SRCAOEZUSOVOO^
za leto 1931
Cena 1O Din.
Dobi se pri upravi M. LISTA v ČRENSOVCIH.
ZAVEDNI KMETJE
OBRTNIKI,  TRGOVCI  i  DELAVCI
NALAGAJO SVOJE PRIŠPARANE PENEZE VARNO PRI  ^Pl
KMEČKOJ POSOJILNICI
v MURSKOJ SOBOTI                Cerkvena cesta št. 5.
V LASTNOJ HIŠI PREK OD BIROVIJE. - ČEK. RAČ. 15229.
KMETJE TA GASA JE VAŠA, ZATO SE JE POSLUŽUJTE   I   JO   TUDI   PRIPORO-
ČAJTE DRUGIM.
HRANILNE VLOGE SPREJEMA OD VSAKOGA NA HRANILNE KNIŽICE ALI TEKOČI RAČUN INO JE OBRESTUJE NAJBOLŠE.
HRANILNE VLOGE ZNA-   t f\f\f\ (\r\(\ HTM    Za TE VL0GE JE PA DOBRO-ŠAJO DOZDAJ PREK O,UUU.UUU  UllN. GA STANJA POLEG   LASTNE
h.še do 50,000.000 DIN.
POSOJILA DAVLE NA POROKE (KEZEŠE), TABULACIJO I TUDI NA TEKOČI RAČUN NA VEČ LET, NA DUŽNA PISMA, PO NAJNIŽIŠOJ OBRESTNOJ MERI.
RENTNI DAVEK OD PENEZ PLAČA POSOJILNICA SAMA. KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI I DELAVCl, NE SMETE SE SPOZABITI S TE GASE,
ŠTERA PODPIRA V STISKI NAŠE LUDSTVO. PRIDITE V SVOJ DOM, KDE TE POSLUŽENI PO SVOJOJ VOLI.
Marija obišče
"Si*,^.^—* — •"^1*-
KALENDAR
SRCA
JEZUSOVOGA
za leto 1931.
Dobi se pri upravi MARIJINOGA LISTA v Črensovcih.
Cena 1O Din.
Tisk PREKMURSKE TISKARNE. Za tiskarno odgovoren: HAHN IZIDOR v Murskoj Soboti.
__ 2 __
Sečen      Januar
Ma 31 dni.
ao
Prekmurec pravi:
Če dež ide na den novogaleta, bo šo tiidi meš-njeka. Je januara mokrilo, pole de slabo nosilo.
at
Posvečen: Jezuši, Krali.
,  nJaz   sem   alfa    i
omega,   začetek   i
konec   pravi Gos- u
i pod Bog,  šteri   je, 5
J šteri   je bio i šteri U
" bo prišeo,  vsemo- "
gočni."   Skr.    raz.
I. 8.
	Den		Sunčni		
	MS VII		shod Jzahod		
1	Četrtek	Novo leto	7 50	4 18	
2	Petek	Najsv. Ime Jezušovo	7 49	4 18	
3	Sobota	Genovefa	7 49	4 19	
	Kda je	Herod vmro.			
4	Nedela	Tit p.                               ©	7 49	4 20	
5	Pondelek	Telesfor	7 49	4 22	
6	Tork	Sv. Trije Krali	7 48	4 23	
7	Sreda	Lucijan m.	7 48	4 24	
8	Četrtek	Severin op.	7 48	4 25	
9	Petek	f Julijan m.	7 48	4 26	
10	Sobota	Agoton p.	7 48	4 27	
Dvanajsetletni Jezuš v cerkvi.					
11	Nedela	I. Sv. DrUžina. Higin p. C	7 47	4 29	
12	Pondelek	Ernest p.	7 46	4 32	
13	Tork	Veronika	7 45	4 33	
14	Sreda	Hilarij p.	7 45	4 34	
15	Četrtek	Maver. Habakuk	7 44	4 35	
16	Petek	f Marcel p.	7 43	4 36	
17	Sobota	Anton ptiščavnik	7 42	4 37	
Gostiivanje v Kani.					
18	Nedela	11. Stol sv. Fetra v Rimi #	7 41	4 39	
19	Pondelek	Marij in tiv.	7 41	4 40	
20	Tork	Fabjan in Sebeščan	7 40	4 42	
21	Sreda	Neža d. m.	7 40	4 44	
22	Četrtek	Vincencij	7 39	4 44	
23	Petek	f Žaročenje M. D.	7 38	4 45	
24	Sobota	Timotej papa	7 37	4 47	
Jezuš ozdravi gobavoga.					
25	Nedela	III. Spreobrnitev Pavla	7 36	4 50	Vrerne •
26	Pondelek	Polikarp m.                      Q)	7 34	4 50	
27	Tork	Janoš Zlatoviistni	7 33	4 51	Snes.   4-11.  mrzlo
28	Sreda	Marjeta dev.	7 32	4 53	
29	Četrtek	Frančišek Sal.	7 31	4 55	vetrovje 11-18. sneg,
30	Petek	f Martina dev.	7 29	4 56	18—26.   spremenlivo,
31	Sobota	Peter Nol.	7 29	4 57	na konci sneg.
— 3 —
Sečen — Januar 31 dni.
Z a p i s n i k

__ 4 __
SOšec       Februar
Ma 28. dni.
aaoaaaaaaaaaaaactoaaaaaaaaaaaaaaaaa
Prekmurec pravi :
Zemla de v leti
malo pila, če  v
siišči  je preveč
vlage dobila.
nc
aaadaaaaaaaoaaaoooaaaaaaaaaaan
Posvečen :
Sv. Drttžini.
MŠto mene najde,
najde živlenje   i
prime zveličanje
od Gospoda."
Preg. 8. 35.
D
	Den				Sunčni		
					shod	zahod	
	Delavc	i v goricaj.					
1	Nedela	I. predpepelnična Ignacij			7 28	4 59	
2	Pondel.	SveČnica			7 27	5    0	
3	Tork	Balaž p.                           ®			7 25	5    2	
4	Sreda	Andraš Korzini			7 24	5   4	
5	Četrtek	Agata d. m.			7 22	5    6	
6	Petek	f Dora dev.			7 20	5    7	
7	Sobota	Romuald op.			7 19	5   8	
	Sejač i	semen.					
8	Nedela	II. predpepel. Janoš Mat,			7 17	5 10	
9	Pondeiek	Apolonija                        C			7 19	5 10	
10	Tork	Skolastika d.			7 17	5 12	
11	Sreda	Lurška D. M.			7 16	5 13	
12	Četrtek	Sedem sv. ustan.			7 14	5 14	
13	Petek	f Gregorij			7 12	5 16	
14	Sobota	Valentin diihovnik			7 11	5 17	
Jezuš ozdravi slepca.							
15	Nedela	III. predpepel. Faustin Jov.			7   9	5 19	
16	Pondelek	Julijana			7   7	5 21	
17	Tork	Donat m.                        ©			7   8	5 22	
18	Sreda	ff Pepelnica. Simeon p.			7   4	5 24	
19	Četrtek	•]	-f Konrad piišč.		7   2	5 26	
20	Petek		-f Elentarij		7   0	5 27	
21	Sobota		-f Severin m.		6 59	5 29	
Hiidi dtih skušava Jezuša.							
22	Nedela	1. post. Stol sv. Petra v Ant.			6 58	5 30	
23	Pondelek	ff Peter Darn.			6 56	5 31	
24	Tork-	¦	-f Matjaš ap.		6 54	5 33	
25	Sreda			¦ Kvatri. Valburga         Q)	6 52	5 35	\/rpmA ¦
26	Četrtek			¦ Matilda	6 50	5 37	V 1 Cl T ltS ¦
27	Petek			• Kvatri. Aleksander	6 48	5 38	3 - 9 mrzlo,  vetrovje,
28	Sobota		•f Kvatri. Roman opat		6 46	5 40	9-17  spremenlivo,     ;
							17   25 sneg.

- 5-Štišec — Februar ma 28 dni.
Z a p i s n i k
__ g __
Mali traven       Marc
Mb 31 dni.
jaaaaaaaaaaaaaaaaaDaaaoaaaDaaDaDaD
3
Prekmurec pravi:
Če je   svečna
J mraz, je vmalom [
Q travni moker ob-raz. Gda se fa-i šenknasuncipe-\ čč, te leto dober pov nesč.
Posvečen:
Sv. Jožefi.
,Včinite  vreden
sad pokore."
Mat. III. 8.
DaaaaDaaaaaaDaaaaaaaaaaaaaaaaapaaD
	Den			Sunčni		
				shod	zahod	
	Jezuš se na gori spreraeni					
1	Nedela	2. postna. Albin		6 41	5 45	
2	Pondelek		¦f Simplicij	6 39	5 45	
3	Tork		•f Kunigunda	6 37	5 47	
4	Sreda		— Kazimir                     ®	6 35	5 49	
5	Četrtek		-• Friderik	6 33	5 50	
6	Petek		— Fridolin	6 31	5 51	
7	Sobota	*	•f Tomaž	6 29	5 54	
Jezuš stira hiidoga diiha.						
8	Nedela	3. postna. Janoš od Boga		6 27	5 55	
9	Pondelek	1	f Frančišča Rim.	6 25	5 56	
10	Tork		¦• 40 mantrnikov	6 23	5 58	
11	Sreda		¦• Sofronij                      ©	6 21	5 59	
12	Četrlek		¦• Gregor	6 19	6   0	
13	Petek		f Rozinadov	6 17	6   2	
14	Sobota		f Matilda kr.	6 15	6   3	
Jezuš nasito 5000 možov.						
15	Nedela	4. postna. Klemen		6 13	6   5	
16	Pondelek	f	f Agapit	6 11	6   6	
17	Tork	-¦	f Jedert dev.	6   9	6   8	
18	Sreda	-•	•f Ciril iz Jer.	6   7	6   9	
19	Četrtek	• ¦	f Sv. Jožef                 ©	6   5	6 11	
20	Petek	• ¦	\ Volfram	6   3	6 13	
21	Sobota	¦¦	f Benedikt opat	6    1	6 14	
Jezuša ščejo kameniivati.						
22	Nedela	5. čarna. Katarina		5 59	6 15	
23	Pondelek	f	• Viktorija	5 57	6 17	
24	Tork	--	• Gabrijel	5 55	6 18	
25	Sreda		- Ceplena Marija	5 53	6 19	
26	Četrtek		• Emanuel	5 51	6 21	
27	Petek		¦ Marija7žalosti. Pup. pm.^	5 49	6 23	
28	Sobota		¦ Janoš Kap.	5 47	6 24	Vreme:
Jezušor prihod v Jeruzalem.						Do 4. dež, 4-19., juž-
						
29 30	Nedela Pondelek	6. cvetna. Ciril ff Janoš Klim,		5 45 5 43	6 25 6 26	no vetrovje, dež, do
31	Tork	ff Modest p.		5 41	6 28	konca lepo.
Mali traven — Marc tna 31 dni.
Z a p i s n i k
Veliki traven —- April
Ma 30 dni.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaD
0                          D
«     Prekmurec     « pravi:
Žito   ma   velko  U
klasovje, če čez-  *j
migovec iepo     U
cvete.           n
0
Q
0                           Q
Q     Posvečen:
U Trpečemi Jezuši.
Q »Glejte  zdaj   je [ prijeten čas;     [ Q glejte, zdaj je den [
zveličanja!" II. Kor. VI. 2.
D
oaaaaaaaaaoaaaanaaaaaaaaanaDnaaaan
	Den		Sunčn!		
			shod	zahoc	
1	Sreda	ff Hugon •j-f Leon                           ©	5 39	6 29	
2	Vel. čet.		5 36	6 30	
3	Vel. petek	ff Frančišek Pavl.	5 35	6 32	
4	Vel. sob.	ff Izidor	5 33	6 34	
Jezuš stane od mrtvih.					
5	Nedela	Viizem. Vincencij.	5 31	6 35	
6	Pondelek	Viizem. pond. Siksf papa	5 29	|6 36	
7	Tork	Herman Jožef	5 27	6 38	
8	Sreda	Albert	5 25	6 39	
9	Četrtek	Marcel                              C	5 23	6 40	
10	Petek	f Mehtilda	5 21	6 42	
11	Sobota	Leon p.	5 19	6 43	
Jezuš se prikaže vučenikom.					
12	Nedela	1. bela. Zenon p.	5 17	6 44	
13	Pondelek	Hermenegild	5 15	6 46	
14	Tork	Tiburcij. Justin	5 13	6 47	
15	Sreda	Teodor	5 11	6 49	
16	Četrtek	Benedik	5   9	6 50	
17	Petek	f Anicet	5    7	6 52	
18	Sobota	Apolonij                          ©	5   5	6 53	
Jezuš dober pastir.					
19	Nedela	2. Leon veliki.	5   3	6 55	
20	Pondelek	Marcelin	5    1	6 56	
21	Tork	Anzelm	5   0	6 57	
22	Sreda	Varstvo sv. Jožefa. Soter i Kaj.	4 58	6 59	
23	Četrtek	Adalbert	4 56	7    1	
24	Petek	f Janj	4 55	7   2	
25	Sobota	Marko                              Q)	4 53	7   3	
	Jezuš napove svoj prihod.				
26	Nedela          3. Kletus		4 51	7   5	
27	Pondelek        Peter Kanizij		4 50	7    6	Vreme :
28	Tork	Pavel od Križa	4 48	7    7	
29	Sreda	Peter m.	4 46	7    9	Ce!i mesec tnrzeo,
30	Četrtek           Katarina		4 45	7 10	dosta dežja.
Veliki traven — April ma 30 dni.
Z a p i s n i k
10 -
Risalšček^— Maj
Ma 31 dni.
aaaaaaaaaaaaaoaaaaaaaaDaaaaaaaaDac
Prekmurec pravi:
Risalšček moker,
ivanšček pa
mlačen, kmet
tisto leto boš
žeden i lačen.

Posvečen
c
Majniškoj Kralici nGlej, odsehmao _ me bodo blaže- L J no imenUvali vsi v
narodi." Luk. I. 48.
aDaaaaoaaaaaaaaaoaaaaaoaaaaaaaaaDc
	Den		Sunčni		
			shod	zahoc	
1	Petek	f Fiiip i Jakob	4 43	7 11	
2	Sobota	Atanazij p.                       ©	4 41	7 12	
	Jezuš (	jbeta sv. Dflha.			
3	Nedela	4. Najdenje sv. Križa	4 40	7 14	
4	Pondelek	Florjan	4 38	7 15	
5	Tork	Pij V. papa	4 37	7 17	
6	Sreda	Janoš pri Lat. vratih	4 35	7 18	
7	Cetrtek	Stanislav m.	4 34	7 19	
8	Petek	f Prikazanje Mihaela	4 33	7 21	
9	Sobota	Gregor Naz.                     C	4 31	7 22	
Jezuš vči na molitev.					
10	Nedela	5. Antonin	4 29	7 24	
11	Pondelek	Mamert p.	4 27	7 25	
12	Tork	Pankracij	4 26	7 26	
13	Sreda	Servac	4 25	7 27	
14	Četrtek	Vnebohod. Bonifacij	4 24	7 28	
15	Petek	Zofija	4 23	7 29	
16	Sobota	Janoš Nep.	4 22	7 31	
	Od pričakiivanja sv. Diiha.				
17	Nedela	Pashal Bajl.                  ©	4 21	7 32	
18	Pondelek	Feliks sp.	4 20	7 34	-
19	Tork	Celestin papa	4 19	7 35	
20	Sreda	Bernard op.	4 18	7 36	
21	Četrtek	Valens sp.	4 17	7 37	
22	Petek	t Julija	4 16	7 38	
23	Sobota	ff Deziderij	4 15	7 39	
	Prihod	sv. Diiha.			
24	Nedela	Risali Marija pom. kršč. Q)	4 14	7 40	
25	Pondel.	Ris. pond. Orban.	4 13	7 42	
26	Tork	Filip Ner.	4 12	7 43	
27	Sreda	ff Kvatri. Beda čast.	4 11	7 44	Vremen:
28	Četrtek	Auguštin	4 10	7 45	
29	Petek	ff Kvatri. Maksim	4 10	7 45	Prva polovica lepa,
30	Sobota	ff Kvatri. Ivana Orl.	4   9	7 46	na konci mrzlo i
	Meni je	dana vsa oblast.			deževno.
31	Nedela	1. Sv. Trojica. Angela d.®	4   81 7 47		
- 11 -
Risalšček - Maj ma 31 dni.
Z a p i s n i k

- 12 -
ivanšcek — Junij
Ma 30 dnl.
DoactDaaaaaaaaaaaoaaaanaaaDaaaaoaaD
D
Q
Prekmurec     Q pravi:
Žitno leto slabo D rodi, kda se na Q Telovonebosku zi. Štirideset dni se nebo skuzi,če na Medardovo ž njega rosi.
Posvečen:
Presvetomi  Srci
Jezušovomi.
3
0 D
BSrce  Jezušovo,  n
krao i središče   U
vseh src, naj živi,  «
kraliije vlada na-  U
ša srca!"       0
D
?aaaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaactaaao
	Den		Sunčni		
	I/vll		shod jzahoc		
1	Pondelek	Fortunat	4    7	7 48	
2	Tork	Eugenij papa	4   6	7 49	
3	Sreda	KlotiJd	4   5	7 50	
4	Četrtek	Telovo. Frančišek	4   5	7 50	
5	Petek	f Bonifacij m.	4   5	7 51	
6	Sobota	Norbert sp.	4   4	7 52	
	Prilika	od velike večerje			
7	Nedela	2. Robert	4   4	7 53	
8	Pondelek	Medard                             C	4   3	7 54	
9	Tork	Primož i Fel.	4   3	7 54	
10	Sreda	Marjeta	4   3	7 54	
11	Četrtek	Barnabaš ap.	4   3	7 56	
12	Petek	f Najsv. Srce Jezušovo. Janoš	4   3	7 57	
13	Sobota	Anton Pad,	4   3	7 57	
	Prilika	od zgublene ovce.			
14	Nedela	3. Bazilij p.	4   3	7 57	
15	Pondelek	Vid	4   3	7 58	
16	Tork	Jošt.                                  @	4   2	7 59	
17	Sreda	Adolf	4   2	7 59	
18	Cetrtek	Efrem	4   2	7 50	
19	Petek	Julijana	4   3	8   0	
20	Sobota	FJorentina dev.	4   3	8   0	
Od velikoga lovlenja rib					
21	Nedela	4. Alojzij sp.	4   3	8   0	
22	Pondelek	Ahacij m.	4   3	8   0	
23	Tork	Eberhard                          Q)	4   3	8   0	
24	Sreda	Ivan Krstiteo	4   4	8   0	
25	Četrtek	Viljern	4   4	8   0	
26	Petek	f Janoš i Pavel	4   5	8   0	
27	Sobota	Mati v pomoči	4   5	8   0	
	Od farizejske pravičnosti.				
28	Nedela	5. Leon pt	4   6	8   0	Vreme:
29	Pondelek	Peter i Pavel apošt.	4   6	8   0	
30	Tork	Spomin Pavla                  @	4   7	8   0	8— 16:hladno, 16-30
					toplejše, deževno.
•
— 13 —
Ivanšček — Junij ma 30 dni.
Z a p i s n i k

— 14 —
Jakopešček — Julij             m 31 m.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaacoLuaaaacacaG
Prekmurec pravi:
Štirideset dni bo
še lepo, če je
driigi  den julija
vedro.
Posvečen:
Presv. Krvi
Kristušovoj.
,,Gospod, če
ščeš,  me moreš
očistiti." Mat. VIII. 2.
icatzcaan
	Den				Sunčni			
				shod		zahoc		
1	Sreda	Presv. krv		4	8	7	59	
2	Četrtek	Srpna Marija		4	8	7	58	
3	Petek	f Eliodor		4	*8	7	58	
4	Sobota	Vori, Berta		4	J 9	7	57	
	Jezuš t	iasiti 4000 tnožov.						
5	Nedela	6. Ciri! i Metod		4	10	7	57	
6	Pondelek	Izaija pr.		4	11	7	56	
7	Tork	Vilibald p.		4	12	7	55	
8	Sreda	Elizabeta	C	4	12	7	55	
9	Četrtek	19 mantr. Gorkam		4	13	7	55	
10	Petek	f Amalija dev.		4	14	7	54	
11	Sobota	Pij papa		A	15	7	54	
	Od lažlivih prorokov.							
12	Nedela	7. Mohor i Fortunat		4	16	rr	53	
13	Pondelek	Marjeta d. m.		4	17	*-l	52	
14	Tork	Bonaventura		4	18	7	52	
15	Sreda	Henrik	©	4	20	7	51	
16	Četrtek	Karmelska B. M.		4	21	7	50	
17	Petek	f Aleš sp.		4	22	7	49	
18	Sobota	Friderik		4	23	7	47	
	Od krivičnoga špana							
19	Nedela	8. Vincencij Pavl.		4	24	7	46	
20	Pondeiek	Elijaš pr.		4	25	7	45	
21	Tork	Prakseda d.		4	26	7	44	
22	Sreda	M. Magdalena		4	27	7	43	
23	Četrtek	Apolinar		4	28	7	42	
24	Petek	f Kristina		4	29	7	41	
25	Sobota	Jakob ap.		4	30	7	40	
	Jezuš joče nad Jeruzalemom.							
26	Nedela	9. Ana, mati D. M.		4	31	7	39	
27	Pondelek	Pantaleon		4	32	7	38	Vreme:
28	Tork	Inocenij p.		4	34	7	37	
29	Sreda	Marta	®	4	36	7	36	Celi mesec lepi, dosta-
30	Četrtek	Abdon i   Senon		4	37	7	35	
31	Petek	f Ignacij Lojol.		4	38	7	34	krat nagli dež.
— 15 —
Jakobešček — Julij ma 31 dni.
Z a p i s n i k
-   16 —
acactac
Mešnjek —
August
acacc
Mb 3! dni.
ICXZ
acx3CX3a
xn
Prekmurec pravi:
Gda je na Lov-renčovo grozdje mehko, goriča-necsi obeta vino sladko.
Posvečen:
Presvetomi   Srci Marijinomi.
»Vsaki, ki se po-visi, se znizi, i ki   se   znizi,   se
povisi." Luk. 14. 11.
2e:
acraaar;
	Den		Sunčni		
			shod [zahod		
1	Sobota	Verige Petra ap.	4 39	7 32	
	Od farizeja i publikanuša.				
2	Nedela	10. Porcijunkula	4 40	7 30	
3	Pondelek	Najd. sv. Štefana	4 41	7 29	
4	Tork	Dominik ap.	4 43	7 28	
5	Sreda	M. Snežna	4 44	7 27	
6	četrtek	Preobrazenje Gosp.          C	4 45	7 25	
7	Petek	f Kajetan sp.	4 47	7 23	
8	Sobota	Cirjak m.	4 48	7 22	
Jezuš ozdravi gluhonemoga.					
9	Nedela	11. Roman m.	4 49	7 20	
10	Pondelek	Lovrenc m.	4 50	7 18	
11	Tork	Tiburcij, Suz.	4 51	7 16	
12	Sreda	Klara	4 53	7 15	
13	Četrtek	Hipol. i Kas.                    ©	4 54	7 13	
14	Petek	*j*f Euzebij ps.	4 55	7 11	
15	Sobota	Velika Meša	4 57	7 10	
Od smilenoga samaritanuša.					
16	Nedela	12. Rok. Joahim	4 59	7   8	
17	Pondelek	Liberat opat.	5   0	7   6	
18	Tork	Helena kr.	5    1	7   5	
19	Sreda	Ludovik	5   2	7   3	
20	Četrtek	Bernard opat                   Q	5   3	7    1	
21	Petek	f Ivan Franč. sp.	5   5	6 59	
22	Sobota	Timotej	5   6	6 57	
	Jezuš ozdravi 10 gobavih.				
23	Nedela	13. Filip Ben. sp.	5   7	6 55	
24	Pondelek	Bertalan ap.	5   9	6 54	
25	Tork	Ludovik kr.	5 11	6 52	
26	Sreda	Zefirin	5 12	6 50	
27	Cetrtek	Jožef Kalazancij	5 13	6 48	
28	Petek	•}• Auguštin                       @	5 15	6 46	
29	Sobota	Glavosek sv. Ivana	5 16	6 44	
	Od bože previdnosti.				
30	Nedela	14. Roza Lim.	5 18	6 42	Celi mesec iako vroče.
31	Pondelek	Rajmund sp.	5 19	6 40	
17
Mešnjek — August ma 31 dni.
Z a p i s n i k



18
Mihalšček — September
Ma 30 dni.
oaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Prekmurec pravi:
Či na Mihalovo
sever vleče, veli-
ko zimo i   sneg
prinese.
DDODDDDDaDDaDaaDDDDDaDDDaDaaDaaaaa
	Den	i	Sunčni		
			shod |zahod		
1	Tork	Marija tolaž.	5 20	6 38	
2	Sreda	Štefan kr.	5 21	6 36	
3	Četrtek	Mansvet p.	5 22	6 34	
4	Petek	f Rozalija d.	5 24	6 32	
5	Sobota	Viktorin p.                        C	5 25	6 30	
	Od tnladenca v Naimi.				
6	Nedela	15. Pelagij m.	5 26	6 29	
7	Pondelek	Regina d.	5 28	6 28	
8	Tork	Mala Meša, Rojstvo D. M.	5 29	6 27	
9	Sreda	Peter Klav.	5 30	6 25	
10	četrtek	Nikolaj Toled.	5 32	6 20	
11	Petek	f Prot. i Hiacint	5 34	6 18	
12	Sobota	Guidon. Ime Marijino       %	5 35	6 16	
Jezuš ozdravi vodičenoga.					
13	Nedela	16. Notburga	5 36	6 14	
14	Pondelek	Povišanje sv. Križa	5 37	6 12	
15	Tork	Nikodem	5 39	6 10	
16	Sreda	ff Kvatri. Ljudmila	5 40	6   5	
17	Četrtek	Lambert	5 41	6   4	
18	Petek	ff Kvatri. Jožef Kup.      Q)	5 43	6   3	
19	Sobota	ff Kvatri. Samarij.	5 44	6    1	
Od najvekše zapovedi					
20	Nedela	17. Evstahij.	5 46	5 59	
21	Pondelek	Matej ap.	5 47	5 57	
22	Tork	Tomaž Vil.	5 48	5 55	
23	Sreda	Tekla dev.	5 50	5 53	
24	Četrtek	Marija reš. voznikov	5 52	5 51	
25	Petek	Kleofa sp.	5 53	5 49	
26	Sobota	Ciprijan m.                       ©	5 54	5 47	
	Jezus ozdravi z žlakom vdarjenoga.				
27	Nedela	18. KUzma i Damjan	5 55	5 45	Vrems ¦
28	Pondelek	Vaclav kral	5 56	5 43	V   1  \—r 1  1  1 V^    ¦
29	Tork	Mihael ark.	5 58	5 41	
30	Sreda	Hieronim (Oremuš)	6   0	5 39	Prva polovica lepa, po-
					tem dosta dežja.
I
Posvečen:
Žalostnoj Materi božoj.
,,Ne liibimo z rečjov, ne z je-zikom.negovde-
janji i istini." !   Jan. I. III. 18.

19 —
Mihalšček — September ma 30 dni.
Z a p i s n i k



— 20 —
Svesvišček — Oktober
lflii 31 dnl.
?aoaDDaaaaaaaaaaaaaaaoDaoDaaaanaao
Prektnurec pravi:
Zima rada z re-
pom bije, če du-
go toplo sunce
sije.
Posvečen:
Angelom čuva-
rom.
.Jrangelomsvo-jim jezapovedao zavolo tebe,  ka j naj te čuvajo na "* vseh tvojih   po-
taj." Ps. 90. 11.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaaaaaaaaaao
	Den		Sunčni		
			shod [zahod		
1	Četrtek	Remigij	6   1	5 37	
2	Petek	f Angelov čuv.	6   2	5 35	
3	Sobota	Terezija od Deteta Jez.	6   4	5 33	
Od gosttivanja krala					
4	Nedela	19. Frančišek As.         C	6   5	5 31	
5	Pondelek	Placid i tov.	6   6	5 29	
6	Tork	Brunon sp.	6   7	5 27	
7	Sreda	Kralica sv. Rožn. Venca	6   9	5 25	
8	Četrtek	Brigita	6 11	5 23	
9	Petek	f Dionizij	6 12	5 21	
10	Sobota	Mikloš Tol.	6 13	5 19	
Jezuš ozdravi kraleskoga sina.					
11	Nedela	20. Firmin p.                 ©	6 15 5 17		
12	Pondelek	Maksmilijan p.	6 17	5 15	
13	Tork	Edvard kr.	6 18	5 13	
14	Sreda	Kalist	6 19	5 11	
15	Četrtek	Terezija dev.	6 21	5   9	
16	Petek	f Gal	6 22	5   8	
17	Sobota	Lambert	6 24	5   6	
	Prilika	od računa krala.			
18	Nedela	21. Lukač evang.          Q)	6 25	5   4	
19	Pondelek	Peter Alk. sp.	6 26	5   2	
20	Tork	Janoš Kancijan	6 27	5   0	
21	Sreda	Orša	6 30	4 58	
22	Četrtek	Kordula	6 31	4 56	
23	Petek	Severin p.	6 33	4 55	
24	Sobota	Rafael ark.	6 34	4 53	
	Od davčnih penez.				
25	Nedela	22. Kristus Kr. Kriz. i Dar.	6 35	4 51	
26	Pondelek	Evarist p.                         ©	6 37	4 50	
27	Tork	Frumencij pfišpek	6 39	4 48	Vreme:
28	Sreda	Simon i Juda ap.	6 40	4 46	V 1 %& 1 I ts^*  *                         |
29 30	Četrtek Petek	Narcis p. f Alfonz sp.	6 42 6 44	4 44 4 42	4-11. spremenlivo, 11-18.
31	Sobota	ff Volbenk	6 45	4 41	vetrovje, 18-25 dež.
— 91 _¦ Svesvišček — Oktober ma 31 dni.
Z a p i s n	i k			
				
				
			o«....................	
				
•				
				
				
*				
				
				
				
			»	
				
				
				
			\	
				
				
				
				
- 22-
Andrejšček — November       Ma 30 dni.
;:cii:4riexaqa3Xiixo33aixiciixiciaqaaaaaaa
Prekmurec pravi:
Mraz vsehsvecov
to pomeni, da
Martinov den bo
lepi.
Posvečen:
Vsem svecom.
BČe so mogli ti
i te, zakaj ti
ne bi?8
(Sv. Augt.)
	Den		Sunčnš		
	i/VM		shod	zahod	
Od Jairove hčere.					
1	Nedela	- 23. Vsi sveci	6 46	4 40	
2	Pondelek	Dušni den	6 46	4 38	
3	Tork	Hubert p.                         C	6 48	4 37	
4	Sreda	Karol Bor.	6 49	4 36	
5	Četrtek	Zaharija	6 52	4 34	
6	Petek	f Lenart sp.	6 53	4 33	
7	Sobota	Engelbert p.	6 54	4 32	
	Kokoj	med pšenicov.			
8	Nedela	24. Bogomir p.	6 55	4 30	
9	Pondelek	Božidar                            ©	6 58	4 29	
10	Tork	Andrej Avel.	7   0	4 28	
11	Rreda	Martin	7   2	4 26	
12	Četrtek	Martin papa	7    3	4 25	
13	Petek	f Koska Stanislav	7   5	4 24	
14	Sobota	Josafat m.	7   6	4 23	
Od tnuštarskoga zrna.					
15	Nedela	25. Leopold	7   8	4 22	
16	Pondelek	Otmar apat	7   9	4 21	
17	Tork	Čudočineči Gregor           Q)	7 11	4 19	
18	Sreda	Odon apat	7 12	4 18	
19	Četrtek	EJizabeta	7 13	4 17	
20	Petek	f Val. Feliks sp.	7 15	4 16	
21	Sobota	Daruvanje D. M.	7 17	4 15	
Od grozote razdjanja.					
22	Nedela	26. Cecilija d  m.	7 18	4 14	¦
23	Ponddek	Klemen	7 19	4 14	
24	Tork	Janoš od Križa	7 21	4 13	
25	Sreda	Katarina                           @	7 22	4 12	
26	Četrtek	Janoš Berhmans	7 23	4 12	Vreme:
27	Petek	f Virgil. Ahacij	7 25	4 11	V začetki hladno. dež.
28	Sobota	Gregor	7 26	4 11	17-30 toplo, jiižno vetrovje.
Od slednje sodbe.					
29	Nedela	1. Adv. Saturnin	7 27	4 10	
30	Pondelek	Andrej ap.	7 29	4 10	
— 2i — Andrejšček — November ma 30 dni.
Z a p i s n i k
24 —
Božic — December
flia 31 dni.
nr~*—mnr-~r-)t—r-~ir-xnz r at-r¦^tTirT'*'^"'"-'""  f frTTt
Prekmurec pravi:
Lucija krati den, je
znano vsem
liidem cacc
Posvečen:
Božemi Deteti.
Vera krščanska je pa, da časti-rao ednoga Boga
v Trojstvi i Trojstvo v   edi-
nosti. Sv. Athanazij.
icaarsrsr7icxit^cr3i=rsrziicii3gxacxatz^
acaaan
	Den		Sunčni		
			shod	zahoc	
1	Tork	Eligij p.	7 30	4    9	
2	Sreda	Bibiana d.                        C	7 32	4   8	
3	Četrtek	Frančišek Ksav.	7 33	4    8	
4	Petek	f Barbara	7 33	4    7	
5	Sobota	Saba	7 34	4   7	
Ivan Krstiteo vu vozi.					
6	Nedela	II. Adv. Mikloš	7 35	4   7	
7	Pondelek	Ambrozij	7 36	4   7	
8	Tork	Nevt. popr. D. M.	7 37	4   7	
9	Sreda	Peter For. p.                    ®	7 38	4   7	
10	Četrtek	Lauret. M.	7 39	4   7	
11	Petek	f Damaz	7 40	4   7	
12	Sobota	Sinezij	7 41	4   7	
	Ivan da svedočbo od Kristuša.				
13	Nedela	III. Adv. Lucija	7 41	4   7	
14	Pondelek	Spiridijon p.	7 43	4   8	
15	Tork	Kristina	7 43	4   8	
16	Sreda	ff Kvatri. Euzebij	7 44	4   8	
17	Četrtek	Lazar p.	7 45	4   8	
18	Petek	ff Kvatri. Gracijan         Q	7 46	4   8	
19	Sobota	ff Kvatri. Netnez	7 46	4   8	
	Glas kričečega vu pustini.				
20	Nedela	IV. Adv. Uberat	7 47	4   9	
21	Pondelek	Tomaž ap,	7 47	4 10	
22	Tork	Zeno m.	7 48	4 10	
23	Sreda	Viktorija dev.	7 48	4 11	
24	Četrtek	ff Adam i Eva	7 49	4 11	
25	Petek	Božič. Rojstvo Jezuša ®	7 49	4 13	
26	Sobota	Števan m.	7 49	4 13	
	Prorokuvanje Šitneona				Vreme:
27	Nedela	Janoš evang.	7 49	4 14	
28	Pondelek	Nedužna deca	7 50	4 15	V začetki toplo, dež,
29	Tork	Tomaž p.	7 50	4 16	9—18 snee, 18-30
30	Sreda	David krao	7 50	4 17	
31	Četrtek	Silvester	7 50	4 18	mrzlo.
- 25 — Božič — December ma 31 dni.
Z a p i s n i k
26 —
Ma 365 dnevov, začne se s četrtekom, dokonča se s četrtekom.
Premakljivi svetki.
Prva predp. nedela
Pepelnica
Marija 7 žalosti
Viizem
Vnebohod
Risaoska nedela
Sv. Trojstvo
Telovo
Srce Jezušovo
Ime Marijino
1. adv. nedelja
1. Febr. 18. Febr. 27. Marc.
5. Apr. 14. Maj. 24. Maj 31. Maj
4. Junij 12. Junij 12. Sept. 29. Nov.
Kvatrni postl.
I.  postne kvatre      25., 27., 28. Febr.
II.  risalske kvatre    27., 29., 30, Maj.
III.  jesenske kvatre 16., 18., 19. Sept.
IV.  adventne kvatre 16., 18., 19. Dec.
Lefni žasi.
Sprotoletje se začne Leto se začne Jesen se začne Zima se začne
21.  Marc.
22.  ]un.
23.  Sept. 22. Dec.
Postni red.
Po najnovejšem cerkvenom zakoni (C. I. C. Tit XIV. Can. 1250—1254.) se etak glasi: ,,Zakon zadržanja prepove vživanje mesa i župe iz mesa, ne prepove pa belic, tnleka i zabela kakšegakoli niti onoga ne iz slanine stvari. Zakon posta predpiše, da se do sitosti na den samo ednok najemo; ne prepove pa zajtra i večer hrane k sebi jemati, a pri kakovosti i količini hrane se moremo držati navade svojega kraja. Ne je prepovedano pri ednom jeli skiipno vživati meso i ribe, nitivečerje z obedom spremeniti. (To je, sme se večer do sitosti najesti, poldne pa samo polovico navadne ve-čerje zavživati.) Zakon samoga zadržanja veže vsaki petek. Zakon zadržanja i posta moremo držati na pepelnico, po pelkaj i sobotaj velikoga posta i kvatre, pa tisti den pred Risali, VeJikov Mešov, Vsemi sveci i Božičom. Zakon samoga posta nas veže vse ostale dni velikoga posta. Zakon zadržanja ali zadržanja i posta ali samoga posta ne veže po nedelaj, zapovedanih svetkaj zviin svetkov vu velikom posti i se mesto teh dni nej trebe en den prle postiti i odpadne tiidi post z zadržanjom na Veliko soboto popoldnevi. Z temi predpisi se nikaj ne spretneni pri posebnih olejšavaj, pri obliibaj kakše osebe ali kakšega drtištva, pri pravilaj i vodilaj kakšega reda ali potrjene driižbe s skiipnim življenjom bodisi moške ali ženske, čeravno nerna obljiib. Zakon zadržanja veže one, ki so sedmo leto svoje starosti spunili. Zakon posta veže od spunjenoga edendvajsetoga do začetoga  šestdesetoga."
To je zdaj postna zapoved. Ar jo v celoti objavimo, križov k postnim dnevam nesmo djali.
Mraki sunca i meseca*
Trikrat potemne sunce i dvakrat mesec.
Popunoma potemne mesec 2. aprila 1931. V naših krajih se ne bo vidlo. Začne se 2. aprila ob 8. viiri 22 minut večer, konec 2. aprila ob 9. viiri 53 minute večer.
Delno obročasto potemne sunce 17. i 18. apr. 1931. Pri nas se ne bo vidlo. Zno-vič potemne obročasto 17. sept. 1931. Tiidi se ne bo vidlo. Tretjič potemne 11. okt. 1931. Tudi se ne bo vidlo.
Popunoma potemne mesec 26. sept. 1931. V naših krajih se ne bo vidlo to po-temnenje.
Mlad
Znamenja meseca.
Pun @   Prvi krajec C   Zadnji krajec
- 27 -
Naša Kralevska Rodovina.
Aleksander I.,
krao Srbov, Hrvatov i Slovencov, rojen 17 dec. 1. 1888. na Cetinji ; regent od 24. junija 1. 1914. ; krao od   17. augusta 1921.
Marija,
kralica, rojena kak romunska kraličina 9. jan. 1. 1899. zdana 8. juna 1. 1922.
Peter,
prestolonaslednik, rojen 6. sept. 1. 1923.  v Belgradi.
Tomislav,
kralevič,   rojen 19. jan. 1. 1928. v Belgradi.
Andrej,
kralevič,  rojen 28. juna 1. 1929- na  Bledi.
Papa Pij XI.,
roien 31. maja 1. 1857. v Desio pri Milani z imenom Ahil Ratti; za raešnika posvečen 20. dec. 1. 1879.; apoštolski nuncij na Polskom 6. junija 1. 1919.; kardinal i eršek (nad-škof) v Milani 13. juna 1. 1921.; za papo zvoljen 6. februara 1. 1922.; koronan 12. febr. istoga leta.
Narodni svatki.*
28. junij : Vidov den, spomin na bitko na Kosovom 1. 1389. 1. december: Osvetek narod. zjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov. 17. december : Rojstni den Njeg. Vel. krala Aleksandra l.
Poštne pristojbine.
Pisemske pošilke
Paketi (tuzemstvo)
v tiizemstvo
v inozemstvo*
C en e
P i s m a
težne
do 20 gr.   1 Din
do40 gr. 1.50 „
itd. za vsakih 20
gr. 50 par več.
do 20 gr. 3 Din do 40 gr. 4 50 „ itd., za vsakih 20 gramov l"50 Din več
1 kg.   6 Din
5 kg. 10 Din
10 kg. 20 Din
do
do
do
do 15 kg. 30 Din
do 20 kg. 40 Din
vrednostne
do 100 Din 1 D do 500 Din 2 D do 1000 Din 5 D do 5000 DinlO D
D o p i s n i c e
navadne 50 par
navadne 150 par
Ekspresnina 6 Din Povratnica 3 Din Poizvednina   6 Din
T i s k o v i ne
do 50 gr. 25 par do 100 gr. 50 par itd. za vsakih 50 gramov 25 par več
PriporoČnina 3 D Ekspresnina 3 D Poizvednina   3 D
do 50 gr. 50 par
do 100 gr. 1 Din
itd. za vsakih 50
gr. 50 par. več.
Nakaznice
(utalvany)
Za znesek :
Priporočnina 3 D Ekspresnina 6 D Poizvednina   6 D
do do do do do
25 Din
50 Din
100 Din
300 Din
500 Din
do 1000 Din
1-50 Din
2  Din
3  Din
4  Din
5  Din
6  Din
Zviin štemplov na navadna pisma se računajo ešče tč cene.
Ekspresnina 3 Din Poizvednina 3 Din
*viin z orsaga. V inozemstvo se na štrof ne vzeme gor nikaj.
* Narodni svetki ali državni prazniki so tis(i dnevi, štere obhajati zapove država ne pa   cer-kev, — na spomin kakših vekših državnih dogodkov.
— 28 -
Naročnikom! Prosimo je, da to prečtejo!
Z letošnjim kalendarom spravimo dragim naročnikofn veliko veselje. Spunimo najmre njihovo davno želo: naj bo kalendar takši kak je nekda bio, kda jeešče v Som-boteli bio štampani. Takši je zdaj. Celo podobo smo dali zraven, notri v kalendar pa dosta kepov. I odsehmao bo lo tak. Pa nesamo tak, nego kalendar de se ešče povek-šavao i lepšao. Vse pa zavisi od naših dragih naročnikov. Ne bi mogli mi dati povek-šanoga kalendara, če ne bi ob 25 letnici kalendara, predvsern pa Marijinoga Lista nasko-čilo število naročnikov. Zdaj mamo, hvala Srci Jezušovotni i njegovoj presvetoj Materi Mariji dobrih 6000 to je šest jezero naročnikov na Marijin List. Zato lehko damo po-vekšani kalendar. Kak dugo ostane te broj, tak dugo bo kalendar zgledao kak zdaj zgleda. Če se pa broj ešče povekša, povekša se tiidi kalendar. Naročnina je najmre hrana za kalendar. Kem več je dobi, tem bole bo raseo.
Zdaj pa par reči od cene kalendara. Marijin list nas košta 40.000 Din. letno. Kalendar nas košta 33.000 Din. brez poštnine i upravnih stroškov. Knigica »Priprava na smrt" nas košta 7500 Din. Poštnina i upravni stroški 7000 Din. Klišeji (kepi) v M. List i kalendar 2500 Din. Marijin List z kalendarom nas tak košta letno 90.000 Din. to je devetdesetjezero Dinarov. Jeli ka strašna šuma ? Zdaj zarazmijo dragi naročniki, zakaj terja uprava naročnino. To strašno svoto po 10 Din. vkiipspraviti, je preveč teško. Greši zato, ki zataji svojo naročnino, je ne plača i tak oškoduje širjenje Marijine časti i splošni hasek naroda.
Pitanje nastane, kde pa vzememo mi te peneze, teh 90.000 Din ? Veliko pitanje, ki sere vlase dela uredniki i izdajateli M. Lista. Z naročnine pride, če se vsa redno plača, okoli 65000 Din. Oglasi v kalendari znesejo 5000 Din. Od odaje kalendarov se dobi 5000 Din. Podpora znese do 1000 Din. Vsega vkiip tak pride 76.000 Din. Fali eš-če 14.000 Din. Kde pa vzememo peneze za kritje toga duga!?
S kem plaiamo 14.000 Din dugal Na to naše pitanje je dvoji odgovor. Plačamo ga s tisfov poštninov, štero do mogli naročniki odsehmao davati, kda dobijo do rok kalendar. Vsaki naročnik, šteri dobiva na skiipni naslov Marijin List, to je, šteri plačiije samo 10 Din. naročnine za Marijin List, more odsehmao vseli, kda dobi do rok kalendar, plačati 2 Din. poštnine. Iz te poštnine pride okoli ede-najset jezero dinarov. Ostalo bi nam tak samo tri jezero dinarov duga.
Kak pa namenitno te dug, teh 3000 Din. poravnati! ? Z interešom bodoče fundacije. Dug, ka se nam napravi pri vudavanji Marijinoga Lista i kalendara, name-nimo poravnati z intereši tiste šume, štere ešče neraamo ali štero botno meli, če te nam dragi naročniki nakJonjeni. Ka ščerno s tem povedati!?
Mi bi radi eden fond zbrali, edno fundacijo položili i bi z intereša te fundacije, toga fonda leto za letorn pokrivali pritnenklaje pri našem M. Listi i kalendari. Zdaj, kda dokončavamo 25 letnico M. Lista, bi radi prvi deo za to fundacijo nabrali. Se zna, ga samo tak naberemo, če te nas, dragi naroiČniki v tom prizadevanji podpirali. Mi bi bili popunoma zadovolni, če bi nam vsaki naš naročnik satno eden dinar da-riivao za fond skoz deset let, ali pa naednok dao 10 Din. Te penez se ne bi trošo, nego bi stao v kasi ali bi se kakša zemla kupila za njega i intereš te šume ali haski te zemle bi se porabili za pokrivanje zgiibička pri M. Listi i kalendari Srca Jezušovoga i za lepšanje, povekšanje oba.
Če bi nam dao vsaki naročnik M. Lista samo eden dinar na leto, skoz 10 let, to je skupno, deset dinarov, bi za 10 let meli 60.000 dinarski fond ali fundacijo i bi vsako leto do 4000 Din. intereša ostalo za pokrivanje zgubička pri izdavanji M. Lista i kalendare ali za povekšanje i lepšanje oba.
— 29 —
Prosimo vse naše dobre naročnike, naj po svojoj mogočnosti slišijo te naš glas, ga posluhnejo i že letos plačajo. Najjakše i najležej bi se plačao dar za fond s poštni-nov za kalendar. Kak pač što more i šče, ne silimo nikoga za te dinarček za fond. V M. Listi borao vse objavili, ka što da za te fond.
Kda bi to vse pojasnili dragim naročnikom, jim želemo, naj se pri novom, povek-šanom kalendari iz srca razveselijo, naj njim bode čtenje diiši na hasek, teli na zdrav-je, vrednosti pa na povnožitev!
Kalendar Srca Jezušovoga dobijo vsi naročniki Marijinoga LJsta brezplač-no! Kim hodi Marijin List na skiipni naslov, fo je ki plačajo samo 10 Din. za njega, plačajo 2 Din. poštnine, kda ga do rok dobijo. Kira hodi Marijin List na lastni naslov ali doma ali prek mej države, to je, ki plačajo več kak 10 Din. za njega, ne plačajo nikše poštnine posebi, ar je poštnina zraiunana v povek-šano naročnino.
Naročniki samo Novin dobijo kalendar Srca Jezušovoga za polovično ceno to je za 5 Dln. Ki ga želejo raeti, naj pošlejo 5 Din. upravi v Črensovce na položnici.
Naročnlkom Novin i Marijinoga Lista se oda kalendar za 10 Din. Dobi se pri vredništvi i upravi M. Lista v Črensovclh, v Prekmurskoj tiskarni v M. So-boti i pri širitelaj Novin i M. Lista v vsakoj fari.
Vse vas srčno pozdravla i vam vsem vse dobro žele v Srci Jezušovom, posebno toga obilen blagoslov
Vredništvo i uprava M. LISTA v Črensovcih.
GLAVNA IMENA SVETNIKOV.
Abdon (i Senen), m., 30. jul. Abraham, očak., 9, okt. Adalbert(Vojteh),p.,23. apr Adam (i Eva), prvi stariši,
24. dec.
Adelhajda, vd., 16., dec. Adolf, p., 11. febr. Adolf, spoz., 12. jun. Adolf, p., 17. jun. Adrijan, tnant., 8, sept. Afra, muč., 24, maj, 9. aug. Agapit, papa, 20. sept. Agata (Doroslava), d. m.,
5. febr.
Agaton papa, 16., febr. Agaton, rnuč., 7. dec. Agripina, d. m., 23. jun. Albert. p., muč., 8. apr. AlbertVel., spov., 15. nov. Albin (Belko), p., 1. marc. Albina, d., m., 16, dec. Aleksander, p., 23- apr. 3.,
maja, 11. okt., 12. dec. Aleksandra, muč., 20. mar-
ca, 18. maja. Aleš, spov., 17. jul. Alfonz, p,, 23. jan. Alfonz, Lig., p. 2. avg. Alfonz, Rodr., spov., 30. okt.
Alfred, apat, 12. jan. Alojz Gonzaga, sp. 21. okt. Amadej, spov., 30. marca. Amalija (Ljubica), 10. jul. Amand, p., 6. febr. Ambrož, p., cerkv. vuč.  7.
dec. Ana, mati Marije Device,
26. jul.
Ana, prorokinja, 1. sept. Anaklet, papa, 13. jul. Ananija, muč., 25. jan. Ananija, muč., 1. dec. Anastazij, mant, 22. jan. Anastazij, papa 27. apr. Anastazija, muč.,   6. febr.,
15. apr., 14. avg., 25. dec. Andrej  (Hrabrosl.)  K.,   p.,
4. febr.
Andrej Bobola, 21. maja, Andrej Avelin,   spov.,   10.
novembra.
Andrej apoštol, 30. nov. Angela Folinjska, dovica
4. jan.
Angela, dev., 10. maja. Angela Meriči, d., 31. maj. Anton, piišč., 17. jan. Anton Pad., 13. jun.
Antonija, dev., muč., 29. apr.
4. maja, 22. avg., 2. sept.
27.   okt.,
Antonin, p. 10. maja, Antonina, muč., 1. rnarca. