November 2005 Številka 9 Letnik VI Novice iz Moravske doline OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče V soboto, 12. 11. 2005, ob 19:30 bo v Kulturnem domu v Moravčah GLASBENI RECITAL KLASIČNE GLASBE. Nastopata mednarodno priznana glasbenika in člana skupine »Camerata-Emonica Klarinetist, Boris Rener in pianist Tomaž Petrač. Na sporedu bodo dela Schumana, Lipovška, Saint-Saensa in Poulenc-a. Ljubitelji klasične glasbe lepo vabljeni, obeta se vrhunski glasbeni večer. Prodaja vstopnic eno uro pred koncertom po 1000 SIT v avli Kulturnega doma Moravče. VABIMO VAS na tradicionalno prireditev MARTINOV VEČER ki bo v petek, 18. novembra 2005, ob 19. uri v Kulturnem domu Moravče. Vinogradniki iz Šmartnega ob Paki nam bodo predstavili: • krst mladega vina po njihovo, • njihove običaje in folkloro. V kulturnem programu bodo sodelovali tudi: • otroška folklorna skupina TD Moravče pod vodstvom Marije Gotar, • dramska skupina iz Peč s svojim skečem Žganje-kuha, • ženski ansambel NAJLEPŠI CVET. Na prireditvi bo TD Moravče razglasilo rezultate ocenjevalne akcije Zlati lipov list, in sicer za: • najlepše urejeno hišo, • najlepše urejen kmečki dom, • najbolj urejen gostinski lokal, • najlepšo staro hišo. Pol ure pred prireditvijo boste lahko brezplačno poskusili mlado vino iz Šmartnega. Vstopnice v predprodaji po 1.200 SIT dobite na običajnih mestih in uro pred prireditvijo v KD po 1.500 SIT. Pridite, ne bo vam žal! Mengeški folkloristi vabijo! Jesen prihaja, večeri hoda vsak dan daljši... Kako boš zapolnil svoj prosti čas? Če rad/a plešeš, igraš kakšen narodni instrument, potuješ in se pri tem odlično zabavaš, če bi rad/a razmigal/a roke, noge in smejalne mišice, postani član folklorne skupine Svoboda Mengeš. Predvsem fantje, ki ste bolj sramežljivi. Naša številna dekleta komaj čakajo na plesalce, da jih zavrtijo v poskočnem plesu. Lahko pa nas prideš tudi pogledal, in sicer vsak torek, od ¡5. septembra dalje, ob 20.30, v plesno dvorano nad knjigarno Prema in se tam osebno prijaviš. Spoznal boš nove prijatelje, zapolnil boš svoj prosti čas. Vpisnine in članarine ni, potrebno je samo nekaj dobre volje. Potuje se po Sloveniji, tujini, ohranja se slovensko ljudsko izročilo in s tem se krepi slovenska samozavest. Vabljeni tudi glasbeniki, predvsem harmonikami, kitaristi, tamburaši, kontrabasisli idr. Folklorna skupina Svoboda Mengeš je letos praznovala 30. letnico delovanja. Združuje plesalke in plesalce vseh generacij. Trenutno šteje skupina 36 članov. Zalo te vabimo: PRIDRUŽI SE NAM.' Za vsa dodatna vprašanja sla ti na voljo Zoran na tel.: 031-335-362 in Edo na tel: 031-393-161. ABONMA Občine Moravče za sezono 2005/06 Gledališki abonma za sezono 2005/06 bo objavljen v kratkem. Ena predstava je planira še v letošnjem letu, cena abonmaja pa bo ostala taka kot preteklo sezono. Ko bo objavljen razpored predstav, bomo objavili tudi kraj in čas prodaje vstopnic. Potrudili se bomo, da bomo zvestim ljubiteljem gledaliških predstav ponudili dobra gledališka dela. Lahko pa že napovemo prvo abonmajsko predstavo, veseloigro, ki bo v soboto 10. decembra 2005 z. naslovom TO IMAMOV DRUŽINI, KUD Predoslje pri Kranju. Ostale abonmajske predstave v letu 2006 bodo na ž.e ustaljen termin, to je zadnjo soboto v mesecu. Ijipo pozdravljeni! Programski svet PCD VRHPOLJE vabi na že 15. tradicionalno VESELO JESEN, ki bo v soboto, 19. novembra 2005, ob i 9. uri v gasilskem domu na Vrhpolju. Nastopili bodo znani ansambli in glasbeniki, med njimi tudi Stane Vidmar. Vljudno vabljeni! 2 Novice iz V (oč{ (°\ eettpftek, 84.11. ob ai.oo Hala KC Domačih.' Iiapp.N Iioin* od a'i do 8S D.3. l»dgu- Seal £ingei»s 15*-o Hduivocvjo in «dino %t*uoonem^u v Dom^cfldli OMM v»(.opMk*: ko ."•tam. ilKC m ;>KK f...i- aht.i\nu i-lan« » :>■!. na dan pi'iii/dif.vn Ka vrh 'C.OC t»il* _ . . . ■ Pi*»dpi*odd,ici vjif.cprm- iiliiidunUnVti Mah DomKalu in Kamnite, ponlovalnii*« u !*»f;k in mlado I vino je bilo presenečenje za nekaj družin sprehajalcev. Hvala članom društva, ki ste poskrbeli za vse potrebno in pomagali pri peki. Sprehajali i. v prihodnje se ne »ustrašite«. če boste pri Mohorjevem mlinu opazili, da se kaj dogaja! Pri TD se bomo potrudili in enkrat mesečno pripravili presenečenje. Rodile pozorni na plakate. DANICA JANČAR, za Turistično društvo Moravče Vino. podeželje, kulturo In lepoto Se sprašujete kaj imajo skupnega vino, podeželje, kultura in lepota'.' Člani podeželske mladine Moravče smo sc tokrat odpravili na poučen izlet, kjer smo združili vse to. Tokrat je bil naš cilj Lenari v Slovenskih goricah, kjer je v organizaciji Podeželske mladine Slovenske gorice potekal seminar Kultura pitja vina. Naše tri dnevno druženje je bilo zelo razgibano. Prvi dan smo takoj po prihodu v hotel odhiteli na Sv. Ano pri Lenartu, kjer nas je čakal družabni večer in degústetela vin. Tam nas je s pozdravnim govorom in opisom občine pozdravil župan občine, o vinih pa nam je več povedal sam lastnik kleti gospod Eder. Ob zvokih mladega harmonikarja smo se na to posvetili praktičnemu delu seminarja, ki je trajal vse do jutranjih ur. Sobotno jutro je bilo prekrasno in naše jutranje vstajanje je potekalo v stilu pesmi »Nebo je brez. oblačka in mi imamo mačka«, vendar nas je kljub vsemu čakal naporen dan. Po zajtrku je sledilo nadaljevanje seminarja na Urbaničevi domačiji, v prekrasni idili kmetije, ki stoji ž.e od leta 1841. V vinogradu ob kmetiji smo opravili trgatev in tako tudi praktično spremenili grozdje v mošt, ob tem pa še spekli domač kruh, gibanico, kostanj, kuhali golaž, in se predajali sončnim žarkom. Tako je dan minil kot bi mignil in že je bil tu večer, z njim pa tudi finalni izbor za lepotico in lepotca slovenskega podeželja, ki je potekal v Kamniti pri Mariboru. V ognju za lepotca slovenskega podeželja smo imeli kar dva poslovna mladca Andreja Kocjani iča in Schasljana Zajca, ki žal kljub našemu glasnemu navijanju nista prišla v ožji izbor. Kljub temu si vsekakor zaslužita pohvalo za dobro voljo in samozavesten nastop. Na prireditvi so nas zabavali Werner in lirigita Šuler, Katja Koren in Mladi Dolenjci, po prireditvi pa Vesele Štajerke. Tudi v nedeljo nas je že zjutraj prebudilo sonce in obetal se nam je še en dan poln tloživetij. Po obilnem zajtrku smo si ogledali veliko domačijo mladega gospodarja v okolici Lenarta. Tam st> nas gostoljubno sprejeli in nam predstavili domačijo in življenje na njej. Sledila je še degustacija vina v vinski kleti, kjer vino je vsekakor vredno svojega imena in cene. Pred samim odhodom na kosilo smo se ustavili in sc povzpeli na razgledni slolp in se razgledali po celotnih Slovenskih goricah. Vino, podeželje, lepoto in kulturo smo združili v nepozaben vikend, ki si ga bomo zapomnili. Sicer pa lahko vse tO združimo še v marsikaj drugega, na primer iz. podeželja prihaja vino, kulturno pitje vina pomaga pri ohranjanju lepote, kultura pa je del lepote podeželja ... TADEJA PEČOVNIK in MAJA RODE Trgatev na turistični kmetiji Benko Moravski upokojenci so letošnjo jesen popestrili z. obiskom Turistične kmetije Benko v Sp. Stavnici pri Radgoni. Bila je sirila. 12. oktobra 2005. Na kmetiji sta nas pozdravila Jožica in njen mož Tone in nas najprej povabila na toplo malico. Kasneje smo oblekli delovne obleke in se lotili trgatve. V treh urah smo natrgali dve toni grozdja sorte Sauvignon. Grozdje so takoj predelali in pridobili 1.800 litrov vinskega mošta. Novo vino bomo skupaj krstili v soboto. 5. novembra. Ob zvokih harmonike. domaČi hrani in odličnem vinu smo se odločili, da sc prihodnje leto spet srečamo na trgatvi. Po zapisu JOŽETA NOVAKA Moravske doline 19 Zadnja postaja življenjskega potovanja je v domačem kraja 21. oktobra je za posledicami bolezni umrl Dane Zaje, slovenski pesnik, dramatik in esejist, rojen v Zgornji Javorščici 26.oktobra 1929. Pokopan je na Sveti Trojici, kjer je zadnje slovo potekalo v družinskem krogu odmaknjeno od oči javnosti. K zadnjemu počitku so ga ponesli njegovi sinovi. Obsežnejši prispevek o njegovem življenju in literarnem ustvarjanju pripravljamo za naslednjo številko Novic iz Moravske doline. M 'šonoga Daneta je vojna vihra v najnežnejši deški dobi oropala očeta, dveh bratov in doma. Ostal je brez. nujno potrebnega za srečno otroštvo in življenje. Po vojni mu je oblast preprečila še šolanje. A navkljub vsem udarcem je postal klen in izvrsten književnik, katerega veličino so prej priznali v tujini kot doma. Njegov literarni dosežek ga ohranja večnega in večjega od tistih, ki so ga »onemogočali«. Na svoj rojstni kraj je gledal z. ljubeznijo in bolečino hkrati. Zapisal je, da lepota njegovega kraja v sebi nosi podtalno grozljivost. Nerad se je vračal v moravški konec. Večkratnim vabilom na različne prireditve in pomembne dogodke se ni odzival. Le tri njegove javne obiske v Moravčah lahko obelodanim, in sicer praznovanje njegovega 60. rojstnega dneva ob ruševinah njegovega doma, sodelovanje na prireditvi dneva državnosti leta 2003 in obiska ob otvoritvi spominske sobe v moravški osnovni šoli ter praznovanja 100. obletnice vrh-poljskt šole, kar pa se je zgodilo v zadnjem mesecu njegovega življenja. Mnogim njegova poezija - vsa boleča, metaforična, pa vendar lirična - ni bila razumljiva in zato tudi ne všečna. Skupaj z. igralcem Janezom Škofom sta prepotovala dobršen del Evrope in v živo predstavljala Zajcev literarni opus. Tudi polaganje njegovih posmrtnih ostankov v grob se je dogajalo malce nenavadno ob Ško- Dane Zaje med izvajanjem svojih pesmi v Moravčah 27. septembra 2005. fovi harmoniki in njegovi poeziji tam, kamor ga je vse življenje vleklo krvaveče srce - v domačem kraju. BERNARDA M A L, joto Katarina Petere September v znamenju posebnih kulturnih prireditev Naj začnem poročanje s prireditev 17. in 30. septembra 2005 s poudarkom iz županovega uvodnega govora, kjer je naglasil visoko raven kakovosti glasbenih dosežkov v občini Moravče, marljivost in sposobnost glasbenikov ter njihovih glasbenih vodij. Župan se je za izredne prispevke k vse večjemu ugledu Moravske občine, za aktivno in dolgoletno delovanje in izredno uspešno sodelovanje na različnih tekmovanjih ter drugih projektih s podelitvijo občinskih čestitk zahvalil Komornemu mešanemu zboru Limbar in Tamburaškemu orkestru Vrhpolje. Za podelitev čestitk je izbral prireditvi in s tem dal možnost samima slavljencema Komornemu zboru Limbar in Tamburaškemu orkestru Vrhpolje, da predstavita svoje bogato delo, občanom pa možnost uživanja na lepih večerih. Ob tej priložnosti je župan izročil tudi čestitko gospodični Špeli Cerar za izjemen dosežek. Špela je bila v lanskem šolskem letu zlata maturantka. Tako je v septembru Kulturni dom gostil prireditvi, ki so jih navzoči gostje in poznavalci oblikovanja kulturnih dogodkov pospremili z odobravanjem in pohvalo. Programski svet je povabil tudi izvajalce kulturnega programa sosednjih občin, ki so brezplačno in z veseljem prišli v Moravče s svojim kvalitetnim programom. Na prvi prireditvi je nastopil Komorni mešani zbor Limbar pod vodstvom zborovodkinje Elizabete Pirnat. V prvem delu smo poslušali njihovo izvedbo spiritualnih pesmi. Na klavirju jih je spremljal Tomaž Pirnat. V drugem delu pa so nam zapeli slovenske ljudske pesmi. Nastopili so tudi gostje iz sosednjih občin Litija, Dol in Domžale: Zasavski rogisti, Blažka Oberstar s flavto in Erika Gričar s harfo. Plesalci plesnega kluba Miki so predstavili ples, s katerim so zmagali na svetovnem prvenstvu. Na drugi prireditvi je nastopil Tamburaški orkester iz Vrhpolj pod vodstvom Milana Kontarčka. Tamburaši so nam zaigrali različne glasbene zvrsti, in sicer Hitro polko. Rožo na vrtu, Dolores, S tamburico po Rusiji, Srečo na vrvici, Slovenijo, Akripolis, Can - can, Eviva Espania, Moravsko dolino ... S seboj so pripeljali tudi pevko, nadarjeno deklico Julijo Vito Glas, ki je še posebej raznežila občinstvo. Gostje iz sosednjih občin Mengeš, Trzin in Domžale so natopili s folklorno skupino, dramsko skupino Žerjavčki. Janez Hafnerje odigral nepozabnega Krjavla. Iz Golega pod Kureščkom nam je pela Vokalna skupina Sosedje. Tako se je Občina Moravče za izjemne dosežke na kulturnem področju in na področju izobraževanja zahvalila na nekoliko drugačen način. Župan je slavljencem zaželel še veliko uspeha v prihodnje in jih pospremil z besedami, da nikoli ne bi pozabili korenin, iz katerih izhajajo. VOJKA REBOLJ, članica programskega sveta 20 Novice iz Ščuka da te kap Po prizadevanjih Občine Moravče in Kulturnega domu se je v minulih sezonah pričeli tudi cikel abonmajskih gledaliških predstav. V letošnji sezoni je prišlo do zamude pri predstavitvi in prodaji nove abonmajske sezone. Novo izvoljeni Programski svet obljublja v nadaljevanju zanimive predstave, ki so še zaenkrat neznane. Za lažje čakanje na ostale abonmajske predstave je bila v soboto. 