Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopis! naj se frankujejo In pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica St 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložit] poštna znamke. Glasilo koroških SlooenceD Velja za celo leto 4 kron«. Denar naj še pošilja točno pod napisom: Upravništira lista „Mžr“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za Inserate se plačuje po 20 vin. od ganneod-vrste vsakokrat Leto XXXII. Celovec, 29. listopada 1913. St. 48. Zoper sistem m sedanjo vlado. (Govor g. posl. Grafenauerja v državnem zboru dne 12. novembra 1913.) Vlada je na Češkem na pritisk Nemcev s cesarskim patentom odpravila ustavo in izročila deželno upravo nalašč v ta namen imenovani deželni upravni komisiji. Ker je vlada s tem prelomila ustavo, so češki poslanci interpelirali v državnem zboru ministrskega predsednika grofa Sturgkha. Ta je v svojem odgovoru na interpelacijo skušal postopanje vlade opravičiti. Čehi ;so nato zahtevali debato o Stiirgkhovem odgovoru. Nemcem je bilo to zelo neljubo in so se branili, toda pri poimenskem glasovanju se je pokazalo, da so Nemci v manjšini. Za otvoritev debate je bilo 202, proti pa le 186 glasov. Proti predlogu so glasovali: Nemški »Nationalverband«, krščanski socialci, nemški socialni demokrati in nekaj Poljakov. Za predlog, ki je dobil večino, so pa glasovali slovanski poslanci, slovanski socialni demokrati in Italijani. Ta poraz je Nemce silno jezil. Pri debati je prišel do besede tudi zastopnik »Hrvatsko-slovenskega kluba« g. posl. Grafenauer, ki je svojo nalogo sijajno rešil. Po stenografičnem zapisniku je govoril sledeče: Nezmožnost vlade. Govornik začne v slovenskem jeziku in nadaljuje nemško. Visoka zbornica! Ko smo poletno zasedanje končali v vsej naglici in se podali na sitne počitnice, je vlaifda. obljubila, da; bo med tem časom uravnala jezikovno vprašanje na Češkem in spravila v poljsko-ru-sinski spor jasnost. Malo pozno je vlada potem sklicala državni zbor, pa kljubtemu nobene od teh obljub ni izpolnila. Kakor pogostokrat se je vlada tudi pri teh dveh zagovorih (obljubah) zagovorila. (Veselost.) To je ravno podedovani greh vsake avstrijske vlade, da se pri obljubah zagovori in si zavoljotega nasprotuje. To je njena posebnost in ena njenih zaslug. Vladna navada je: Mnogo obljubiti in ničesar izpolniti. Vlada se za nasprotja v Galiciji ni nič brigala, in zato so ta naisprotstva še vedno enako velika; na Češkem pa se je vlada pregrešila zoper zakon in je sijajno prelomila ustavo. (Prav res!) Tako daleč smo torej prišli v Avstriji, da je brezvolja vlade postala — zakon; saj o kaki volji vlade ni govoriti, ker je sploh nima, da bi uredila zamotane razmere pri sebi in še manj v raznih deželah. Neumnost bi bila, če se izrazim prizanesljivo, ako bi hoteli od sedanjih svetovalcev krone zahtevati le še odsev pravice, ker so povečini doma v kraju, kjer se ničesar novega ne pripeti. Ovce strižejo, napravljajo navadne tržne cene, pravici iztikajo oči in pustijo vladati ljubega gospoda nadboga. (Veselost.) Ta gospod nadbog je nemški »Volksrat« (Čujte), ta zadruga avstrijskih grobokopov, pri kateri opravlja večina c. kr. ekscelenc kot izvršilni organi zadovoljno službo. (Odobravanje.) To je druga prednost naše vlade, prednost, ki jo v bogati meri občutimo predvsem Jugoslovani in ki skriva v sebi najnevarnejše posledice za državo. (Prav res!) »Nationalverband« vlada. Visoka zbornica. Nadaljna prednost naše vlade in sicer prednost evropejskega pomena je ta, da naša vlada ne zna voditi državne ladje, ampak se skriva v kabinah in v viharnih časih prepušča krmilo ladje zavsem edinozveličavni nemškonaicionalni ljudski stranki, ki je svojemu delovanju zarisala zelo severni kurz in katere srce je v Berolinu, katere jezik je na Dunaju, katere roke in noge so v Budimpešti in katere nos je v Trstu napravil svoje delavnice. (Odobravanje.) K temu pride še nevarna okolščina na kopnem, da nemška ljudska stranka, ki se v čisti nemščini imenuje »Nationalverband«, boleha na slepoti za barve in zavoljotega opravlja svojo izvršilno in upravno železniško službo na progi Berolin—Trst za Avstrijo skrajno slabo, četudi zelo drago, in jaz zagotavljam to stranko, da jo bojo ob Jadranskem morju vrgli slovanski mornarji s krova v morje, kar je ta stranka že davno zaslužila zavoljo svoje brezobzirnosti in po-željivost na vseh poljih javnega življenja, zoper vsako osebo, ki ni noben vrag, in zoper vsak naraven gibljaj in zakonito stremljenje slovanskega naroda. Pride dan plačila in sladko bo maščevanje! Ne za češko, za Koroško upravno komisijo! Vlada je na Češkem, kakor se izgovarja, odpravila avtonomno ustavo zavoljo finan-cielnih in kulturnih nevarnosti, v deželi, ki je, četudi zadolžena, vendar tudi zmožna kaj storiti in plačati; v deželi, v primeri s katero so druge dežele z malimi izjemami pravi dojenčki. Če ima vlada pravico, vladati z upravnimi komisijami, potem bi imela nedotakljivo pravico, začeti s takim režimom na Koroškem, v kateri deželi zgoraj omenjene nevarnosti res v celem obsegu obstojijo (živahno pritrjevanje), ker rešitev jezikovnega vprašanja pri oblastih ni češko, ampak državno vprašanje. (Tako je!) Vladna akcija — nesrečna. Vladna akcija na Češkem se mi zdi podobna popolnoma ponesrečeni agrarni operaciji. Prostor, kjer imajo avstrijski narodi, recimo, pašno pravico, je država. Država služi, narodi so gospodarji. Kako bi vendar izgledala resnična agrarna; operacija in kako naj bi jo označili, če bi, namesto da bi jo izvedli v celem obsegu, iz kompleksa iz- ■na—— —1^—M—KMHBI——— gg—aElWBB—B—a——— Podlistek. Gospod Štoc lo pjegov folk. (Koroška povest. Priobčil dr. L. Lénard.) Gospod okrajni glavar je sporočil župnemu uradu v Brezovem grabnu suho in resno: — Pojutrišnjem pridem v Brezov graben delit nagrado občinskim bikom in pri tej priliki stopim tudi v farovž, da na podlagi patentov cesarja Jožefa II. pregledam notranje cerkvene zadeve. Gospod župnik Pohlevenšček se je ustrašil: — Kaj, če bi gospod okrajni glavar na podlagi patentov Jožefa II. začel preiska-vati, če se pokopavajo mrliči v solnatih Žakljih mesto v lesenih trugah? Saj je zapovedal Jožef II., da morajo pokopavati mrliče v solnatih Žakljih, a v Brezovem grabnu se to ni nikdar izvrševalo. Morda bo pa preiska-val, koliko sveč gori na oltarju ali kolikokrat pridiguje župnik o stavljenju koz. — A kaj, če bi gospod okrajni glavar segel še nekoliko bolj nazaj ter se prijel »pein-liche Halsgerichtsordnung« cesarja Karola Petega? — A še bolj, kot v farovžu, je zavladala skrb in nemirno pričakovanje po živinskih hlevih občine Brezov graben, kjer so doslej biki uživali tako tiho in mirno življenje. Bikom, ki se izkažejo, da so vredni, bo visoka oblast delila nagrade za vestno in točno izvrševanje službenih dolžnosti! Določenega dne so res prišli gospodje od komisije in ž njimi okrajni glavar, a posestniki so pripeljali drug za drugim lepo rejene in osnažene bike, da se izkažejo pred komisijo. V Brezovem grabnu živi pa posestnik, Štuc po imenu, ki ima bika pristne pinc-gavske pasme, kateri si je pridobil že mnogo zaslug za povzdigo živinoreje v celem okraju. Razume se, da je tudi gospod Štuc pripeljal svojega bika pred komisijo. Gospod okrajni glavar so hodili semter-tje pred hišo in po dvorišču, kadili nemške cigare in se večkrat spustili v pogovor z žandarjem Debeljakom, ki je tudi prišel, kot se spodobi, k bikovski slavnosti predstavljat državni varnostni sistem. Kraj je miren, potepuhov ni, ciganov tudi ne, fantje se tudi več ne pretepajo ob žegnanjih, »Bauernschrecka« še ni blizu, vino po gostilnah je kislo in drago, sveže pivo se dobi samo ob nedeljah — z eno: Debe-Ijakova služba bi bila silno pusta, ako bi ne bila slučajno zašla tudi v ta odlegli kot, ki se imenuje »Brezov graben«, politika, kateri mora varnostna oblast posvečati svojo pozornost. Prišel je celo na sled srbofilski agitaciji, ki je peljala v farovž in žandar je pokazal okrajnemu glavarju očividen dokaz: bel listič papirja, na katerem naznanja župnik posestniku, trgovcu in krčmarju Schtschetini, naj pošlje v farovž dva kilograma mesa. Dotični trgovec je bil doma iz Žiro v na Kranjskem in se je šele pi’ed leti preselil na Koroško. Na gori omenjenem lističu je pa pisal gospod župnik njegovo ime: Ščetina, namesto Schtschetina. — Kaj pomenita ti kljukici nad besedo? — vprašal je glavar žandarja ter naredil skrivnosten obraz. Žandar Debeljak je že hotel nekaj odgovoriti in je odprl usta. V zadnjem trenutku se je pa spomnil, da tukaj, v popolnoma slovenskem okraju ne sme znati nobene slovenske besede ter je samo spoštljivo sko-mizgnil z ramo. Slednjič se je pa glavar z roko udaril po glavi: — Že vem! Srbski minister se piše »Pašič«, istotako s kljukicami nad besedo. Torej morajo kljukice biti skrivno znamenje srbske agitacije. Naročil je torej žan-darju, naj skrbno pazi na farovž. če ne izhaja iz njega srbska agitacija. Pa na »Bauernschrecka« naj tudi ne pozabi ter naj skrbno pazi po oštarijah, in, če bo kdo izmed pivcev omenil, da je kje zagledal zver ali našel njeno »potico«, naj to nemudoma naznani okrajnemu glavarstvu. Tako je reševal gospod glavar vse obenem: cerkvene zadeve, avstrijski patri j o-tizem, bikovske slavnosti in vprašanje o »Bauernschrecku«. Informiral se je tudi pri žandar ju v zadevi bikov, ki so čakali na nagrade. (Dalje sledi.) ločili le eno parcelo in bi na njej tako uravnali pašno pravico dveh soupravičencev, da bi ne bil oškodovan tisti, ki je že itak varovan? Taka agrarna operacija bi pomenila konec, uničenje slabejšega. Tako nekoliko zgodbe bo znal gotovo tudi naš gospod ministrski predsednik. Saj upošteva besede, ki jih je govoril Kristus k sv. Petru: Simon, Simon, satan vas je izprosil, da bi vas presejal kot pšenico. Jaz pa sem molil za tebe, do tvoja vera ne neha, in če boš ti utrjen, utrdi tudi svoje brate! Njega ekscelenca gospod ministrski predsednik je v kompaniji z gospodom pl. Hochenburgerjem pristavil: na Češkem! (Veselost ) Drugi bratci v južnih deželah monarhije se zdijo tema dvema gospodoma kapacitetama itak dovolj trdni, da si morejo lastiti pašno pravico slabejšega; utrditi je treba le bratce na Češkem. Zato je po vsem mojem globokem prepričanju začela sedanja vlada poravnavati jezikovno vprašanje najprej na Češkem, ker se čuti varno, da jezikovnega vprašanja na jugu ni treba več uravnati, ker je nemški element, četudi ne v vseh deželah močan, pa vendar gospodujoč in bo ostal, dokler se Jugoslovani ne bomo spametovali in izpre-gledali, da smo mi gospodje v svoji deželi. (Pritrjevanje.) Sprava za nemško nadvlado. Gospodje! Iz odgovora na interpelacijo govori zmaga nesreče. Vlada s spravo na Češkem ni imela sreče; pa tudi ni mogla imeti sreče, ker so njena prizadevanja, doseči spravo, le navidezna. V resnici se gre pri takih akcija.h tako vladi kakor i nemškim strankam le za to, da si nemško nadvlado v Avstriji postavno zagotovijo. (Tako je! Saj je ista že od cesarja Jožefa dobe za ta narod v načrtu, od 1. 1866. pa se v škodo monarhije prakticira in naj dobi sedaj le. še zakonito obleko. Za to gre, gospodje, v resnici pri uravnavi jezikovnega vprašanja na Češkem in v Avstriji sploh. Najboljši dokaz za to mojo trditev so jezikovne razmere pri oblastih v čisto ali pa deloma slovanskih deželah monarhije, v katerih sta neumnost vlad in nemškonacio-nalna prevzetnost za nadvlado Nemcev pokopale že mnogo milijonov. Zoper te zares škandalozne razmere so se poklicane osebe v deželnih zborih posameznih kronovin kakor tudi tukaj, v visoki zbornici z vsemi dopuščenimi parlamentarnimi sredstvi postavile po robu. Avstrijski resortni planeti so bili o teh nevrednih jezikovnih razmerah v teh deželah, ki stavijo monarhijo v albansko paralelo, obveščeni po peticijah, interpelacijah, deputacijah, pismeno in ustmeno. Izpremenilo se pa na teh razmerah še do danes ni ničesar drugega, kakor da so od 1. oktobra 1913 naprej zopet začeli vlaki žvižgati. (Veselost.) Gosp. Janezu in Magdaleni Ehrlich v Žabnicah za zlato poroko. (Dne 26. novembra 1913.) Zlati god sta doživela, zopet prišla pred oltar. Pesem nam doni vesela: »O, pozdravljen, blagi par! Milost Vama Stvarnik daj, zdravje, srečo, večni raj!« Zvesto sta Bogu služila: Petdeset zakonskih let, z lučjo zgleda vsem svetila, vzor — družina, žlahtni cvet. Cerkvi vdana vsaki čas, dobra dela so dokaz! — »Dolgo Vaju Bog ohrani, blagoslovi tisočkrat!« Kličemo župljani zbrani, vošči danes vsaki svat: »Mati božja in Gospa vodi, čuva naj oba!« Redki praznik sreče prave zlate je poroke dan. To je dan časti in slave za zakonski sveti stan. Dar prejela sta neba, z Vama hvalimo Boga. Dvomim pa, da bi ta pojav na polju prometa pomenil zarjo Gospodovega dneva. Ne večini sedanje vlade, ne patentiranim nemškim strankam v tej zbornici ne .prisojam tega, čeravno si je zavoljo smrdečih jezikovnih razmer pri oblastih v Avstriji — razven teh dveh činiteljev — zamašila nos cela Evropa. Visoka zbornica! Naša vlada in patentirani Nemci pa si izvolijo smrdečih jezikovnih razmer pri uradništvu v slovenskih in jezikovnomešanih deželah namesto nosov mašijo ušesa; ker ta smrad je po njihovem okusu in jim diši. Pravim patentirani Nemci ne zavoljo-tega, kakor da ne bi bili pravi Nemci, ampak zato, ker je naj skrivne j ša, najprisrčne j ša, najsvetejša in najgorkejša želja Nemcev, da se v Avstriji ne vlada konstitucionelno, ne parlamentarično, ampak s »patenti«. S to vladno obliko upajo Nemci v Avstriji — in po pravici — obdržati svoje jezikovne privilegije in si zagotoviti nadvlado v državi. Teženje po trajni ohranitvi nadvlade Nemcev je pa poglavje iz egiptovskih sanjskih bukev. To se je že pokazalo včeraj pri glasovanju o današnji debati dovolj jasno in svarilno za vlado in Nemce. Nemci so pa sploh ljudstvo, ki se iz lastne zgodovine ne mara učiti in se zato tudi