 6.5 5.0 4.0 4.5 6,5 14,0 100,0 skupaj 116 111 98 100 102 104 75 50 39 53 66 65 66 107 1152 1961 •/« 10,0 9,5 8.5 8.5 9.0 9.0 6.5 4.5 3.5 4.5 5,7 5,6 5.7 9,5 100,0 c) Migracija prebivalstva Podatki o migraciji prebivalstva so precej pomanjkljivi ali pa težko do stopni, ker se je menjal sedež občine po letu 1961. Gradivo zadnjega popisa pre- 3 Loški razgledi 33 bivalstva leta 1971 je v obdelavi, zato sem o migraciji prebivalstva v KS 2iri poizkusil nakazati le osnovne poteze. Izseljevanje prebivalstva je sorazmerno majhno, največkrat se izseljujejo v industrijska središča Ljubljano, Skofjo Loko ali Kranj. Večina odseljenega prebivalstva je mlajšega od 45 let, torej se odseljuje najboljša delovna sila. Za poklicno strukturo odseljenega prebivalstva je značilno, da je med njimi dosti prebivalstva s srednjo ali višjo izobrazbo, ki so končali šolanje ali pa si iščejo zaposlitve drugje. Doseljevanje prebivalstva je močnejše. Doseljenci prihajajo iz sosednih, agrarno revnejših in industrijsko šibkejših področij južno in jugozahodno od Zirovske kotlinice, to je področje med Rovtarsko planoto in Idrijsko-cerkljanskim hribovjem. Tudi to prebivalstvo je mlado, vendar je izobrazbena struktura slabša od izseljenega prebivalstva. d) Prebivalstvo po zaposlitvi Tabela 11 DELOVNA MESTA V ZIREH LETA 1973 Delovna organizacija ALPINA, tovarna obutve, Ziri ETIKETA, Ziri KLADIV AR, Ziri POLIKS, Ziri Mizarsko podjetje Ziri Trafika TOBAK, Ziri Veletrgovina LOKA KOKRA Kranj ŽIVILA Kranj SLOVENIJA VINO REMONT Ziri PETROL, bencinska črpalka Ziri ELEKTRO Ljubljana Kmetijska zadruga Sora Pekarija Postaja milice Krajevna skupnost Ziri PTT Ziri ČIPKA, Idrija DOM Ljubljana Krajevni urad Ziri Avtobusno podjetje TRANSTURIST Avtobusno podjetje SAP Ljubljanska banka, ekspozitura Ziri Zdravstveni dom Ziri in lekarna Osnovna šola in vrtec Čevljarska šola SIC st. zaposlenih 1028 109 86 90 68 1 15 13 3 1 20 2 15 30 fi 3 4 7 1 1 1 5 1 2 12 42 14 Skupaj 1589 Tabela 12 AKTIVNO IN VZDRŽEVANO PREBIVALSTVO KS ZIRI LETA 1961 Aktivno prebivalstvo Osebe z lastnimi dohodki Vzdrževano prebivalstvo Skupaj 1961 št. •/• 1760 48 330 9 1575 43 3665 100 št. 1920 523 1652 4095 IN 1971 LETA 1971 •/. 47 13 40 100 34 Leta 1971 je bilo v KS Ziri 1920 aktivnih prebivalcev (47 %>). Od leta 1961 se je število aktivnega prebivalstva povečalo, vendar se je delež aktivnega prebivalstva v primerjavi z letom 1961 zmanjšal za 1 °/o. Delež oseb z lastnimi dohodki se je dvignil za 4 °/o, hkrati se je delež vzdrževanega prebivalstva zmanjšal za 3%> (število zaposlenih žensk se je po letu 1960 naglo večalo). Tabela 13 ZAPOSLITVENA STRUKTURA PREBIVALSTVA V KS ZIRI PO SKUPINAH DEJAVNOSTI LETA 1953, LETA 1961 IN LETA 1971 Skupina dejavnosti Primarne dejavnosti Sekundarne dejavnosti Terciarne A Terciarne B Skupaj št. 541 815 73 300* 1729 1953 31,5 47,0 4,0 17,5 100,0 št. 388 1148 80 93 1709 1961 •/o 23,0 67,0 5,0 5,0 100,0 št. 247 1390 118 116 1874 1971 13,0 75,0 6,0 6,0 100,0 * Terciarna B dejavnost je bila leta 1953 na videz velika zaradi števila oseb, ki so bile v popisu navedene pod nerazvidno in neznano (244 oseb). Drugače zavze majo terciarne in kvartarne dejavnosti dobro desetino vsega zaposlenega prebivalstva. Njihov delež se je od leta 1961 do leta 1971 dvignil le za 2 °/o. Struktura zaposlenih v KS Ziri po skupinah dejavnosti se je med leti 1953, 1961 in 1971 močno spremenila. Značilno je izrazito upadanje zaposlenih v primarnih dejavnostih. Delež se je zmanjšal od 31,5%) (leta 1953) na 13*/o (leta 1971). Obratno raste delež zaposlenih v sekundarnem sektorju od 47 °/o (leta 1953) na 75 % (leta 1971). Sekundarne dejavnosti zavzemajo že 3/4 vseh zaposlenih. Tak razvoj je posledica deagrarizacije in socialne preslojitve agrar nega prebivalstva, ter se kaže v opuščanju obdelovalne zemlje, posebno v hri boviti okolici Zirov. Tovarna Alpina se je razširila in omogočila zaposlovanje odvečne kmečke in ženske delovne sile. Tabela 14 PREBIVALSTVO KS ZIRI PO PANOGAH DEJAVNOSTI — LETA 1953, LETA 1961 IN LETA 1971 Dejavnost Kmetijstvo Gozdarstvo Rudarstvo in industrija Gradbeništvo Obrt Promet Trgovina in gostinstvo Komunalne dejavnosti Dejavnosti družbenih in državnih služb Kultura in socialne službe Ostale dejavnosti Nerazvidno in neznano Skupaj vsi aktivni št. 540 1 564 12 239 7 42 24 56 — — 244 1729 1953 31,5 — 32,5 0,5 14,0 0,5 2.5 1,0 3.5 — — 14,0 100,0 št. 372 16 803 15 330 14 51 15 24 47 6 16 1709 1961 '/o 22,0 1,0 47,0 1,0 19,0 1,0 3,0 1,0 1,5 3,0 0,5 1,0 100,0 št. 237 10 1137 34 219 28 82 8 14 69 3 30 1874 1971 •/o 12,5 0,5 61,0 2,0 12,0 1,5 4,0 0,5 1,0 3,5 — 1,5 100,0 3 35 Tabela 15 PREBIVALSTVO KS 2IRI PO PANOGAH DEJAVNOSTI LETA 1961 IN LETA 1971 Dejavnost Kmetijstvo Gozdarstvo Rudarstvo in industrija Gradbeništvo Obrt Promet Trgovina in gostinstvo Komunalne dejavnosti Dejavnosti družbenih in državnih služb Kultura in socialne službe Ostale dejavnosti Nerazvidno in neznano Vsi aktivni št. 372 16 803 15 330 14 51 15 24 47 6 16 1709 1961 indeks 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 št. 237 10 1137 34 219 28 32 8 14 69 3 30 1874 IHTI indeks 64 63 142 227 73 200 161 53 58 147 50 188 110 Analiza podatkov o zaposlenosti prebivalstva v KS Žiri po panogah gospo darskih in negospodarskih dejavnosti med leti 1953, 1961 in 1971 pokaže, da se je močno povečalo število in delež zaposlenih v industriji. Leta 1953 je bilo 564 zaposlenih v industriji (32,5%), do leta 1971 se je število dvignilo na 1137 (61 °/o). Industrija je najpomembnejša dejavnost v žirovski pokrajini, saj od pade nanjo več kot polovica vseh dejavnosti. Število zaposlenih v industriji še vedno narašča (indeks rasti od leta 1961 do leta 1971 je 142). Močno se je zmanjšal delež zaposlenih v kmetijstvu. Leta 1953 je bilo v kmetijstvu 31,5 fl/o zaposlenih, torej le za 1 °/o manj kot v industriji. Do leta 1961 se je delež zaposlenih v kmetijstvu znižal na 22 °/o in leta 1971 na 12,5 "Vo. Med gospodarskimi panogami je značilno povečanje v gradbeništvu, prometu, trgovini in gostinstvu. V zadnjih desetih letih je gradnja hiš v Zireh vrtoglavo naraščala, zato je razumljivo, da sta tudi trgovina in promet v Žireh naraščala vzporedno ob dejstvu, da so Žiri že od nekdaj lokalno nakupovalno središče. Zmanjšalo se je število zaposlenih v obrti (glej poglavje obrt). Med negospo darskimi dejavnostmi se je povečal delež zaposlenih v prosveti, kulturi in so cialnem skrbstvu, ki so posledica hitrega gospodarskega razvoja Žirov, zmanj šal pa se je delež zaposlenih v družbenih in državnih službah. Vzroki so ver jetno v priključitvi Zirov k škofjeloški občini leta 1970. Tabela 16 DELOVNA MESTA V KS ZlRI Dejavnost Industrija Kmetijstvo in gozdarstvo Gradbeništvo Obrt Promet Trgovina in gostinstvo Komunalne dejavnosti Uprava Prosveta in kultura Zdravstvo in socialna dejavnost Število vseh delovnih mest (DECEMBER 1973) Število »/o 1223 77.0 39 2,5 20 1,5 164 10,5 6 — 37 2,0 22 1,5 8 0,5 56 3,5 14 1,0 1589 100.0 36 Leta 1973 (december) je bilo v KS Ziri 1589 delovnih mest. Največ delov nih mest je bilo v industriji, in sicer 3/4 (77%). Pomembnejše mesto so še zavzemale obrt (10°/o), prosveta in kultura (3,5 */o), ostale dejavnosti so imele deleže delovnih mest od 0,5 do 2 °/o. e) Dnevna migracija industrijske delovne sile Za razumevanje dnevne migracije industrijske delovne sile v Žiri in iz Žirov moramo imeti pred očmi tako fizično kot družbeno geografske značilno sti kraja in širše hribovite okolice Zirovske kotlinice. Delavska hiša 37 Ziri so se po osvoboditvi začele živahno, vendar enostransko (obutvena industrija) industrijsko razvijati sredi prostorsko osamljenega agrarnega pro stora v jugozahodnem delu Škofjeloškega hribovja (Ziri so oddaljene od Škofje Loke 30 km, od Kranja 45 km in Ljubljane 50 km). V prvi fazi migracije in dustrijske delovne sile je razvoj obutvene industrije sprožil zelo močno verti kalno mobilnost prebivalstva. Slabi pogoji za kmetijstvo so ob rastoči indu strializaciji sprožili procese deagrarizacije. Člani kmečkih gospodinjstev so se začeli poklicno prešlo jeva ti in so se zaposlili kot pol- ali nekvalificirani de lavci, za katere je bilo v tovarni Alpina vedno dosti delovnih mest. Na delo so hodili peš ali s kolesom tudi iz oddaljenejših zaselkov ali aglomeracij samot nih kmetij, ki so prometno zelo slabo povezane z Zirmi. Za drugo fazo, ki se je pričela leta 1960, je značilno, da se vertikalna mo bilnost prebivalstva povezuje s horizontalno mobilnostjo. K selitvi je pričel težiti delavec s svojo družino ali pa neporočeni član kmečkega gospodinjstva iz bližnjega ali širšega gravitacijskega zaledja Zirov. V Zirovski kotlinici se je pričelo obdobje intenzivne gradnje individualnih stanovanjskih hiš (glej po glavje Razširitev naselja in gibanja števila hiš). Dnevno migracijo bom osvetlil s podatki za obdobje od leta 1951 do leta 1961. Vplivno gravitacijsko območje Zirov je precej široko. Zajema celotni hribovski svet, ki kakor venec obdaja Zirovsko kotlinico, hkrati pa sega po izhodih dolin iz kotlinskega dna proti Gorenji vasi in Poljanam (19 km) v smeri proti Škofji Loki, proti jugu in jugo zahodu v Rovtarsko planoto (14 km) v smeri proti Logatcu, na severu in severo zahodu v nadaljevanje Ledinske planote in Cerkljanskega hribovja (Cerkno 25 km) in proti vzhodu po dolini Račeve do vasi Smrečje nad Vrhniko, kjer je križišče in razvodje proti Ljubljanski kotlini. Leta 1961 je bilo 32,5 °/o vseh zaposlenih v Zireh (935 zaposlenih) vključeno v dnevno migracijo. Skupno je prihajalo v Ziri vsak dan 303 dnevnih migran- tov, 134 moških (46 °/o) in 196 žensk (54 °/o). Dnevne migrante bi lahko razdelili na tri področja. Področje KS Ziri, kjer sem iz dnevne migracije izločil prebi valstvo iz naselij Ziri, Stara vas, Nova vas in Dobračeva, od 16 naselij in za selkov (Brekovice, Breznica, Goropeke, Izgorje, Jarčja dolina, Koprivnik — del, Ledinica, Mrzli vrh, Opale, Osojnica, Podklanec, Račeva, Selo, Sovra, Zabrež- nik, Zirovski vrh), ki so oddaljeni od 2 do 5 km od delovnega mesta v Zireh. Iz omenjenih 16 naselij je prihajalo leta 1961 231 dnevnih migrantov ali 76 °/o vseh dnevnih migrantov ali 25 °/o vseh zaposlenih v Zireh. Drugo najmočnejše področje dnevne migracije je planotasti svet med Rovtami na jugu in Idrijsko-cerkljanskim hribovjem na severozahodu. To je področje občine Idrija, od koder je leta 1961 iz naselij Cerkljanski vrh, Cerkno, Gornji Vrsnik, Spodnji Vrsnik, Govejek, Korita, Ledine, Ledinske Krnice, Mrzli vrh, Pečnik, Reka, Zavratec in Žirovnica prihajalo 58 dnevnih migran tov ali 19 %> vseh dnevnih migrantov ali 6 °/o vseh zaposlenih. Najmanj dnevnih migrantov (14 ali 5 °/o vseh dnevnih migrantov oziroma 1,5 °/o vseh zaposlenih) je bilo iz naselij Fužine, Kladje, Koprivnik (del), Pogara, Poljane nad Škof j o Loko, Stara Oselica, Stari dvor, Zirovski vrh nad Gorenjo vasjo, ki ležijo v ostalem delu Poljanske doline (upravno so bila pod občino Škofja Loka), kjer je čutiti vpliv večje možnosti zaposlitve v Škofji Loki. Od leta 1951 do leta 1961 se je število dnevnih migrantov povečalo za 160 ali 9*/o vseh zaposlenih v Zireh. V razmerju med moško in žensko delovno silo v dnevni migraciji je leta 1951 prevladovala moška delovna sila. Od 143 38 dnevnih migrantov je bilo leta 1951 118 moških (79 °/o) in 30 žensk (21 %>). Leta 1961 so bili 303 dnevni migranti, od tega 169 žensk ali 54% vseh dnevnih migrantov. Gravitacijsko območje Zirov je bilo do pred kratkim dokaj mono- centrično. Leta 1961 je bilo samo osem dnevnih migrantov, ki so bili zaposleni izven KS Ziri (eden v Logatcu, štirje v škof ji Loki in trije v Ljubljani). Danes lahko opazimo, da monostrukturno razvita industrija v Zireh ne bo mogla več izpolnjevati želje po zaposlitvi prebivalstvu z različno kvalifikacijo, šolsko izobrazbo in različno starostjo. Zato se je tudi število dnevnih migrantov iz Zirov v druge industrijske centre v zadnjih letih naglo povečalo. Leta 1969 (pred priključitvijo Zirov k škofjeloški občini) je bilo zaposlenih v Škofji Loki že 25 dnevnih migrantov, na Trati pri Škofji Loki 9, v Gorenji vasi 7 in v Poljanah 1 dnevni migrant. K večji mobilnosti prebivalstva, zlasti po letu 1965, je prispevalo tudi zboljšanje prometnih zvez in razvoj avtomobilizma (v prvih letih je pomembno vlogo imel moped, ki je omogočil prevoz dnevnih migrantov iz najtežje prometno dostopnih področij gravitacijskega zaledja Zirov). Zaradi omejene možnosti oblikovanja gravitacijskega zaledja (kotlina sredi hribovitega področja) se je število delovnih mest, ki so do leta 1970 stalno naraščala v tovarni obutve Alpina, umirilo. Z razvojem ostalih industrijskih panog (poleg Alpine so večje delovne organizacije še Kladivar in Etiketa) bi bila v večji meri zadovoljena želja prebivalstva po zaposlitvi z različnimi kvalifikacijami, šolsko izobrazbo in starostjo obeh spolov. Le tako bodo Ziri v večji ali manjši meri lahko zadovoljile potrebe prirodnega prirastka odraslega prebivalstva po delovnih mestih in v področjih hribovite okolice Zirov, kjer si mora ta pri rastek zaradi gospodarskega zaostajanja iskati zaposlitev drugje. Stanovanjski hiši starega tipa s trgovinskimi prostori v pritličju 39 Primer stavbe čevljarskih zadrug pred 2. svetovno vojno III. Zunanja podoba Žirov, značilnosti urbanizacije in transformacije Ze iz razvoja prebivalstva je razvidno, da so Ziri v zadnjem obdobju do živele številne in temeljite spremembe. Hitra transformacija in urbanizacija Zirovske kotlinice se je začela šele v zadnjem času. Od povojnega obdobja lahko v Zireh zasledujemo fiziognomske spremembe, ki so iz leta v leto številnejše in hitrejše. Pri analiziranju fiziognomskih sprememb ugotovimo, da se spre membe v ekonomski in demografski strukturi odražajo tudi na današnji zu nanji podobi Zirov. a) Razširitev Žirov in gibanje števila hiš Po katastru iz leta 1825 vidimo, da je bilo v Zirovski kotlinici 137 hiš in 63 gospodarskih poslopij. Največji zaselek so bile stare Ziri (46 hiš in 14 gospo darskih poslopij), kjer so bile hiše tesno nagnetene na Taboru in pod njim. Stare Ziri so ostale precej nespremenjene do danes. Onstran kotlinice ob glavni cesti proti Selu je ležala vasica Dobračeva. Štela je 29 hiš in 15 gospodarskih poslopij, ki so bila raztresena okoli cerkvice. Vasico je dvakrat uničil požar. Leta 1881 je pogorel zgornji del Dobračeve nad glavno cesto proti Rakuljku, leta 1903 pa njen spodnji del. Ugodna lega, naj lepši in najboljši deli obdelovalne zemlje v kotlinici so bili vzrok, da še danes stojijo tu najmočnejše kmetije, ki ohranjajo podobo Dobračeve iz srede 19. stoletja. 40 Stara vas je bila raztresena v osrednjem delu kotlinice proti Jezeram (24 hiš in 18 gospodarskih poslopij) in je bila ločena z njivami in travniki od Zirov in Dobračeve. Proti vznožju Zirovskega vrha in v smeri doline Račeve se je razprostirala Nova vas z 31 hišami in 7 gospodarskimi poslopji. Že ime samo pove, da je po starosti zaselkov najmlajša. Zadnja skupina hiš je stala na Selu (7 hiš in 9 gospodarskih poslopij), kjer se pričenja Sora prebijati skozi Fužinsko tesen. Prve začetke močnejšega širjenja zaselkov zasledimo na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Središče Zirov se prestavi k novi cerkvi, kjer so zgradili trgov ske hiše, hkrati so rastle z razvojem čevljarske obrti delavske hiše v vseh naseljih. Do druge svetovne vojne je prevladovala gradnja novih hiš ob glavni cesti Selo—Ziri in stranskih poteh, po osvoboditvi pa se je pričelo novo obdobje Zirov. V prvem obdobju je bila zgrajena tovarna čevljev in zadružni dom v Stari vasi. Naselje Stara vas se je sistematično širilo in prevzemalo gospodar sko, politično in kulturno vlogo kraja. Staro središče Zirov ob cerkvi se je razširilo v trikotniku med Račevo in Soro (na Polju), kjer je bila zgrajena nova osnovna šola. V drugem obdobju po letu 1960 je še nagleje naraščala individualna grad nja stanovanjskih hiš proti vznožju Zirovskega vrha, od koder so hudourniški potoki zasipavali kotlinico v obliki vršajev. Stara vas se je pričela združevati z Dobračevo in Novo vasjo. Zazidane so bile popolnoma nove površine, hkrati pa so se izpopolnjevale vrzeli. Zaradi hitre, skupinske ali stilne gradnje so taka naselja dobila lastna, domača imena (Čikago, Dražgoše, Umag). Na omenjenem prostoru je največ novogradenj tudi danes. Za Račevo in Soro, kjer so občasno poplavljena in mokrotna tla, je predvideno zemljišče za gradnjo industrijskih objektov. Gibanje števila hiš sem prikazal od leta 1868 do leta 1973. Iz tabele je razvidno, da je število hiš naraščalo enakomerno do leta 1900. Z razvojem čev ljarske obrti, ki je dosegla višek v obdobju med prvo svetovno vojno in svetov no gospodarsko krizo, je indeks rasti večji (indeks od leta 1910 do 1936 je 119). Po drugi svetovni vojni je število hiš naglo naraščalo šele po letu 1960, posebno pa v zadnjih letih (indeks od leta 1968 do 1973 je 124 ali povprečno 38 novih hiš na leto). Stanovanjske hiše novega tipa 41 Tabela 17 GIBANJE ŠTEVILA HlS V KS 21RI OD LETA 1868 DO LETA 1973 Leto 1868 1880 1890 1900 1910 1936 1948 1953 1961 1968 1973 Stev. hiš 422 472 480 481 513 611 602 641 729 798 988 Verižni ind. 112 102 100 107 119 98 106 114 109 124 Povprečno letno poveč. štev. hiš __ 4,1 0.8 — 3.2 3.7 — 7,8 11,0 9,8 38,0 b) Starost in tipi hiš Na osnovi podatkov kartiranja sem hiše v petih naseljih v Zirovski kotli- nici (Ziri, Stara vas, Dobračeva, Nova vas, Selo) razvrstil glede na starost v pet oziroma šest skupin (z novogradnjami). Iz tabele je razvidno, da je v ome njenih naseljih 29 hiš (4 %>), ki so starejše kot 170 let. Gradnja je bila nato intenzivnejša posebno v obdobju od leta 1901 do 1945 (razvoj čevljarske obrti), ko je bilo zgrajenih 160 hiš (22 °/o). Pred letom 1945 je bilo tako zgrajenih 324 hiš ali 44,5 °/o. Po letu 1945 je gradnja hiš naglo naraščala, zgrajeni sta bili 402 hiši ali 55,5 °/o vseh naseljenih hiš v Zireh — torej več kot polovica. V tem časovnem obdobju so bile značilne tudi številne adaptacije starih hiš. S karti- ranjem sem ugotovil 114 adaptiranih hiš (15 %). Po letu 1960 je bilo zgrajenih 256 novih hiš, kar predstavlja 35 %> vseh naseljenih hiš v Zireh. Tabela 18 STAROST HIS V ZlREH (LETA 1973) Hiše zgrajene Pred letom 1800 Od leta 1800—1900 Od leta 1901—1945 Od leta 1946—1960 Po letu 1960 Skupaj Novogradnje Število 29 135 160 146 256 726 43 •/. 4,0 18,5 22,0 20,0 35,5 100,0 Intenziven proces gradnje novih hiš v Zireh so omogočile nekatere razmere in pogoji, med katerimi bi omenil naslednje: 1. Nagli razvoj obutvene industrije je po letu 1960 zaposlil žensko delovno silo v Zireh. Leta 1953 je bil delež zaposlenih žensk v Alpini 34 °/o, leta 1961 že 52% in leta 1971 59fl/o. 2. Premajhna doslednost v izdelavi in izvajanju daljnoročnega urbanistič nega načrta je omogočila svojeglavo gradnjo in nesmotrno izrabo zazidalnih površin. Urbanistični načrt je bil potrjen za Ziri šele leta. 1968, ko je bil pro ces gradnje hiš v največjem obsegu. 42 3. Zirovcem ni bilo treba do leta 1971 dajati komunalnih prispevkov. Taka politika se odraža danes v kritičnem stanju komunalnih naprav (kanalizacija, vodovod). 4. V gradnjo hiš so vložili veliko lastnega dela in truda, hkrati pa so si med seboj pomagali z delovnimi akcijami (plate). Kakšna je prostorska razporeditev hiš v Žireh glede na starost? Najsta rejših hiš, zgrajenih pred letom 1800, je največ v starih Zireh na Taboru in pod Zirkom, katerim se pridružijo še posamezne kmečke ali bajtarske hiše, ki so raztresene enakomerno po celi kotlinici. Za hiše, zgrajene v 19. stoletju in do druge svetovne vojne, je značilna razporeditev ob glavni cesti Ziri—Selo in ob stranskih poteh proti Jezeram, Rakuljku, Novi vasi in Brekovicam. Po osvo boditvi do leta 1960 je bila gradnja osredotočena na ožji zazidalni prostor v Stari vasi, kjer je danes središče Zirov. Posamezne hiše iz tega obdobja so tudi na Polju pri osnovni šoli in proti Jezeram. Po letu 1960 prevladuje gradnja na vršaju Rakuljščice proti vznožju Zirovskega vrha, na Jezerah in cesti proti Novi vasi. Hkrati se zapolnjujejo vrzeli na Polju ob šoli in Stari vasi. Na ome njenih področjih je tudi največ novogradenj. Tabela 19 TIPI HI S V 2IREH Tip hiše Kmečka hiša Adaptirana kmečka hiša Bajta, gostaška hiša Adaptirana bajta, gostaška hiša Delavska hiša Adaptirana delavska hiša Stanovanjska hiša starega tipa (s trgovinskim lokalom) Stanovanjska hiša novega tipa Blok Zgradbe delovnih organizacij Skupaj (LETA 1973) Število 27 33 45 12 H8 75 100 8 315 6 17 726 •/i 4,0 4,5 6,0 1,5 12,0 10,5 14,0 1,0 43,5 1,0 2,0 100,0 Analiza tipov hiš v Zireh pokaže, da izrazito prevladuje tip nekmečke hiše (609 hiš), saj ta predstavlja 84fl/o vseh hiš. Hiše kmečkega tipa so ostale kot odraz nekdanje gručaste naselitve v Zirovski kotlinici. Njihov delež je samo 8,5 %. Zaradi zunanjega videza in socialnih diferenciacij v preteklosti sem analiziral tudi tipa bajtarske ali gostaške hiše. V Zireh so bili bajtarji in gostači tisti sloj kmečkega proletariata, iz katerega se je v razvoju čevljarske obrti na prehodu iz 19. v 20. stoletje rekrutiralo največje število čevljarjev. Danes je v Zireh tipa bajtarske ali gostaške hiše približno še 67 hiš (7,5 %>). V Zireh je podobno tudi poseben tip večstanovanjske hiše starega tipa s trgo vinskim lokalom v spodnjih prostorih, kot ostanek privatnih trgovin. Zgradili so jih v obdobju med letom 1900 do druge svetovne vojne in v njih je še danes večina trgovin v Zireh. Razporejene so ob glavnih cestah in središčih naselij v Zirovski kotlinici. Najmanjši delež odpade na blokovsko gradnjo (6 blokov ali 1 °/»). Vsi bloki so bili zgrajeni po vojni, od tega 5 blokov po letu 1960. Med novogradnjami je le eden, vse ostalo so individualne hiše. 43 Tabela 20 VELIKOST STANOVANJ V 2IREH LETA 1971 (ŠTEVILO SOB) Število sob Število •/• Posebna soba Enosobno staovanje Dvosobno stanovanje Trisobno stanovanje Štiri- in večsobno stanovanje Skupaj 782 100,0 Po podatkih popisa leta 1971 je bilo v petih naseljih v Zirovski kotlinici 782 stanovanj. Povprečno torej odpade 1,2 stanovanja na eno hišo, zato je razumljivo, da med stanovanji prevladujejo dvo-, tri-, štiri- in večsobna sta novanja s precej enakimi deleži (od 28 do 31 %). Enosobnih stanovanj je 11 °/o, posebnih sob pa samo 1 °/o. Delež več kot štirisobnih stanovanj bo v prihodnosti še večji, saj je veliko hiš, ki še nimajo dograjenih zgornjih prostorov. Analiza zbranega gradiva in podatkov nam pokaže, da se posledice indu strializacije kažejo v spremenjenem gospodarjenju, strukturi prebivalstva in zunanji podobi Žirov. Socialna preslojitev prebivalstva je namreč zahtevala tudi spremembo hiše. Pri tem gre za predelavo starih kmečkih, bajtarskih in delavskih hiš. Te predelave so značilne za notranjo razporeditev prostorov (večja funkcionalnost) in tudi v zunanji podobi hiše (večja okna, balkoni, dvignjene hiše), kar odraža nov način življenja in nove potrebe industrijskega človeka. Hkrati s hišami se spreminjajo tudi gospodarska poslopja, ki dobivajo novo funkcijo (delavnice, garaže, stanovanja). Poleg adaptacij starih hiš gre hkrati za zelo intenziven proces gradnje novih hiš, ki so vse nekmečkega zna čaja. Nekdanja gručasta naselja v Zirovski kotlinici so se združila in Ziri do bivajo podobo aglomeracijskega naselja z urbano ureditvijo. Za individualne gradnje je značilno, da so na splošno ljudje veliko težaške ga dela opravili sami, zato omenjajo v zdravstvenem domu v Zireh Zirovce, ki so se pretegnili pri gradnji hiš. Pravijo jim »hrbteničarji« (poškodba hrbte nice). Ni dvoma, da je delavnost Zirovcev docela reševala stanovanjsko pro blematiko v Zireh. Fizični napor in močna angažiranost pri gradnji hiš po opravljeni službi pa nista pustila posledic samo v zdravstvenem stanju po sameznikov, temveč si lahko zastavimo vprašanje, v kolikšni meri je individual na gradnja hiš vplivala na delovno sposobnost zaposlenih v delovnih organi zacijah. Literatura in viri P. Blaznih, Kolonizacija Poljanske doline. Glasnik muzejskega društva Slovenije XIX, 1938; Struktura agrarne posesti na tleh loškega gospostva do srede 18. stoletja, Loški razgledi XII, 1965; Prometne zveze prek Poljanske doline v freisinški dobi. Loški razgledi XIII, 1966. — S. llešič, Problemi geografske rajonizacije v Sloveniji, Geografski vestnik 1958. — V. Klemenčič, Prostorska diferenciacija Slovenije po se litveni mobilnosti prebivalstva, Geografski zbornik XII, 1971. — Podatki katastrskega urada v Škofji Loki, krajevne skupnosti Ziri, oddelka za statistiko pri skupščini občine Škofja Loka in Arhiva Slovenije v Ljubljani. — Popisi prebivalstva od 1. 1868 do 1. 1971. 44 7 BS 240 219 231 1,0 11.0 31,0 28,0 29,0