30. 9. 2(X)5, na sporedu priljubljena Partljičeva komedija »Ščuka, da te kap«. Gostovala je Gledališka skupina iz. Mlinš. Da gre za amatersko skupino, ki se ukvarja z. gledališčem zgolj ljubiteljsko, je bilo povedano že na začetku predstave. Kljub temu so igralci na hudomušen način predstavili čas HO. let, ko je bila v Sloveniji še drugačna politična ureditev. Direktor lokalnega radia in njegova kasnejša vršilka dolžnosti sta skupaj z ribiškim čuvajem ustvarila dobre razpoznavne like. ki so ponazarjali utrip takratnega časa. Seveda je avtor. Ione Partljič, med vrsticami, na njemu značilen način, hotel prikazali tudi drugo dimenzijo razpoznavnih značajev uradnikov, direktorjev, karierislov, stremuhov in komolčarjev. Osnovna misel predstave je aktualna tudi za današnji čas. Kaj vse naredijo ljudje za kariero, oblast in z. njo povezano slast'.' Na koncu se vse prevečkrat pokaže, da smo samo ljudje, ki se po nepotrebnem pehamo, ob strani pa puščamo radosti, ki nam jih ponuja vsakdanje življenje. Ta dokončen moto je zaključil tudi zadnji prizor predstave, kjer so gledalci s dolgim aplavzom nagradili celotno igralsko ekipi). 63 MILAN KOKAU 40 let pod vodstvom Mira Capudra Bil je res en lep večer V soboto, 15. oktobra 2005, je bil v dvorani Kulturnega doma slavnostni koncert z naslovom: »Spomin na zvončke...«. Moški pevski zbor Kulturnega društva »Tine Kos« je praznoval svoj jubilej - 40 let pod vodstvom Mira Capudra. Bil je res lep večer, saj so ta večer ob nabito polni dvorani skupaj z Moškim pevskim zborom praznovali vsi trije Častni občani Občine Moravče. Rado Kokalj. pisec besedil, ki jih je prepeval zbor. Franc Vehovec. kot pevec zbora (več kot petdeset let) in Miro Capuder, kot vodja pevskega zbora celih štirideset let. V svojem slavnostnem programu so najprej zapeli pesem Pozdrav Moravski dolini - avtorja Mira Capudra in nadaljevali s tujimi pesmimi. Osrednji gost večera je bil Oto Pestner, saj zbor rad prepeva tudi črnske duhovne pesmi. Oto je bil nepozaben in vsa dvorana je skupaj z njim prepevala njegove že ponarodele pesmi. Sledil je živahen nastop Študentskega tria s pevkama Julijo in Andrejo. V zadnjem delu so bile na programu pesmi Rada Kokalja, ki jih je uglasbil Rudi Bardorfer. Zbor je prepeval pesmi ob glasbeni sprem/javi: Nastje Osolnik na klavirju, Milana Kokalja na kitari in Gašperja Kokalja na bas kitari. Pavle Pevec, vodja Območne izpostave javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti je članom zbora podelil Gallusove značke za 5. 15 in več kot 15 letno prepevanje v zboru. Plaketi pa sta preje/a Franc Vehovec za sedeminpetdesetletno prepevanje v zboru in vodja zbora Miro Capuder za štiridesetletno vodenje. Sledile so čestitke in dobre želje župana, predstavnikov društev in posameznikov. Prireditev je zelo sproščeno in prikupno vodila Bernarda Mal. Zbor je ob tem jubileju izdal prvo zgoščenko z naslovom »Spomin na zvončke...«, producent je bil Milan Kokalj. posneta pa je bila v moravškem kulturnem hramu. Zgoščenko je moč kupiti pri zboru, saj je le-ta zelo lep spomin na kulturo v Moravski dolini. Ob koncu so se pevci zahvalili vsem, ki so jim kakorkoli pomaga/i pri njihovem praznovanju in izdaji zgoščenke. Podarili so jim steklenico jubilejnega vina in njihovo zgoščenko. BRANKA BIZJAN. foto: B. Dorič Moškemu pevskemu zboru »Tine Kos« iskreno čestita in želi še veliko let ubranega petja. Uredništvo Novic Moravske doline 21 Spominska slovesnost v Dobrniču Na pobudo občinskega odbora ZB NOB Moravče se je 51 izletnikov pod vodstvom Emila Lemuta odpravilo na tradicionalno spominsko slovesnost ob 62. letnici I. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze v Dobrniču pri Trebnjem, prireditve se je udeležil tudi župan, Martin Rebolj s soprogo Vojko. Slavnostna govornica Breda Pečan je spomnila udeležene, da so ženske v Sloveniji dobile volilno pravico 17. maja 1942, ko je izvršni odbor OF izdal odlok o pasivni in aktivni vlogi ž.ensk na zasedanju odposlancev slovanskega naroda v Kočevju. Z nekoliko manj zanosa je spregovorila o položaju in enakopravnosti ž.ensk, njihovem uveljavljanju v poklicnem in javnem življenju v Sloveniji danes. Spregovorila je tudi ljubljanska županja Danica Simčič, ki je prav tako opozorila, da so se ženske vedno morale boriti za svoje pravice, še danes pa niso enakopravne, kar potrjuje tudi sestava slovenskega parlamenta. Prireditev so popestrili domači pevski zbori, po zapisu JOŽETA NOVAKA Pred stotimi leti in sedaj ... To primerjavo si je postavila za izhodišče praznovanja vodja podružnične šole Moravče ga. Fani Pačnik ob 100. obletnici ustanovitve šole v Vrhpolju. Velik projekt, ki je bil zelo kvalitetno izpeljan, je vodila s srcem in čutom za ljudi. Vsaj dve leti pred dogodkom sem že razmišljala, kako pristopiti k izvedbi tega tako pomembnega dogodka, da bo pustil lepe in dolgotrajne spomine. Izhodišče mi je bil dokument, ki mi ga je posredoval župnik v našem kraju, g. Čampa. Gre za uraden zapis Bernikove kronike, katere fotokopijo hranijo v šolskem muzeju v Ljubljani. V takratnem obdobju sta bila središče dogajanja cerkev in šola, V teh krogih se je zbirala vsa takratna inteligenca in družno podajala vrednote in druga znanja mladim rodovom. Najbolj vesela sem, da ni bila stoletnica sama sebi namen. Predvidevam, da ni zapisanih prav veliko podatkov, ki bi bili po sto letih še primerljivi. Narejena je primerjava šolskega okolišu, števila prebivalcev, hišnih številk in šoloobveznih otrok. Sicer pa so podatke o posameznih krajih iskali starši skupaj s svojimi otroki. Iz teh zadolžitev so nastala prisrčna druženja, ki bi jih bil, pri današnjem hitrem tempu življenja, vesel sleherni učitelj. Prerasla so v ustvarjalno posvetovanje ter zdravo tekmovalnost. Iskanje dokumentov in podatkov so si porazdelili glede na možnosti posameznika, izsledke so predstavili na plakatih. Vsi podatki so verodostojni in zelo uporabni z.a nadaljnja raziskovanja. Sicer pa so izdelki predstavnikov posameznih krajev res prave mojstrovine, vredne časa z.a ogled. Plakati so še vedno razstavljeni na šolskem hodniku, kjer jih je možno občudovati. Razstavljenih je bilo tudi veliko dokumentov, starih več deset let. Med njimi sem zasledila listine, ki jim ne poznam pomena. Eden teh je Spominski list, datiran z. letnico 1912. Govori nam o dobroti imenovane gospe, kije s svojimi deli in dejanji pomagala Ženam, sirotam in vojakom prve svetovne vojne. Včasih so dobra dela opazili in primerno ovekovečili. Veliko dela je bilo tudi z. zbiranjem podatkov preko ustnega izročila starejših krajanov, ki so bili uporabljeni pri nastajanju dragocenega zbornika o Vrhpolju. O zborniku sem začela razmišljati že pred petimi leti. Nastajal je počasi a vztrajno, podatek z.a podatkom. Zbranih je bilo tudi veliko starih fotografij. Vse smo fotokopirni! in zabeležili v čigavi lasti so in kje jih lahko ponovno dobimo. Razstavljena spričevala pričajo o določenih zanimivih razlikah v izrazoslovju takratne prosvete. Danes imamo npr. uspeh prav dober, v dokumentih izpred več desetletij pa lahko opazimo zabeležen zelo nenavaden in zanimiv uspeh, in sicer: prav slab. Kot zanimivost naj omenim, da je najstarejše pridobljeno spričevalo iz. leta 1911. Zelo meje začudila naprednost naše takratne šole. Imeli so svoj žig in svojo kuverto s tiskanim logotipom. Za prireditev smo s pomočjo krajanov obudili ljudske šege: ličkanje, rojkanje, klekljanje, pletenje kit iz. slame, izdelava predpražnikov iz. ličkanja ... 22 Novice iz Poleg šeg so se spremenili tudi ljudje. Učiteljice so bile navadno žene učitelja, ki so se naknadno izobraževale, obiskovale tečaje. Bile so v oporo in pomoč svojim možem in največkrat v zadovoljstvo krajanov. Velikokrat so bile pobudnice kulturnega razvoja kraja. Omembe vreden je Bernikov zapis o aktivnostih takratnega prebivalstva. Omenja: »... kite za prodajo v Domžalah pletejo le tisti v plenicah in pa stare ženičke, ki za drugi) delo niso več sposobne ...« Otroci zelo radi raziskujejo. O tem ni dvoma. Poleg raziskovanja razvijajo tudi sposobnosti druženja in vključevanja v skupinski) delo. Najbolj razveseljivo od vsega raziskovanja preteklih mesecev pa je dejstvo, da se pri nadaljnjih šolskih raziskovanjih vedno pogosteje vračamo na plakate, ki SO jih učenci za našo prireditev pripravili v sodelovanju s starši. Toliko koristnih podatkov je na enem mestu, daje nemogoče izdelku pripisali enkratno vrednost. Zbrali smo demografske podatke, s katerimi se lahko pohvali le redko kateri šolski okoliš. Občutki po končanem praznovanju so ...? Izredno lepi. Zadovoljna sem in želim se zahvaliti vsem, ki so kakor koli sodelovali. Ker je bilo število aktivnih zelo veliko, omenjani aktivnosti, ki so dokazovale pridne roke. Izdelali smo okrog tristo spominskih daril - glinenih hišic in krasna vabila, ki so privabila številne obiskovalec iz. domovine in tujine. Posebna pozornost je bila namenjena vabilu starejših od 70 let. Svoj namen je dosegla tudi objava na ATV. Celotna kulturna prireditev je bila postavljena na oder z domačimi nastopajočimi. Tudi iz. tega dejstva sledi, da domačini živijo za kraj in za našo šolo. Iskreno se jim zahvaljujem. Pogostitev je bila prava kulinarična ponudba in v velik ponos domačinov: kostanj, ž.ganci, obara, štruklji, zelje, klobase, sladek mošt, narezki, doma pripravljen pa je bil tudi ponujen kruh, pecivo ... Kdor je vse to doživel, ve, koliko dela je bilo vloženega v to pestro ponudbo. Tudi njim se zahvaljujem, pa seveda učencem in staršem, mojim marljivim sodelavkam, donalorjem, vsem, prav vsem ... Naj se prepoznajo v tej zahvali in vedo. da sem jim neizmerni) hvaležna za sleherno pomoč. Zavedam se, da bi brez. slehernega ne bilo tako lepo, kot je bilo. Hvala, gospa Pani, tudi vam za organiziranost na visokem nivoju, za majhne pozornosti, za odrekanja in potrpežljivost, za usmerjeno druženje, prisrčnost ter požrtvovalnost, ki jo je bilo moč čutiti. Hvala v imenu prejšnjih in bodočih rodov. DARINKA GRUM Oktober v knjižnici Moravče Prvi teden v oktobru so se otroci iz vrtca. Pikapolonice in Račke, odpravili na obisk splošne knjižnice v Moravčah. Poslušali so pravljico o črnem mucku, ki je bil sam na svetu in se je zato odločil poiskati svojo čarovnico. Otroci so si kasneje ogledali knjižnico in si izbrali knjige, ki so jih odnesli s seboj v vrtec. Naučili so se, kako se morajo obnašali v knjižnici, kako se s knjigo ravna in kako si jo izposodijo. Knjižnico so obiskali tudi Medvedki in otroci prvih razredov OŠ Jurija Vege. Ž,e v šoli so se pogovarjali o I. novembru, prazniku mrtvih. Odšli so prižgal svečke v spomin mrtvim. Potem so se ustavili v knjižnici. Pogovarjali smo se o Dnevu mrtvih in o noči čarovnic. Skupaj smo ugotavljali, kateri običaji so značilni za ta dan, njihov izvor in pomen. Običaj izrezovanja buč seje razvil v Ameriki. Izrezana buča je postala strašljiva maska, ki odganja zle duhove. Mi smo iz. buč izrezali prijazne in smešne obraze in jih postavili pred knjižnico, da jo obvarujemo zlobnih duhov. KATARINA PETRC Seminar o nivojskem pouku na OS Moravče V petek 21. in soboto 22. oktobra je na OŠ Jurija Vege potekal seminar o nivojskem pouku. Nivojski pouk je pouk. pri katerem so učenci znotraj razreda razdeljeni v tri skupine. V vsaki skupini obravnavajo snov na svoji ravni zahtevnosti. Seminar sta sestavljala teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo spregovorili o načinih učenja ter prednostih in slabostih nivojskega pouka. Podrobneje smo pogledali nekatere dele zakonodaje. Pogovorili smo se tudi o sestavi preizkusa znanja z vidika različnih nivojev. Nekateri strokovnjaki zagovarjajo enoten test za vse učence ne glede na nivo, drugi pa zagovarjajo tri različne teste, za vsak nivo svojega. V praktičnem delu seminarja smo sestavljali različne preizkuse znanja in jih podrobno analizirali. Vsi udeleženci smo bili s seminarjem z.elo zadovoljni, saj oba predavatelja delala na osnovni šoli. Ker se vsakodnevno srečujeta s problematiko nivojskega pouka, sta na naša vprašanja odgovarjala ne le s teoretičnega, ampak tudi s praktičnega znanja. MARJETA MERELA Moravske doline 23 KORAJŽA VELJA Festival Korajž.a velja, kije organiziran v okviru Studia H iz Trbovelj, poteka na šoli že vrsto let. Tokrat je bil organiziran v tednu otroka. Mladi pevci so se res dobro pripravili na svoje nastope, tako da smo poslušali več kot dvajset nastopajočih, ki so se morali za nastop na prireditvi v Kulturnem domu, dokazati že na predizboru. Kakšni so bili rezultati? Nižja stopnja (2. - 5. razred devetletke): • Zmagovalec po izboru učencev: Miha Vesel (5.A/9) - Naj bo rok, polka, valček ... • Zmagovalki po izboru učiteljev: Anja Mihelčič (5. B/9) - Pesek v oči in Kristina Fale (5.A/9) - Slovenskega naroda sin Vsi trije pevci so poslali tudi skupni zmagovalci. Višja stopnja (5. razred osemletke - 9. razred devet letke) • Zmagovalec po izboru učencev: Robert Kode rman (5. A/H) - Do Portoroža • Zmagovalca po izboru učiteljev: Rozala Novak in Matic Hrovat (9.A) - Kako sva si različna Skupni zmagovalec je postal Robert Koderman. Čestitamo zmagovalcem in vsem »korajžnim« nastopajočimi Ob tej priložnosti se zahvaljujemo g. Rogu in g. Marjanu Hvala iz. Studia H za odlično organizacijo ter Občini Moravče za uporabo dvorane. ŠOLSKI HO UDAR • november - delavnice za starše otrok 1. triade • 29. 11. 2005 - ocenjevalna konferenca • 30. 11. 2005 - zaključek 1. ocenjevalnega obdobja za učence od 2. do 9. razreda • 8. 12. 2005 -božično novoletni sejem; govorilne ure Šola si v primeru objektivnih okoliščin pridržuje pravico do spremembe terminov napovedanih dejavnosti. Osnovnošolci tekmujejo Jesenski kros na Viru Spomladanski kros je bil zaradi slabega vremena neuspešen, zato pa tokrat predstavljamo lepe uspehe naših osnovnošolcev z. jesenskega krosa, kije bil 13, oktobra v Športnem parku na Viru. Uvrstitve: Katja P i mat (2. razred) - I. mesto Neje Pučnik (I. razred) - 2. mesto David Korošec (I. razred) - 3. mesto Marjan Grilj (5. razred osemletke) - 3. mesto Primož. Šinkovec (9. razred) - 1. mesto Posebej pa pohvalimo učenke letnik 1992, (H. razred), ki so v svoji kategoriji osvojile vse tri medalje. To so Živa Košak - I. mesto, Pavla ¡Mvrinc - 2. mesto in Iza Strehar - 3. mesto. Vsem odličnim tekačem iskrene čestitke! Šolsko tekmovanje iz biologije Oktobra je že potekalo šolsko tekmovanje iz. biologije.Pod vodstvom ge. Helene Kline so Proteusovo bronasto priznanje usvojili David Peterka, Rozala Novak in Ana Sirilih. Šolsko tekmovanje iz znanja 0 sladkorni bolezni Pod mentorstvom ge. Anke .leran je na tekmovanju iz. znanja o sladkorni bolezni sodelovalo 2H učencev. Več učencev je prejelo bronasto priznanje. Med njimi so Katarina Stenko, Rok Grilj in Neža Vesel, ki so se uvrstili na nadaljnje tekmovanje. Mali nogomet Oktobra so potekala tekmovanja v malem nogometu. Dečki letnik 1995 so pod mentorstvom Boruta Smolnikarja na regijskem tekmovanju dosegli H. mesto. Dečki, letnik 1991, pa so dosegli 2. mesto in se uvrstili tudi na področno tekmovanje. Čestitamo! BETKA GOR.IUP MOJA DOLINA NA DLANI VRAŽEVERJE Vraže iz naše ljudske zakladnice so bile in so še vedno povezane z mejnimi in usodnimi dogodki v življenju, kot so rojstvo, smrt, poroka, bolezni ter z napovedovanjem prihodnosti. Kažejo se v predstavah o demonih in duhovih, v veri v nadnaravne sposobnosti ljudi (čarovnice), živali, rastlin, predmetov in celo določenih dni v letu. Veliko vraž se je navezovalo na spočetje, nosečnost ter na novorojenčke. Nosečnica ni smela kropiti mrliča, ni se smela posmehovati pohabljencem, da jim otrok ne bi bil podoben. Novorojenčku so zelo škodovali uroki, tako ga niso smeli občudovati, ker bi se potem nehali rediti. Eno leto mu niso smeli striči las in nohtov ali ga postaviti pred ogledalo. Otrok niso smeli prestopiti, ker bi sicer ostali majhni. Še po drugi svetovni vojni niso sušili plenic zvečer na prostem, ker bi jih drugače »mrak upadel«, kar bi škodovalo otroku. Za primer bolezni so poznali magične načine zdravljenja, kjer so odčarali bolezen. Tako je na primer človek, ki ga je prvič vrgla božjast, moral pretrgati srajco in jo zagnati v vodo. »Ječmen« v očesu so zdravili tako, daje šla ženska pred bolnikovimi očmi Z roko in govorila: »Ječmen zanje stara baba.« Številne so bile vraže in prerokovanja v zvezi s poroko. Pri mnogih opravilih je veljalo, da se bo tisto dekle, ki bo najhitrejše, prvo poročilo. To je veljalo na primer za prvo, ki je na veliko soboto prva prinesla žegen domov. Še vedno je znano trganje cvetnih listov marjetic ali ivanjščic, da bi (ako ugotovile, ali jih nekdo ljubi ali ne. Dekletom, ki so se hotele poročiti, je bil znan votli kamen, kamor so metale kamenje, da bi se še istega leta poročile. Prav tako so bila razna znamenja, ki naj bi napovedovala smrt. Nanje so bili še posebej pozorni, če je bil pri hiši kdo bolan. Smrt je napovedovalo skovikanjc sove, tuljenje psa, kadar seje ura ustavila in podobno. Smrt so si predstavljali večinoma kot belo žensko s koso. Za napovedovanje zlasti smrti in poroke, so ljudje hodili na sveti večer v ris - čarovni krog. Radovednež, je moral najti križ.potje, kamor še ni stopil duhovnik s posvečeno hostijo ali kamor se ni slišal božični zvon ter okrog sebe narisati krog. Od enajste do polnoči je moral stati popolnoma pri miru, čeprav so okrog njega plesale vešče in ga izzivale, da naj stopi iz kroga. Kdor bi stopil iz risa, bi ga zdrobile. Opolnoči pa je potem zvedel za vse pomembnejše dogodke v prihodnjem letu, kot na primer kdo se bo poročil in kdo bo umrl. Za tovrstne informacije so poznali manj nevarno metodo, in sicer so radovedneži prav tako 24 Novice iz na sveti večer pritisnili uho oh lato na kozolcu. Če so slišali harmoniko ali peketanje konj, je to pomenilo poroko, pokanje lesa pa mrliča. Vedeževanje je bilo odvisno tudi od spola. Moški so morali za pomembne novice na sveti večer stati pod češpljevim drevesom, ženske pa pod kreheljnom. Poseben pomen so imeli tudi določeni dnevi. Kdor je bil na sveti večer zaspan, je bil zaspan vse leto. Na veliko soboto od devetih do desetih je tekla »žegnana voda«, v kateri so se umivali. Podobno je veljalo za cvetno nedeljo in za roso na binkošti. Bili pa so tudi dnevi, ko so bile določene dejavnosti prepovedane. Na primer z živino niso delali na svetega Marka, na cvetni petek, od velikega četrtka do velikonočnega ponedeljka niso delali z živino na polju, ker je bila takrat zemlja mrtva. Ob petkih, določenih praznikih (na primer na vse svete) in na kvatrni teden, fantje niso smeli vasovati. Na veliki petek zvečer, na sveti večer, na kvatrni četrtek ali pa kai cel kvatrni teden so ljudje opazovali, kje gori zelena luč. saj naj bi bil na tistem mestu zakopan zaklad. V Moravski dolini je bilo znanih veliko krajev, kjer naj bi bil zakopan zaklad. Kopali so na Sv. Miklavžu, v gozdu nad Tustanjem, v razvalinah gradov in še marsikje. Verovali so tudi v razna nadzemska bitja. Kadar krave niso imele mleka, ko je bil pridelek slab ali pa je bilo neurje s točo, so ponavadi za to okrivili čarovnice. Za čarovnice so sumili marsikatero žensko pa tudi moškega iz svoje okolice in teh niso hoteli spustiti v hleve. Mnogokrat so najeli čarovnika, da je ukleto živino »odeopral«. Čarovnice so se ponoči sprehajale ali pa vozile od Sv. Mohorja ali Limbarske gore do Javoršice in nazaj. Ljudje so se bali tudi mor. Te so okrivili za težave pri ljudeh in živini. Na zibelke so risali podobo more oziroma morno nogo v obliki pentagrama. Moro so risali tudi na svinjake in hleve ali pa so tja pribijale konjske podkve. Da bi odgnali moro so pod svinjake zakopali kosti velikonočnih jedi, les cvetne nedelje, pa tudi konjske glave. Po krščanskem izročilu je bil glavni hudobec vrag, ki se ga ljudje niso upali naravnost imenovati. Po ljudskem verovanju se pojavlja v obliki črnega mačka ali kozla. Še vedno je poznana vraža, če pustiš nož ležati z rezilom navzgor, si hudič kremplje brusi. V Moravski dolini je bilo znano izročilo o ajdovskih deklicah, ki so pomagale kmetom na polju in prenašale cerkve s hriba na hrib. Bile naj bi tako velike, da so z eno nogo stale na Jančah z drugo na Grmačah in v Savi prale perilo. Pomagale so zidati cerkev na Limbarski gori in v Zgornjih Kosezah. V gozdu nad Dolino pa je živel divji ali »doj« mož, kije svetoval, kakšno bo vreme in kdaj je čas za določena kmečka opravila. Med najbolj razširjenimi so bile zgodbice in vraže o duhovih, strahovih ter zlasti mrličih, ki so »hodili nazaj«. Strašili so tisti pokojni, ki niso živeli pošteno, ki so imeli neporavnane račune, ki so umrli nasilne smrti. Strašilo je pri znamenjih, na križiščih, ob mejnikih in določenih poteh. Znane so zgodbe o mrliču, ki je ležal na parah, zraven pa so moški kartali in preklinjali. Mrlič je nato vstal z mrtvaškega odra in jih ni spustil ven. Šele duhovnik gaje potem z blagoslovljeno vodo spravil nazaj v krsto. Med kraji kjer straši, so še danes znane Hribce. zlasti cerkev na Hribcah ter Čurnov križ. kjer so nekateri videli velikega črnega psa ali slišali konjsko vprego, ko so se pa ozrli, je ni bilo več. Iz marsikoga, ki je verjel v tovrstne vraže o duhovih, so se ljudje radi ponorčevali tako. da so svetili / lutkami, v izdolbene buče postavljali sveče, se ogrnili v rjuhe. Včasih pa so za strašen je uporabljali hrastovo lubje, ki seje svetilo v temi. marsikoga je tako zavedel včasih kar kakšen hrastov štor. na katerem seje svetilo lubje. V zadnjih desetletjih so se tem vražam pridružile ali pa jih zamenjale razne druge, kot so branje horoskopov, da prinaša nesrečo številka trinajst ali črna mačka, ki prečka cesto. Ljudje verjamejo »šlogaricam«, napovedovanju usode iz kavne usedline in podobnim stvarem. Literatura: - Klobčar Marjana/, Občina Domžale. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje. Ljubljana ¡9X9. - Stražar Stane. Moravska dolina. Življenje pod Limbarsko goro. Moravče 1979. - Ovsec J. Damjan. Vraževerje sveta. Ljubljana 2001. - Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana 2004. MONIKA PRAŠNIKAR, absolventka etnologije in kulturne antropologije r,\ uri/zamiki Morila niste vedeli, da seje stranka SI) v Moravčah po izvolitvi Martina Rebolja za župana na nadomestnih volitvah še okrepila in je najmočnejša v domžalski območni regiji. Povzel iz »Slamnika« Vladimir Na meji Imeni in Dol ž.e I REP.11 palček stoji in čaka, tla si ga novi lastnik prisvoji. Le ena zlata maturantka se županu tako pomembna zdi, tla ji šopek javno podeli. Do drugih pa se vede. kakor tla jih ni. Jaz pa kljub temu s ponosom zrem na vse mlade in zlate! Moravske doline 25 PISMA BRALCEV Ker se v vsaki številki pojavlja več pisem bralcev in odmevov na članke, finančna sredstva pa so strogo omejena, sem prisiljena njihovo dolžino omejiti na 2 000 znakov. Presledek se ne upošteva kot znak. Avtorje naprošamo, da se določila držijo, kajti v nasprotnem primeru bo prispevk objavljen le do 2000. znaka. Po sprejetju sklepa, da ima vsak avtor pisma bralcev možnost dvakrat replicirati na isto temo, v prihodnje ne bomo objavljali več kot dve repliki istega avtorja na isto temo. (Uredništvo) »RESNICE« Romana Cerarja, občinskega svetnika - odgovor in dokončanje članka Polemiko in navajanje dejstev v zvezi z izplačanimi honorarji Romanu Cerarju je izzval pač svetnik sam. Zavedati se hi pač moral, da navajanje številčnih podatkov lahko izzove polemiko še posebno, če te številke ne prikazujejo resničnih dejstev. Obtožbe kakršne je navedel v odgovoru, čeprav v uvodu odgovora ugotavlja, »da članek ni vreden komentarja«, v nadaljevanju negira samega sebe; še več sam sebe in tudi odgovorne za proračun Občine obtožuje z le njemu lastnimi besedami. Zakaj! Kot svetnik in podžupan je izplačane zneske za honorarje z. dvigom rok potrjeval ob obravnavi vsakoletnih poročilih o izvajanju letnih proračunov in to vsaj štirikrat, strošek je kot izvrševalec proračuna potrjeval župan, nadzorni odbor je zadeve nadziral in vse lepo in prav je bilo tudi izvoljenim predstavnikom občanov. Njegovo nepoznavanje področja, ki sem ga za Občino Moravče izvajal pred prihodom nove struje politične oblasti v Občinski svet Moravče je pač stvar posameznika. V osnovo matematike se bo pač moral poglobiti sam, kajti prav vsakemu davkoplačevalcu je poznano, da več kot 200% obdavčitve (glede na njegove številke prejemkov) ne pozna Evropa, predvidevam pa da je ni v svetu., kaj šele da bi to veljalo za Slovenijo. Javni podatek je izplačan strošek za njegov » štiriletni prispevek« k razvoju Občine, ki je v prihodkih in stroških POTRJENEGA proračuna za leto 2002 primerljiv s sledečimi postavkami: - polletnim vplačilom davka vseh občanov Občine Moravče za stavbna zemljišča (7,372 mio sit), - ali s celoletnim prihodkom od plačanih prispevkov za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč (7,H5I mio sit), - ali s celoletnim stroškom za izhajanje Moravških novic v barvni varianti (6,SS2 mio sit) pa še I mio ostane, - ali s prejemkom vseh sredstev, tudi za investicije, ki so se namenila za športna društva v Občini Moravče (7.63H mio sit) v letu 2002. Občanom v vednost, da plačane funkcije sedanjega podžupana predstavljajo bistveno manjši strošek za Občino Moravče in po mnenju večine predstavljajo ekvivalent za porabljen čas pri opravljanju funkcije. 'Za višino takratnih honorarjev je bil, tako kot sedaj, odgovoren župan! Polemiko s tem zaključujem! Verjamem občanom in nenazadnje tudi političnim strankam, ki vodijo politiko naše občine, da so vešči presoje in da sprejemajo le preverljiva dejstva. DANILO CERAR, občan Zakaj cestninska postaja Krtina ni v veselje? Krajanke in krajani Občine Moravče ste lahko užaloščeni, ko boste zapeljali na ali iz. avtoceste na novi cestninski postaji KRTINA. Le ta ne predvideva zastonj prehoda za vse, ki se. vozijo na delo v bližnje Domžale in kraje proti Ljubljani, Povzeto po časopisu SLAMNIK, čeprav je OS Občine Domžale že leta 1994 dal soglasje za lokacijski potek avtoceste po takratnem občinskem ozemlju in da na njem ne bo nobene cestninske postaje, so po izgradnji ceste proti Blagovici mnenja spremenili in le-tega tudi potrdili v Nacionalnem programu izgradnje AC v RS, 27. 02. 2004. In neverjetno je zanj glasovala tudi domžalska županja Cvetka Zulokar Oruž.em, kot poslanka v LDS v Državnem zboru, Pozneje je ob vseh njenih amandmajih ob sebi zbrala župane in županje Občin Lukovica in Moravče, konkretno prejšnjo županjo gospo Ljudmilo Novak in sedanjega župana Martina Rebolja. S sestajanji so nasprotovali izgradnji omenjene cestninske postaje v Krtini, saj so z. njihovim nasprotovanjem dela le za nekaj mesecev zaostala. Pač zdaj je cestnina pred nami toliko in toliko bo treba plačati za vožnjo in ne le na turistične izlete proti Ljubljani, vse pa le bremeni lastne denarnice. Glede na vsa pisanja je najbolj kriva Zakonodaja v Drnovškovi in Ruplovi vladi, so zapisali v Slamniku. Lahko da res, saj se gospa »Cvetka« ni vzdržala pri glasovanju, pač ni mogla biti črna vrana v klopeh LDS-a v Državnem zboru. Drugo plat medalji pa dodajajo srečanja ostalih - županje in zdajšnjega našega župana, kot so prispevali svoj čas k sestankom z. domžalsko županjo, ta pa je svoje podala že v Državnem zboru, na lokalni ravni z novo nastalima občinama Lukovica in Moravče, pa je »držala figo v žepu« in si mislila svoje, kot si sam lahko razlagam. Kaj sle si pa župan, Martin Rebolj mislili vi, ko ste sodelovali z. njo? Vložile amandma preko občinskih svetnikov, poslanca v Državnem zboru in evro poslanke v Bruslju v Državni zbor, da glede na delovne dni z. ABC prehodom omogočile prosi prehod v AC Krtina za svoje občane, ki so in bodo uporabniki glede na njihovo zaposlitev vozili v kraje proti Ljubljani. IZTOK CA.IHEN Moravske novice Rad bi opozoril na nekatere pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri časopisu Moravske novice: • Objavljanje celotnih govorov političnih funkcionarjev, glej na primer Moravske novice Št.6705, kjer sla objavljena govora evropske poslanke in župana občine Moravče ob odkritju obeležja »zamolčanim žrtvam« v Moravčah, ni smiselno. S takšno prakso, objavljanja kompletnih govorov pomembnih funkcionarjev, so prenehali že pod prejšnjo oblastjo. Ni razloga, da bi se vračali 30 let nazaj. Sicer pa menda prostora v časopisu primanjkuje, sredstva pa SO omejena! Čemu takšna razsipnost? • Nekatere polemične prispevke uredništvo objavlja v rubriki »Pisma bralcev«, druge pa tudi na drugih straneh, kot na primer prispevka bivšega podžupana Franca Majdiča v št. 5 in 6/05. So pa še drugi primeri. Avtorji so v »pismih bralcev« omejeni glede dolžine prispevka, na drugih straneh pa teh omejitev ni. Očitno imajo nekateri avtorji privilegij. • Vprašljiva je praksa uredništva, da objavlja odgovore na prispevke, ki so bili objavljeni drugje. Tak je na primer prispevek Ljudmile Novak, ki odgovarja na obrazložitev Računskega sodišča Republike Slovenije o poslovanju občine Moravče, ki ga je menda Župan »po svoje predstavil in komentiral« na ATV Litija. Uredništvo je tej obrazložitvi namenilo več kol celo stran, medtem ko je povzetku revizijskega poročila Računskega sodišča RS v isti številki namenjeno manj, kot pol strani. Ne glede na to, da je Ljudmila Novak evropska poslanka, bi jo moralo uredništvo napotili na ATV Litijo, kjer naj uveljavi SVOJO pravico do odgovora. Veliko prebivalcev občine Moravče sploh ne spremlja oddaj ATV Litija in ne morejo torej slišali obeh strani. • Časopis hi lahko večji poudarek dal tudi kakšnim aktualnim dogodkom, gospodarstvu, športu in podobno. Življenje ni samo šege in običaji, kultura, spomini na preteklost. Marsikaj pomembnega se dogaja tudi danes in to pestrost naj bi zanamci videli tudi iz naslovnice. TONEPAČNIK 26 Novice iz Farsa v Občinskem svetu občine Moravče se nadaljuje. Kot da izredna seja, na kateri naj bi bili svetniki seznanjeni z problematiko odlaganja industrijskih odpadkov v Moravčah, ni bila dovolj, se je ponovila podobna farsa še enkrat. Tudi 26. redna seja Občinskega sveta občine Moravče, je bila prekinjena zaradi nesprejetega dnevnega reda. Na izredni seji so svetniki navajali kot razlog za nesprejelje dnevnega reda odsotnost zainteresiranih strani, čeprav so bili prisotni vsi predstavniki podjetij ter civilne družbe in je bila posredovana vsa razpoložljiva dokumentacija, se niso želeli seznaniti s problematiko. Podobno je bilo tudi s 26. redno sejo. Po obrazložitvi župana, da dobesedni zapisnik prejšnje seje zahteva več časa zaradi poslušanja celotnega magnetograma in dopustov občinske uprave in da bo le-ta posredovan na naslednji seji, vendar svetniki niso želeli nadaljevati z delom. Povedati je potrebno, da v vsej zgodovini občine niso bile nikdar postavljene take zahteve in tudi v drugih občinah nimajo podobne prakse. Dodati pa je potrebno, daje omogočeno vsakemu svetniku, ki to Želi, da v prostorih občine posluša magnetni zapis prekinitev sej, s katerimi pa dejansko ovirajo normalno delo v občini. Svetniki N.Si in svetniki, ki delujejo v njihovi senci, bi se morali zavedati odgovornosti do volivcev ter nenazadnje tudi do neopravičenih stroškov, kijih s svojimi dejanji povzročajo občanom, iz. teh razlogov je zelo pomembna prisotnost zainteresirane javnosti tj. občank in občanov na sejah občinskega sveta, da bodo seznanjeni z. obnašanjem svetnikov, to pa je še zlasti pomembno po tem, ko so svetniki z odločitvijo o črtanju sredstev odslovili lokalno televizijsko postajo ATV Litija, ki je nepristransko povzemala poročila iz občinskih sej. Z ukinitvijo predvajanja občinskih sej na ATV, želijo dejansko prikriti svoje početje. Mislim, da je skrajni čas, da bi svetniki svoje delo vzeli resno in s tem omogočili normalno funkcioniranje občine in vseh njenih obveznosti do občanov. Svetniki se morajo zavedati, da so oni zastopniki vseh občanov in ne samo svojih strank ali še slabše strankarskih vodstev svojih strank. STANE RAVNIKAR, predsednik OOLDS Moravče. Odgovor na trditve Odgovor na trditve gospoda Ribiča, gospoda Trdina in gospe Bizjan. Vi gospodje, zavajate javnost v odgovorih v občinskih novicah. Gospod Ribič, vi navajate, da smo v EU. Vendar naša krajevna skupnost še zdaleč ni in še kmalu ne bo, ker nimamo javne razsvetljave, nimamo asfaltiranih cest ter urejenega prevoza otrok v šolo. Vam na vašem dvorišču gorijo luči javne razsvetljave, ker jo plačujemo mi vsi in tudi cesta gre skozi vaše dvorišče, kije asfaltirana, zato lahko na tak način govorile neresnične besede in da se je v naši krajevni skupnosti delalo bolj po partizansko. O opornem zidu pri domu krajanov pa je bila na ATV Lilija prikazana prava slika. Gospa Bizjan, prosim vas, da napišete v novice po pravici in realno. Na gotova vprašanja, nam sploh ne upate odgovoriti, ker je resnica boleča. Navajale, da Delen dobro in vestno dela na vseh področjih, da krajevno skupnost Velika vas podpirate in nam pomagate. Dodeljena finančna sredstva pa prerazporejale drugam. V Dešnu ste v letu 2005 dobili za ceste in vodovod 8.9(X). 700 SIT. Vi imate po izračunih 28(X) m makadamskih cest, naša krajevna skupnost pa ima cest 9 km makadama, za kar.smo v letošnjem letu dobili 5.(XX).(XX) SIT. Ceste so v zelo slabem stanju, še gozdne ceste so boljše kot naše kategorizirane med Veliko vasjo in Spodnjim Prekrom, Bivšemu predsedniku naše krajevne skupnosti ni nihče nagajal, kot navajate. O tem se lahko prepričate. Glede prevoza otrok, teh je V Zalogu za enkraten prevoz s komhijem. Od Zaloga do Hriba pa je 11 otrok za prevoz v šolo. Pojasnite nam, kateri zakon dovoljuje prevoz II otrok za komhi z. 8+1 osebo. Naša krajevna skupnost nima namena nobene nabave zemljišč, saj se krajani dobro zavedamo, da so ceste dobrobit nas vseh. Gospa Bizjan, kaj ste naredili s strani turističnega pomena, saj ste v tem odboru? (lospod Trdin, trdile, daje na cesti pri Ribiču na Lazah poškodm an asfalt zaradi preobremenitve težkih kamionov, kipremžajo material, vendar delo pri izdelavi ni bilo dovolj strokovno izvedeno, slaba podlaga ter slabo odvodnjavanje. Ko je bila še skupna krajevna skupnost Velika vas-Dešen, je Dešen dobival za kamnolom denar in ga porabil za svoje namene in ga koristi še danes. Gospod Trdin, sle še nekolik/) premladi, da bi lahko trdili, kako seje delalo pred 25 leti, tudi odškodnine za zemljišča so bila. Želimo Vam veliko uspehov še naprej, vendar naj bodo ti pošteni. MERELA STANE. KS Velika vas V\i homo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, dela zn vselej končali, v hi m očetovo tli. ZAHVALA V 94. letu starosti nas je zapustila ALBINA MIHELČIČ po domače Šmavsova mama z Imenj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožaljc. darovano cvetje, sveče, darove za cerkev Sv. Andreja in svete maše. Zahvala velja tudi gospodu župniku. Viktorju Primožiču, za pogrebni obred. gc. evropski poslanki. Ljudmili Novak, za izrečene poslovilne besede in pevcem KZ Limbar. Hvala vsem. ki sle našo mamo spoštovali, jo spremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Domači kako /niviriamo te mi. S/iorij si lunine :tliij ori. Zu vse ie enkrat hvala li. ZAHVALA ob slovesu naše mame. sestre, babice in prababice PAVLE LAVRAČ roj. Gorjup iz Moravč (1914 - 2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Zahvala duhovnikoma Viktorju Primožiču in li. Pashalu (iorjupii za opravljeni pogrebni obred, pevcem, g. Janezu Kurniku za poslovilne besede in trobentaču za zaigrano žalostinko. Hvala dr. Dežmanu in sestri Martini za vso pomoč pri njeni bolezni. Posebna zahvala sosedom za sodelovanje pri poslovilnem obredu in vsem. ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni KakO Ji pnicn iloni. Robi Jančar s.p. Vrhpolje 5,1251 Moravče gsm. 041 352 057 DNEUl POHIŠTVA: KUHINJE. DNEVNE SOBE. SPALNICE. OTROŠKE SOBE SALON POHIŠTVA Kranjska 3a. Kamnik Tel.: 051/399-577. 01/831-04-81 fiVBELJ Milan s.p. izdelava pohištva po meri Stegne 1,1251 Moravče tel.. 01/723-14-76, gsm: 041/641-446 VELIKO SILVESTROVANJE sobota. 31.december ob 20.uri Športna dvorana Komenda Skozi najdaljšo noč vas bodo popeljali: ansambel Gašperji. Werner. Brteifa Šuler. humorist Marjan Šareč Informacija in prodaja vstopnic 041/ 591 660 * Mercator