ne spametovati. Sedanja vlada za narodno spravo nezmožna. Gospodje! To skrivno srčno željo patentiranih Nemcev po postavnem nastavljenju nemške nadvlade v Avstriji goji vsaka avstrijska vlada, zlasti pa njen sedanji primarij in njen sekundarij, ki sta kot bivša strankina politika in parlamentarca našla vsako priložnost in jo izrabila po rabeljsko-, da sta mogla pokazati svoje naj globoke j še nem-škonacionalno in reformam sovražno prepričanje in je uveljaviti. Gospodje! Ta dva vladna planeta vendar nista tega svojega najglobokejšega prepričanja prodala kakemu česnatemu judu (veselost), ko sta postala ekscelence in sta bila poklicana v kronski svet? In take telesne veličine, ki jim je le njihovo sedlo sveto, naj bodo sedaj poklicane in naj so zmožne, med Nemci in Slovani v Avstriji skleniti trajno zvezo na podlagi tiste ravnopravnosti, ki sta jo obe ekscelenci kot bivša parlamentarca Slovanom kratko-malo odrekla? Kdor to verjame, ni pri pameti in ima »Hexenjschufi«. (Veselosti) Gospoid justični minister vitez pl. Hochenburger je celo v svoji močni dobi in sicer ko je odgovarjal na interpelacijo glede jezikovnih razmer pri sodiščih v Ljubljani, doprinesel sijajen dokaz, v kaki izdaji da je pri njem izšla ravno-pravnost. (Poslanec Gostinčar: V Ljubljani je uradnikom prepovedano, med sabo govoriti slovensko! Medklici poslanca Ferdo Seidla. Podpredsednik Romanczuk zvoni. Poslanec Seidl: Hochenburger j a delate za nekaj, kar ni.) A rekel je le, gospod kolega. Jaz sem vendar tudi poslušal, kako je odgovarjal na interpelacijo, in tu ni mogoče utajiti, da je rekel, da obstoja za Jugoslovane, oziroma za Slovane ravnopravnost le do neke mere — ki si jo seveda on misli! Pri odgovarjanju na interpelacijo glede jezikovnih razmer pri sodiščih v Ljubljani je torej sijajno dokazal, v kaki izdaji je pri njem izšla ravnopravnost. Da se je temu prepričanju pravosodnega ministra žalibog pridružil tudi primarij, dokazujejo sredstva, ki jih deloma uporablja, deloma obljublja vlada zato. da dovrši spravo na Češkem, in sicer ukinjenje (odpravo) postave ali ustavolomstvo — to pomeni eno in isto — oktroa, odgodenje ali zaključenje državnega sanatorija (zdravilišča) in operacijska soba št. 14 (to je vladanje po § 14. brez parlamenta). Ta sredstva so sicer prav navadna, pa zelo pripravna, da jezikovne slabe razmere še poostrijo in razjedajočo kugo razširijo na vse dele državnega telesa. To hoče vlada. Ta sredstva so jasen dokaz za to, kako si vlada in nemške stranke predstavljajo in želijo glavne poteze jezikovne sprave pri oblastvih v Avstriji. Gospodje! Navaden zemljan je prepričan, da se dajo te sramotne in državi nevarne slabe jezikovne razmere pri oblastvih odstraniti takole: 1. Dejanjska uporaba in izpolnjevanje zakona, 2. reforma šole od prve do zadnje stop- 3. zdrav razum, in 4. Napoleonova volja. (Konec sledi.) Danes zdrav jutri mrtev! bi se lahko opravičeno trdilo z ozirom na stotero sredstev, ki se danes v časopisih naznanjajo, da jutri zopet s pozorišča izginejo. ko sredstvo samo ne izpolni, kar naznanilo obljublja. Nasprotno pa opozarjamo tukaj kratko, pon žno in brez vsake reklame na dve sredstvi, ki sta se že od preteklega stoletja sem kot popolnoma zanesljivi izkazali in sicer: 1. Izborni Fel-lerjev zeliščni fluid z znamko -Elza-fluid‘\ ki —kakor smo se sami pr pričali—odpravi bolečine ter ozdravi, osveži in okrepča mišice in kite. vpliva oživljajoče in poveča odpornost ter prepreči mnogo revmatičnih in lahkih bolezni, ki jih povzroča prepih ali prehlajenje. ^malih ali 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici franko 5 kron. 2. Vam hočemo povedati, a rabi tisočero ljudi proti pomanjkanju teka, gorečici (Sodbrennen), teži v želodcu, nagonu k bljuvanju, slabostim, colcanju. napenianju in proti vsakemu motenju prebave s posebnim uspe-iom Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z zn. _Elza-kroglicea. 6 škatlic 4 krone franko. In vedno zopet čujemo reči: Hi ga nad dobroto obeh Fellerjevih preparatov z znamkama wElzafluid“ in _Elza-kroglice, ali pazi naj se pred posnemanji in naroči naj se ^u pristno s tem, da se natančno naslovi na: E. V. FELLEH lekarnar v Mici. Elza-tra 6! (Uniatsko). Politične vesti. OGRSKA DELEGACIJA. Ogrski razbijalci država. Najboljši dokaz za to, kako napačen in škodljiv da je za našo monarhijo dualizem, so ogrski državniki. Ogrom so se takorekoč izpolnjevale vse politične želje. Razmeroma mal narod madjarski je z vladno pomočjo zagospodoval nad drugimi narodi na Ogrskem in je njihove pravice teptal v blato. Sčasoma je začel Madjarom greben bujno rasti, in njihova predrznost je že tako velika, da se že čutijo v dno duše užaljene, če tostranska državna polovica ne pripusti, da bi delali z njo, kakor — da rabimo ljudski izraz — svinja z mehom. Cela monarhija naj bi plesala, kakor godejo Madjari. Tostranska državna polovica je zaradi Ogrske gospodarsko hudo oškodovana. Tudi bosenske nove železnice bodo velika pridobitev za Ogrsko, ki pridobi z njimi dvakrat več, nego tostranska polovica. Politično so pa Ogri monarhiji neizmerno mnogo škodovali. Njihovo brezobzirno in krivično ravnanje z drugimi narodnostmi na Ogrskem je rodilo v notranji in zunanji politiki najslabše sadove. Zaradi nje se je odtujila monarhiji Rumunija, zaradi nje so na Hrvaškem znane žalostne razmere, ki mečejo močan odsev na ves slovanski Balkan. Vsa važnejša poslaniška mesta v tujih državah so zasedena od Ogrov, razen v Londonu in Bukarešti. Sedaj je bil imenovan za avstrijskega poslanika v Bukarešti Avstrijec grof Otokar Czernin. Še to mesto bi bili radi zasedli Madjari. Zato je v ogrski delegaciji zagnal madjarski delegat grof Apponyi grozen krik in je protestiral zoper to imenovanje. Minister za zunanje zadeve je po splošni sodbi v zadnjih balkanskih homatijah slabo odrezal, njegova politika je bila v bistvu zgrešena. Toda imenovanje grofa Czer-nina za poslanika v Rumuniji je bilo srečno. Zadnji čas je, da pridejo v balkanske države poslaniki, ki k balkanskim narodom ne bodo prihajali kot očitni sovražniki. Grof Apponyi pa ni protestiral zoper Czer-nina morda zato, kot da bi bil Czernin nezmožen, ampak ker je svoj čas spisal neko brošuro, v kateri se je zavzemal za veliko Avstrijo, v kateri bi bile Madjarom peruti malo postrižene. To seveda ne diši tem madjarskim zgodovinsko znanim »patriotom«. t Madjari zakriče in naše vlade popuste. To je stara pesem, ki jo pri nas že vrabci na strehi pojejo. Temu pa mora biti enkrat konec, kakor mora biti konec nemški nadvladi v Avstriji, če ne — bo konec naše države. To so trde besede, pa resnične. Ali — ali! Ogrska se mora res »nazaj zavzeti«. Državni zbor. Dunaj, 25. novembra. Danes je zbornica s poimenskim glasovanjem sprejela predlogo o davku na žganje. Nato se je začela razprava o zvišanju osebnodohodnin-skega davka. Na današnji seji poslanske zbornice je finančni minister predložil šestmesečni proračunski provizorij, v katerem se finančni minister istočasno pooblašča, da izplača dne 1. julija 1914 in 1. januarja 1915 zapadle zakladne liste in poskrbi sledeče zneske potom kreditnih operacij: 6,435.000 K za izplačilo splošnega državnega dolga v prvem polletju 1914, 13,000.000 kron za železniške investicije, 53,498.730 K kot pripomočni znesek za zahtevane izvan-redne kredite za armado in mornarico v prvem polletju 1914, 51,897.000 K kot pripo močni znesek za leto 1912. dovoljene izredne kredite za armado in vojno mornarico 227,129 500 K kot pripomočni znesek k stroškom za izredne odredbe vojne in mornariške uprave povodom evropske krize. Zborovanje S. L. S. na Goriškem. Pristaši »Slovenske Ljudske Stranke« na Goriškem so imeli dne 20. t. m. sijajno zborovanje, na katerega je došlo 500 do 600 zaupnikov. Na zborovanju so govorili posl. Fon, posl. Rojec, župan Rejec, vikar Abram in dr. Česnik. Za načelnika v vodstvu stran ke je bil izvoljen g. drž. posl. Fon. Španski kralj na Dunaju. Španski kralj Alfonz XIII. se je pripeljal na Dunaj, kjer so ga sprejeli sorodniki in španski poslanik. Dne 24. t. m. je kralj obiskal našega cesarja v Schònbrunnu v uniformi avstrijskega infant. generala. Cesar ga je sprejel v uniformi španskega maršala. Govorice o carju Ferdinandu. Neki francoski list dokazuje, da je res bolgarski car Ferdinand dal povelje, da naj bolgarska armada napade srbsko in grško vojsko. Mnogo se je zadnje dni zavoljotega pisalo po časopisju, češ da se Ferdinand s svojega potovanja ne bo vrnil na Bolgarsko, ker bi bilo to zanj nevarno. Uradno pa se poroča sedaj z bolgarske strani. Kralj Ferdinand se prihodnje dni vrne v Sofijo. Ladja, ki ga odpelje iz Oršove v Lom Palam ko je že naročena. Potovalni načrt je že določen. Kralj bo potoval preko Ogrske in nadaljeval pot potem od Oršove po Donavi. Vse vesti, da se je kralj naveličal vlade, so izmišljene. Istotako tudi vesti o bolezni prestolonaslednika Borisa in njegovem dozdevnem bivanju v inozemstvu. S temi kategoričnimi dementiji vseh kritičnih vesti, ki so prihajale iz Pariza, Petrograda, Berolina in iz Sofije, se namerava za enkrat uničiti in udušiti javna presoja bolgarskega položaja, ki ostane vzlic kraljevemu povratku slejkoprej kritičen, ker protidinastičnega gibanja nikakor ni mogoče prikriti. Sfeckenpfcrd- lilišnomlečtiafo milo prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lenote Priznan.istna pisma p,, 80 i, pnvsoj Dnevne n vice in dopisi. Zahvala. Vsem, ki so počastili Einspielerjevo slavnost in ki so sodelovali pri njej, iskrena hvala! Posebno hvalo izrekamo gm spodoma slavnostnima govornikoma č. g. prof. dr. M ed v e d u iz Maribora in državnemu in deželnemu poslancu g. Grafenauerju za navduševalne in prepričevalne besede. Srčna hvala Slov. kršč. soc. delavskemu društvu za uprizoritev igre, srčna hvala g. Bratini za vodstvo iste in za deklamacijo! Vsem, ki so pripomogli, da se je slavnost tako lepo obnesla, topla zahvala! Pripravljalni odbor. O Andreju Einspielerju je objavil ob stoletnici njegovega rojstva »Sarajevski List«, ki je vladno glasilo za Bosno in Hercegovino, podlistek, ki je posnet po življenjepisu v letošnjem Mohorjevem koledarju. Podlistek je izšel v številki z dne 15. novembra t. 1. 1000. mesec svojega življenja je nastopil dne 18. listopada 1913 naš ljubljeni oče, Nj. Vel. cesar in kralj Franc Jožef I. Po čudnem naključju dopolni prestolonaslednik Franc Ferdinad svoje 50 leto starosti 18. decembra 1913. Srebrno poroko je obhajal dne 20. t. m. ekscelenca grof Douglas Thurn-Valsassina s svojo soprogo grofico Thurn v gradu pri Guštanju. Oba sta na dan poroke pristopila k mizi Gospodovi. Pač lep zgled! Za Učiteljski dom je nabralo slov. kato-Iško akad. tehn. društvo »Zarja« na Einspielerjevi slavnosti v Gradcu 9 kron. Prisrčna hvala! Slovenci, spominjajte se z darovi »Učiteljskega doma«! Za naša dekleta. »Slov. Gospodar« poroča: V rokah imamo pismo, ki je je pisalo neko dekle, ki se je pred kratkim izselilo v Ameriko, svoji prijateljici na Kranjsko. Pismo pripoveduje v par stavkih, kako je z našimi dekleti v Ameriki. Glasi se: »Cleveland, 25. septembra 1913. Draga prijateljica! Naznanjam ti, da sem dobila delo v pralnici. Delala sem že preje v neki železni tovarni, pa me je precej prvo dopoldné prijelo za dva prsta, da sem morala biti 14 dni doma, potem, pa nisem šla več nazaj. Ob ljubila sem ti, da te bom spravila sem, pa za enkrat ti tega ne želim, ker je še meni žal, da sem šla. Dekle, ki bi se rado omožilo, naj pride le sem; ženini se dobe tukaj veliko lažje, kakor delo. Delo, ki bi bilo kaj vredno, se težko dobi. Še težje se pa dobe ženini, ki bi bili kaj vredni. Tukaj je dolgočasen kraj za nas, ki smo v bolj prijaznem kraju rojeni in navajeni. Hiše so skoraj vse lesene, samo kar je večjih, so zidane. Nikar ne mislite tako neumno, kakor smo mi, da je tukaj kakor kaka obljubljena dežela. Tukaj se mora zaslužiti vsak krajcar bolj trdo kakor doma.« Iz poštne službe. Poštni asistent Hen rik Šiška je prestavljen iz Št. Vida ob Glini v Beljak. Koroško za »Slovensko Stražo«: Po g. And. Rii pol d v Beli pri Železni Kapli, darovali slovenski rodoljubi, 10 K; Mohorjani v Javorjah, po žup .uradu, 10 K; Mohorjani v Prevaljah, po č. g. Mateju Riepl, župniku, 15 K; Mohorjani Dvor, po žup. uradu, 3 K; Po č. g. Iv Sekol, župnik, Vogrče, na ženito-vanju gdč. Terez. Glinik iz Žvabeka, darovala ženin in nevesta, 10 K; Jan. Volavčnik, župnik. Ruda, 10 K; po g. Fr. Reichman, Lipa nad Vrbo, nabrano pri krožku veselih pevcev v gostilni pri Vosperniku v Podrav-ijah 21. septembra 1913, 4 K; Peter Roblek, Jezersko, 3 K; Ivan Kuher. stavec orgel, Za-kamen, 3 K; po č. g. Iv. Dolinar, župnik v Šmarjeti pri Velikovcu, iz nabiralnika, 2 K; po č. g. Jan. Hornbòcku, kaplan, Pliberk, iz nabiralnika v Nar. domu, 17 K; nadalje v izobraž. društvo v Pliberku, 3 K; Mohorjani Šmarjeta pri Velikovcu (Koroško), 10 K; Mohorjani v Št. Lenartu pri sedmih studencih. 10 K: Mohorjani Dobrlavas (Koroško), 15 K; Mohorjani na Strmcu, 6 K. Mistifikacija. Iz Žihpolj nam poročajo, da je bil naš list v dopisu iz Žihpolj v 44. številki mistificiran. Skriven nasprotnik ga je spisal in podpisal ime našega dobrega somišljenika.^ V dopisu je napadal trgovca Hojnika, češ, da je Slovencem nasproten kar pa ni res; seveda je storil to zato, da bi mu škodoval. Tako podlo postopanje naših političnih nasprotnikov kaže, s kom da se imamo boriti in se samobsebi obsoja. Oddaja lova. Občinski lovi v občinah Žihpolje. Pokrče in Medborovnica, za katere poteče rok dne 30. junija 1914, se bodo nanovo oddali v najem in je treba priglasiti prijave pri celovškem okrajnem glavarstvu do 1. prosinca 1914. Vsi za enega, eden za vsel To je bil pred 100 leti pri Tipskem bojni klic vojskovodje kneza Schwarzenberga v vojski proti Napoleonu. Naj bi ta klic v vojski, ki nam jo je usilil naš nasprotnik Nemec in nem škutar, in ki jo bojujemo za našo last rodno zemljo in jezik materni, veljal tudi nam! Kolikokrat se sliši: »Jaz ne grem volit nikamor, ne na ta, ne na drugi kraj. Torej ne Nemcev in tudi ne Slovencev.« Ali: »Jaz ne maram čitati političnih listov, torej tudi ne-naročiti »Mira«, glasila koroških Slovencev.« Komod je pač to že, ali k o r is t n o to ni. Kaj mislite, ko bi rekel vsak tako? Ali ni rekel sam Zveličar: »K d orni z menoj, je proti meni!? Tudi ta nasprotnika podpira, kdorstojiobčasuvojskenastra-n i, namesto da bi pomagal o potrebi svojim četam. Med tem ko bi doma gospodarske liste čital in krave opravljal, bi mu izvolil nasprotnik svojega župana, svojega poslanca itd. Ravno tako je glede lista: Če ga ne bomo podpirali z naročili in dopisi, tudi od njega ne bomo mogli kaj zahtevati. Kdor ne bere, kako se naj potem pouči o re s n i c i, ko je v nasprotnih, pa tudi v nemških gospodarskih listih, ki so tudi vsi v rokah nasprotnikov, nakopičenih toliko napadov in neresnice proti nam ! Posledica vsega tega pa bo, da bodo nasprotniki lahko in povsod lepo dosegli svoj namen, — namen namreč, nas zasužnjiti tujemu narodu in nas narediti za hlapce na lastni zemlji. Torej! Ni lepo in tudi ne pošteno, pustiti delati le druge, sam pa uživati dobrote, ki mu jih priborijo drugi, ali gledati ob strani, kako omagujejo v boju lastni pristaši. Geslo naše mora biti: »Vsi za enega, eden za vse!« T. Jahač iz cirkusa pri kavaleriji v Gorici. Med vojaki-novinci pri dragoncih v Gorici se je odlikoval posebno eden z veliko nerodnostjo. Podčastnik, ki je vežbal oddelek, v katerem se nahaja tudi oni nerodnež, je bil že ves iz sebe, kaj naj naredi s tem človekom, da bo prav sedel na konju. Vse zaman. Nazadnje pa je bilo dosti teh »špasov« — vojaku-novincu. Ko je zopet nerodno jahal in se je gospod »Filhrer« dri nad njim, je pa skočil s konja in zopet na konja, stal na konju, jahal, sedeč na zadnjem delu hrbta konjevega, okoli obrnjen, kakor delajo jahači v cirkusu. Z odprtimi ustmi so gledali vojaki in podčastnik te »mirakine« in prišlo je na dan, da je ta prej tako nerodni jahač bil jahač v cirkusu. Smejali so se vsi, moštvo in oficirji, sedaj je fant dober jahač. Samoumor vojaka. Dne 21. t. m. se je v domobranski vojašnici v Celovcu na stranišču ustrelil domobranec Andrej Javšovec od 5. stotnije. Ustrelil se je s puško, in sicer z vodenim strelom, ki mu je glavo popolnoma raznesel. Bal se je kazni, ker je poneveril nekemu prostovoljcu malenkostno vsoto okroglih 60 vin., za kar ga je dotični naznanil. Lovski strah. Junaki-lovci, ki so že neštetokrat videli zver na štajerskih planinah, ki pa je še niso upali ustreliti, trdijo sedaj, da je dotična zver — puma. Sicer pa o zverini ni nobenih poročil, kakor da bi bila primrznila. Tudi junakom-lovcem iz Št. Pavla se ni posrečilo ustreliti zveri. BrrrI Češki zdravniki Nemški nacio-nalci v Beljaku in uredniki pri »Fr. Stim-men« so skoraj padli v omedlevico, ko so slišali, da se nastane v Beljaku g. dr. Tater, Čeh po rodu in mišljenju, ki je bil prej se-kundarij v beljaški bolnišnici. Ali niso ti ljudje res že naravnost smešni? En Čeh bo morda požrl ves Beljak! Naj bi raje pazili na Lahe, ki jih kar mrgoli v Beljaku! Samomor. V Trgu se je ustrelil v ponedeljek kmečki sin Janez Demonte. Prejšnji večer je bil še na — plesu. V vrelo vodo je padel pet let stari sinček kajžarja Kincla v Grabštanju. Dobil je hude opekline. »Štajerc« glasilo šnopsarn. Iz Ptuja poročajo, da so bile zadnjo nedeljo ptujske in okoliške nemškutarske šnopsarne preplavljene s »Štajercem«. Posebni odposlanci in raznašalci (pa jih ni menda Ornig najel?) so prinesli cele bale tega šnopsarske-ga glasila in ga za »Šenk« delili med pijano šnopsarsko družbo. Šnopsarji so z vidnim veseljem segli po svojem glasilu. Veseli so, da se »Štajerc« pogosto trudi dokazati, da šnops ni škodljiv, posebno onim ne. ki ga »žgejo«. Zanimivo bi bilo izvedeti, ali imajo kolporterji »Štajerca« praviio kar tako javno deliti in širiti ptujsko kugo. — Linhart prijatelj srebrnih žlic v socialnodemokratič-nem taboru, pridno pije ptujski Strašilov izdelek. Radi tega se je tudi »zdravil« nred kratkim v toplicah. ^ Zmagoslavna naša pesem. Kjerkoli po-je .Slovenec ali Hrvat, je vse navdušeno, prijatelj ali sovražnik. Naša pesem je mogočna, silna in čudovito lepa. Svoje triumfe je slavila ravnotako na cesarskem Dunaju, kakor v Rimu, ravnotako med najodličnejšim občinstvom tujih narodov, kakor pri bratih Slovanih. Najnovejše lavorike si je naša pesem priborila v Trstu, kjer je priredilo pevski koncert hrvatsko pevsko društvo »Kolo« iz Zagreba. En del pevcev je napravil izlet v Miramar pri Trstu, kjer so bili od cesarske rodbine veleprijazno sprejeti. Ko so pevci odkritih glav zapeli cesarsko himno, je prišla nadvojvodinja Marija Josipina k oknu ter dvignila na roke svojega malega vnuka, sina nadvojvode Karla Frana Josipa in nadvojvodinje Gite. Mali nadvojvodič je z največjo radostjo pozdrav-* Ijal pevce s svojimi drobnimi ročicami, do-čim je starejši nadvojvoda, sin nadvojvodinje Marije Josipine, po vojaško salutiral, dokler se je pela himna. Z očividnim zadovoljstvom je visoka družba tudi poslušala našo narodno himno »Lepa naša domovina«. Po končani cesarski pesmi je dala visoka gospa poklicati k sebi slovenkega državnega poslanca dr. Rybafa ter podpredsednika »Kola«. Ker pa le-ta, dr. Javand, ni bil navzoč, si je dala predstaviti društvenega tajnika, profesorja Grùnwalda in reditelja izleta, dr. Jedlowskega. Visoka gospa se je zelo pohvalno izrazila o naši pesmi in nje izvajanju, na kar so pevci gotovo lahko ponosni. Pripomnimo naj tudi še, da so tudi zvečer, ko so se izletniki vračali z »Volo-sko« mimo miramarskega gradu ter so s parnika donele tja proti gradu navdušene naše himne, z grajskega balkona pozdravljali mahaje z robci, kar se je potem, ko je parnik priplul na drugo stran gradu, prav tako ponovilo na drugi strani. Poudarimo naj ponovno veliko ljubeznjivost, s katero je visoka gospa dovolila izletnikom, da so si mogli ogledati krasote miramarskega parka. Bil je to res redek slučaj, da je bil dovoljen vstop kar v navzočnosti članov cesarske rodbine. Ljudomilosti visoke gospe so se izletniki ob povratku mimo grada zahvaljevali z živahnimi živio-klici. Gotovo jim ostane vsem ta poset v najlepšem spominu. V album onim, ki iščejo izdajalcev v naših vrstah. Za časa balkanskih vojsk so čutili nekateri talmi-patrioti, katerih srce in duša sta zavita v franfurtarice, iskati in najti pri vsaki priliki med poštenimi in rodoljubnimi našimi možmi izdajalcev, sr-bofilov in Bog ve kaj še vse. Ena taka žrtev je bil tudi ugledni in vse spoštovanje uživajoči g. Filip Kandolf, posestnik v Potoku pri Vrbi, ki ga je c. kr. deželno sodišče v Celovcu vsled ovadbe raznih pisanih ljudi obtožilo in slednjič tudi obsodilo na 100 K globe, ker se mu je očitalo, da je baje pri neki priliki zaklical »živio Srbija« ali podobno. Vzlic temu, da je mož svečano zatrjeval, in so tudi verodostojne priče potrdile, da Kandolf omenjenih ali podobnih besed nikdar ni izgovoril, je bil, kakor rečeno, v Celovcu vendar obsojen, čemur se vpričo obstoječih žalostnih tukajšnjih justičnih razmer niti čudili nismo. No, hvala Bogu, da se zadnji krajec pravice ne reže v Ce-lovcu. Kandolf se je pritožil na najvišje so-dišče in je bil popolnoma oproščen v svoje zadoščenje, mogoče pa ne menda v enako zadoščenje svojih ovaduhov in celovških sodnikov, ker so bili na Dunaju pač mnenja, da če bi se navedene besede tudi izgovorile, ni to še nič kaznjivega. Razen tega pa jih Kandolf nikdar ni rabil. Ne v Ameriko! Skoraj vsak dan se izve kaj novega, na kako sleparski način so razni agentje spravljali uboge Avstrijce v Ameriko. Raznim zvijačam so priprosti ljudje verovali in niso pomislili, da za pošteno stvar ni treba nepoštenih ovinkov. Mnogi se že sedaj bridko kesajo. Mlad oženjen mož, naš somišljenik iz velikovške okolice, je dobil pismo. Ne ve, od kod je to pismo. Podpis se brati ne more. V pismu se mu slika Amerika kot paradiž. Le čez avstrijsko mejo do Vidma (Udine) se naj pripelje, za drugo mu ni treba nič skrbeti; za ostalo vožnjo mu še denarja ni treba. V pismu je bil droben listič. Tega mora imeti za klobukom, ko izstopi v italijanskem Vidmu. Ta listič bo znamenje, ki ga takoj pripelje v prave roke. Ni šel na iim_ Gotovo je prišlo v marsikako hišo enako pismo in izvabilo mlado življenje v amerikansko sužnost. Zato pozor! — Prepovedan pot vodi v prepovedan kot. „ Španske sleparije. Že večkrat se je Slišalo, da je kedo nepričakovano dobil pismo iz Španskega. V pismu se grozi, da mora prejemnik pisma poslati večjo vsoto denarja, sicer se mu zgodi strašna nesreča. Pismo je seve brez pravega podpisa, ker je pač samo sleparstvo. Zopet se pošiljajo na naše posestnike slična španska pisma, pisana seveda nemško. Naš somišljenik nam je poslal eno tako pismo. V tem pismu se obljubuje čez 266 tisoč kron kot plačilo zato, če dotičnik sedaj vplača 9500 kron sodnij-skih in kazenskih stroškov za nekega v Bar-seloni na Španskem zaprtega J. M. Drugega podpisa ni. Priložen pa je naslov nekega Fernanda Este v Barseloni, ki seveda zastonj pričakuje avstrijskih tisočakov. Če bi bila stvar poštena, ne hi bilo treba iz solnčne Španije v koroške gore pisati po takega, ki bi hotel vzeti kar več sto tisočakov. To smo objavili v svarilen opomin, da kdo ne postane žrtev španske goljufije. Brobne vestL Na Francoskem se je ponesrečil z letalnim strojem letalec Perreyon. Bil je pri priči mrtev. — Laška v.ojna ladja Sv. Jurij je zadela na suho. — Sv. oče Pij X. so podarili nadškofu dr. Stadlerju v Sarajevu svojo sliko z daljšim lastnoročnim posvetilom. — Vojaki in podčastniki dobijo s 1. januarjem 1914 nove plače. Naredniki dobijo dnevno po 70, četovodje 45, desetniki 30, poddesetniki 20 in vojaki 16 vin. — Av-stro-Ogrska bo kmalu imela v mirnem času 492.000 mož. — ITletni hrvatski dijak Šime Maretič, ki se je iz Zadra v Dalmaciji preselil v Zagreb, se je v sobi obesil, ker ga v Zagrebu na podlagi Čuvajeve odredbe, da se Dalmatinci ne smejo sprejemati na srednje šole na Hrvatskem, niso hoteli vpisati v 8. gimnazijski razred. -- Fregatni kapitan in poveljnik vojne ladje »Szigetvar« je vsled posebnega naročila prestolonasledn. Franca Ferdinanda romal v Jeruzalem s šesterimi častniki in 20 pomorščaki. V Jeruzalem so dospeli 7. novembra in so bili tam slovesno sprejeti. — Francoska poštna uprava je uvedla redni zrakoplovni promet z aeroplani med Parizom in Nizzo. — Župan v Ru-ckenbachu v Nemčiji je bil aretiran, ker je poneveril 200.000 mark. Važno sporočilo! Dne 1. decembra t. 1. se vrši zopet žrebanje turških srečk, pri katerem bo izžreban poleg drugih večjih in manjših dobitkov glavni dobitek čistih 400.000 frankov. Ker vsaka turška srečka mora zadeti vsaj 400 frankov, zato jo z mirno vestjo priporočamo v nakup vsakomur, ki hoče svojo srečo poskusiti s srečko, kajti če se mu že ne pripeti glavni ali drugi večji dobitek, dobi v obliki najmanjšega dobitka, ki ga mora zadeti, večjidel, s prodajo srečke v doglednem času pa tudi ves zanjo izdani denar nazaj. Turške srečke so tedaj najmanj nevarna loterija, obenem pa tudi varna hranilnica, ter je ni druge srečke, ki bi se v tem oziru mogla ž njo primerjati. Mesečni obrok za turško srečko znaša samo 4 K 75 vin. Kdor pa si hoče upanje na dobitke zvečati, ta naj poleg turške srečke naroči še izborno srečko italijanskega rdečega križa. Mesečni obrok za obe srečki znaša 6 K. Naročila sprejema Val. Urbančič, Ljubljana. Žvafeek. (Poroka.) Zopet se je vršila pri nas ponedeljek 17. t. m. lepa cerkvena slovesnost ob priliki poroke Kupčevega Franca in Mihevove Suzane. Ker je bila nevesta ena izmed deklet, ki nosijo ob slovesnostih na svetem mestu Marijino podobo, so se udeležile poroke belo obiečene ostale družice. Do solz ganljiv pa je bil prizor, ko so se udeležili med sveto mašo sv. obhajila ženin in nevesta, družice, pa tudi stariši novoporočencev. Lepšega darila jima starši pač niso mogli dati, kakor da so za nju darovali sv. obhajilo. Dal Bog, da bi se ta lepa šega pri nas pri vseh porokah udomačila. Ko so g. župnik poudarjali, zakaj je danes poroka izvenredno srečna in vesela, si je pač marsikdo mladih želel: O, da bi bila tudi moja taka! Pregovor pravi: Kdor hoče biti obrekovan, se mora ženiti; a pri novo-poročencih je moral obmolkniti tudi najbolj iznajdljivi jezik, odtod sreča in veselje ob tej poroki. Pri Luknarju so nas izvrstno kratkočasili cerkveni pevci. — Mlademu paru želimo obilo blagoslova božjega. Vrata. (Priporočljiv organist) je gotovo J. Cerar, ki je v noči od sobote na nedeljo (9. novembra) pobil skoro vse šipe na vraškem župnišču. Osemnajstletni mladenič se sicer izgovarja na alkohol, ki ga je to usodno noč popolnoma znorél. Toda vse- kakor si je treba zapomniti organista, kateremu je cingljanje porušenih šip ravno tak muzikalečen užitek, kakor kak »fortissimo« na orglah. Seveda tudi na Vratah ljudje niso mogli razumeti takega muzikaličnega talenta ter so ga »stante pede« odslovili. Kotmaravas. Pri zadnji občinski seji se je vendar enkrat rešilo mežnarjevo stanovanje. Za sedaj plača občina 6 kron na mesec stanarine, dokler mu ne sezida lastnega doma. Prav tako! Št. Eupert pri Velikovcu. (O »Narodni šoli«). Vsem prijateljem slovenskega šolstva javljamo veselo vest, da naša na narodno najbolj ogroženem kraju se nahajajoča »Narodna šola« letos glede števila šolskih otrok ni samo ostala na dosedanji višini, ampak se je število otrok celo znatno povišalo. Velikovški mestni učitelj gospod Eberle je sicer tudi letos deloval s polnim parom zoper našo šolo, ali ničesar ni opravil. Odpadlo je sicer v velikovško mestno šolo 5 otrok, ali ravno toliko otrok je tudi iz velikovške nemške šole v našo šolo se nazaj vrnilo, tako, da je izguba popolnoma izravnana. Na novo se je oglasilo zelo veliko, namreč 64 otrok. Posebno vesel pojav je, da je število dečkov tako naraslo, lani smo jih imeli samo 59, letos jih je 84. Toliko dečkov še nikdar nismo imeli. V prvem razredu je 40, v drugem 50, v tretjem 67, v četrtem pa 48 otrok, vsega skupaj 205 otrok. Od teh je 84 dečkov in 121 deklic. Po šolskih okoliših je iz velikovškega okoliša 114, iz želinjskega 25, iz vovbrskega 24, iz šmarješkega 13, iz šentpeterskega 13, iz škocjanskega 5, iz dobrlovaškega 5 in iz tinjskega tudi 5 otrok. Po župnijah je iz mestne župnije v Velikovcu 9, iz šentruperške 90, iz škocjanske 19, iz šentpeterske 15, iz vovbr-ske 15, iz šentštefanske 18, iz klošterske 3, iz šmarješke 25, iz šentjurijske 1. iz dobrlo-vaške 5 in iz tinjske 5 otrok. Naš šolski internat se pa letos še posebno dobro obnese. Ker so nekateri starši izrazili željo, da bi tudi dečki bili sprejeti v internat, so čč. šolske sestre na svoji pristavi na Vinogradih letos nanovo otvorile deški internat, v katerem je 5 šolskih dečkov. V dekliškem internatu v »Narodni šoli« je 22 gojenk, od teh jih 12 obiskuje »Narodno šolo«, 10 pa je večjih gospodinjskih gojenk. V obeh internatih je sedaj 27 gojencev in gojenk. Iski’e-no se zahvaljujemo našim blagim prijateljem, ki so nam za naš internat poslali toliko gojencev in gojenk. Št. Rupert pri Velikovcu. (Gospodinjska šola.) Ta za stanovsko izobrazbo naših kmečkih hčera velevažni kulturni zavod smo otvorili dne 17. t. m. Oglasilo se je 12 učenk v starosti 15 do 20 let. Od teh je 10 gojenk internata »Narodne šole«, dve učenki pa dohajata v šolo iz okolice-. Otvoritev te prekoristne šole imamo zahvaliti požrtvovalnosti »Slovenske Straže« in darežljivosti našega koroškega slovenskega ljudstva. Slovenci, spominjajte se »Slovenske Straže pri vsaki priliki! Sincaves. (Ubegla svinja. — Tatvina.) Nekemu tukajšnjemu posestniku je novokupljena in popoldne iz Velikovca pripeljana svinja v sredo preteklega tedna porabila priliko ogledovanja v to, da je skočila iz svinjaka ter ušla. Tekli so za njo, da bi jo ulovili, a brzonoga begunka jo je pihala korajžno naprej proti Škocjanu; končno si je poiskala zavetja v gozdiču ob železnici, lovci so se pa morali zvečer praznih rok vrniti domov. Šele drugi dan so jo našli. — Kakor se je že čitalo po časnikih, je že pred tremi tedni bila, takrat v Peračici pri Merkulu stanujočemu Petru Ruh ukradena ponoči iz hlač večja vsota denarja, ki se je le deloma zopet našla. Poizvedovanja so v tiru, in upajmo-, da se najde pravi krivec. Šmarjeta pri Velikovcu. (Vesele in žalostne novice.) Priden in delaven gospodar Jurij Sablatnik p. d. Muček v Šmartinu je popeljal na svoj dom kot mlado ženo Ano Robinik, p. d. Martinovo na Homcu, iz dobre krščanske, slovenske hiše. Bilo jima srečno! — V ponedeljek 17. t. m. smo položili k večnemu počitku Valentina Dreierja, p. d. Kajžarjevega Folteja, ki je bil dolga leta priden in zvest hlapec. Vzlic prejšnjim majhnim plačam si je za starost prihranil lepo premoženje. Lep zgled za vsakega posla. Sveti mu večna luč! — Zopet je v Trušujah umrl en otrok na davici (difte- ritis). Da bi se le ne razširila ta bolezen, ki nas tako straši. Velikovec. (Naši občinski očetje napredujejo.) Dne 21. t. m. so se sešli naši mestni očetje k drugi, oziroma prvi odborovi seji po izvolitvi novega odbora meseca junija in po njega razdelitvi, da bi se posvetovali o važnih občinskih zadevah. Človek bi pač mislil, da bodo reševali in se posvetovali o jako nujnih potrebnih občinskih stvareh, kot n. pr.: »o popravi občinskih voznih potov, ki so tako slabi, da bi človek lahko z vozom in s konjem v blatu obtičal; dalje o popravi odtokov mestnih kanalov, katerih deroča voda trga zemljo in zasiplje s peskom in pečevjem travnike. Pa ne vidijo nevarnosti, da se lahko posuje sodnijsko poslopje, če tega ne bodo odpravili, v podprani jarek. Tudi onstran mesta trga deroča voda mestnih kanalov travnike in njive, bregove itd. Jako potrebna poprave je sirotišnica (Armenhaus), katera izgle-da kot brlog roparjev, in še marsikatere tvari bi bile nujno potrebne posvetovanja. V, motil bi se! Že lansko leto je neki petoli-;ec predlagal v občinskem odboru, naj se volijo za častne občane župan Pinteritsch n podžupan Gratzhofer. Ko je na ta pred-og ppstalo v dvorani nemirje s klici: »kaj pa je z velezaslužnim prejšnjim županom g. Zehnarjem«?, so ta predlog preložili. Dne 21. t. m. so si pa vendar premislili, da tako ne gre, občinsko velezaslužnega moža pač ne morejo tako prezreti. Nato so imenovali za častne občane mesta Velikovca, gg. I. Pintariča, T. Gratzhoferja in tudi, seveda ker ni. bilo drugače mogoče, res velezaslužnega moža Zehnarja. Občinstvu pač ne gre v glavo, zakaj je postal g. Pinterič častni občan? Nekateri pravijo, ker ribe prav po ceni spravlja; neki hudomušni Velikovčan pravi — »Fiškolta« — drugi zopet pravijo, radi Kònigovega konkurza, tretji pa spet, ker si je osvojil »privilegirano« pravico, da sme »jagati« (loviti) s svojim psom jerebe in zajce po naših žitnih poljih, po ajdi, koruzi itd. Nekateri zopet naglašajo, da je zato postal častni občan, ker se je pod njim pozidala mešč. šola, ker je napravil pomanjkljivo elektrarno, ki neštetokrat rabi petrolejske pomoči, ker je posekal mestni gozd in ga prodal, napravil dolg. Najbolj so uganili pa tisti, ki so pravili, da je postal zato častni občan, ker nas Velikovčane, zaradi »Velikovške železnice« že toliko časa in tako imenitno »farba«. Vprašajo se občani, kateri poznajo delovanje gosp. Gratzhoferja; zakaj pa je vendar ta postal častni občan? Pravijo, ker dobro zna striči zajčje kože, in je že marsikatero vdovo ustrigel za pooblastilo pri občinskih volitvah. Drugi spet trdijo, da zato, ker zaničuje poštene Slovence — in druge, in hvalisa nemške žene in dekleta, in jih vzpodbuja za germanizem, za Prusijo, misli pač, da se že nahaja na Pruskem. Govori se, da dobi gosp. Tone še spomenik! Pa gotovo iz tistih pooblastil, katere je on že pobral, da je potem po njih bil izvoljen. Ubogi zajci v Velikovcu; sedaj so mu ^pa še dali »pate n t« — za strižo. Vsi občani, pa čestitamo našemu staremu županu gosp. Zehnerju, kateri je dolga leta, v miru, spretno in nesebično, res napredno vodil velikovško mesto. Čeprav ni sekal mestnih gozdov, so bile občinske doklade vendar primerno male. Časi se pač izpremi-njajo. Pa kaj zato, saj se vendar nahajamo v znanem »koroškem vilajetu«. Žitaravas. (V n o v č e v a 1 n i c a za živino.) Dopis, ki je bil objavljen v zadnji številki »Mira« iz Kotelj glede prodaje in cen živine, vseboval je popolno resnico; ne samo za tisti kraj, ampak smelo rečeno za celo Koroško. In kdo je temu kriv? Kdo naj temu odpomore? Koroški gospodje pri vladnih mizah in gospodarskih korporacijah imajo opravka dosti s tem, ali je živina — črna ali bela! — Treba je, da se sedaj, ko je cena živini tako sramotno nizka, ogledamo okoli, in videli bodemo, kdo nam hoče sedaj pomagati. Ljubljanska »Zadružna zveza« je hotela že pred letom upeljati prodajo živine potom zadrug in, kakor je. pisala sedaj tukaj šni živinorejski zadrugi, tako je gotovo 0 stek]en c. po-š Ija se franko. No dajte si usiliti potvorov! Izdelovanje in glavna zaloga v c. kr. dvorni dobavitelj, PRAGA III.—203. Važen oglas „§1©venske Straže". Čffaite! ČItajte! V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! urška srečka je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 4G0.000, 200.000, 200 000, 200.000 zlatih frankov. ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnjega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izklj učno igralno pravico. POZORI PrHiiji! žrebanje se vrši ine ite ira 1913! 1 MU rta i!i i rta italijanska rtjja križa i to rtiiji vsaka lelo na »(ne okroke no sama G B. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo11 g. Valentin Urbančič, Ljubljana 7. Sprejmejo se marljivi sotrudniki pod ugodnimi pogoji. “?L41 lÉr tern^^lViari „Zvezdna znamka" »Zvezdna znamka" Steriw^^lVìarke (Vpisana varstvena znamka.) Thomasuvt» moka kot dobro izkazano in ceno fosforovokislo gnojilo za travnike, pašnike in klajna polja. Tudi ozimni setvi, po nobeni ali samo hlevni gnojitvi, se uspešno pognoji površno s Tli^fimsoise muko. Thomasova moka »Zvezdna znamka" zajamčeno čisto in polnovredno blago, se vsekdar točno razpošilja v plombiranih vrečah z označbo vsebine in varstveno znamko. Dobiva se v vseh po lepakih »Zvezdne znamke" označenih prodajalnah ali pa v Tovarnah Thomasovih fosfatov D. z o. z. Oe. III. 300. Berolin W. Svarimo pred manjvrednimi izdeiiu. Kniisoveznica Družbe sv. Hoborja v Celovcu it Delo trpežno in okusno. Vetrinjsko obmestje ^Viktringerring) 26 Cene zmerne. opremljene z najnovejšitni stroji z električnim nagonom se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela od preproste do najfine še izpeljave. -V. i - - -/ : •V: ' • ■-> ©y-yv ■•L--';; Hranilno inposojilno društvo v Celovcu uraduje vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. 1 Hišica blizu letovišča 8 3 s tremi lepimi sobami, kuhinjo, shrambo in 3 p kletjo, z gospodarskim poslopjem, kuhinjskim p CJ in sadnim vrtom ter zemljišfii se da takoj v [3 0 najem. Pripravno tudi za panzionista katerega- 0 p koli stanu. — Več pove župni urad Javorja, g £3 p. Črna, Koroško. g Kako se pljučne bolezni, dušlji?! kašelj in naduho popolnoma izleči, razodenem vsakomur zastonj. Pošljite frankiran ovitek z naslovom za odgovor na gospo Kryzek, Vršovice pri Pragi (Češko). Varujte svoj želodec da ne bo prepozno. — Priznano domače zdravilo iz učinkujočih zeliččnih snovi, skrbno pripravljeno, ki poživlja, pospešuje in urejuje prebavljanje in t.ek do jedi pospešuje ter učinkuje mirno in brezbolestno čiščenje in tako odstranjuje posledice nezmernosti, pogrešene diete, pre-hlajenja in neprijetne zapeke, n. pr. gorečico, napihovanje, povzročeno s preobilno kislino, krčne bolečine pomiruje in odstranjuje, je Bi. BUSI Kil ji 2É& iz lekarne B. Fragnerja. Glavna zal. v lekarni 13* ¥7® O c- kr- dvorni IS« r M dobivate!] „Pri črnem orlu“, Praga, Siala Strana št. 203, vogel Herudov© ulice. Naročila se izvršiijejo z obratno pošto. 1 velika steklenica 2 K, 1 mala steklenica 1 K; po pošti proti predplačilu K 150 za malo steklenico, K 2’80 za veliko steklenico, za K 4 70 se pošljejo 2 veliki steklenici, za K 8 se pošljejo 4 velike steklenice, za K 22 pa 14 vel. steki, na vse postaje Avstro-Ogrske. Zaloge v lekarnah po vsej Avstriji. QVRRIL0 ! Vsi deli zavoja so opremljeni z varstveno znamko SS5F Id© kmm ! Vam pia- 1^1*81 lie Istrani brez bučam, če moj ||jf '^-fl lečin Va^ih kurjih uničevalec ^ očes,bradavic,trde korenin .sO&lfi&sfiSaiiS kože v treh dneh. Cena lončku z jamčnjoč m pismom 1 K. Kemeny, Kaschau (Kassa), I., poštni predal C12 829; Ogrsko. Mefe 3 Suoceri e v naslednik Emeril lililacHer K&lm&c, Burggasse 12 se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje vseh cerkvenih reči in posod, kot kelihov, monštranc, lestencev itd. Stare reči se z jamstvom nanovo pozlatijo in posre-brijo. — Na željo ceniki na vpogled. mzmKmm Paramenti! ”•5 sl ‘c ^ « CD -02 I * 1 ® fŠ 05 m es ■— NI O oj C75 -m P3 £3 t; » Maina oSlačila ISTZVS opremi, dobro blago in poceni. Plašči za Cerkvenika in ministrante, ovra-ni plaščki in. štole zelo ceno. v različnih oblikah od 1 K JÌilI&IJiK naprej. — Komplet z ovrat-nim trakom od K 2-— do K 2-80, kakršen je izdelek. v vsakršni obsežnosti po K 3-80, MlKil K 4‘—, K 4-8(V Rožaste svetilke za večno Inč za paten-tovani stenj. Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da bodete stalen odjemalec oiiilelka n paramente, linjšprne in trgovino Jožefovega društva v Celovcu. £2 o 3 V) P' II lf ■i S J» L' Snažno se oblači vsa rodovina, ki s« naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice Adari je Jirsové v Navém Hradku p. Met. 6. 210 (v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—S m doigih odrezkov ceiira, kanata a, fia-nele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najiepSa Kvaliteta 40 m za 20 K fratiko, lu ii polovica zav. ja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnob irvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite siaini odjemalci! Vzorci blaga zastonj in franko. 40 metrov dobrih ostankov za obleko K 18’— 40 „ izvrstnih zimskih ostankov « 20'— 30 « modn. ostankov za obleko „ 18' — 6 komadov prav velikih rjuh . . . „ 10'— 100 « prima žepnih robcev . „ 13 — 1 tucat dobrih brisalk..............„ 2'90 1 „ prav težkih brisalk . . . „ 4-80 10 komadov toplih zimskih prtov . « 5'— Hdoif Zicksr » pizbo it. eoi (leske). a Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče vzamem vsak čas nazaj. Vzorci se ne pošiljajo. | Najboljši založnik za trgovce, krošnjarje in | sejmarje. ——— ——ISTI,—r.lkriiZZ-c ~i.-tr.Wti : - -^.'r ."T". Najooljša lu najmodernejše sukno za moška in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto. Poiiriiif vzbuja povsod novi liia iBrzepariinih s patentovano kurjavo, patentovano varnostno zaklopko in gumijevo cevjo za segrevanje vode in kuhanje žganja. Popolnoma iz kova-uega železa! Večletna trpežnost! Obširni ceniki pošiljajo se vsakemu Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,0GG.C60. Rezervni fondi okroglo K 1,GG0.0G0 4°lfl od dneva visse da dneve Mlina. Rentni develi plača banka sama. KoIocSvoFska cesta 27, ? lastil! hiši. Zamenjuje in eskompinje izžrebana vrednostne papirje In vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzu! Izgsifei. Vlnknlnje la devinkulnje vojaške ženitnlnske kavcije. Eskompt 1» Incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Tr tn, Sarajevu, Gorici, Celju in etspozitnra v Gradsžu. Oenorns vloge v ìéogsih računu obrestujejo se: prsti 33 teiii oj proti 60 Poevpi Eti oj ■ ' tl ja pppovsSi po J |2 ja Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, drž. poslanec. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.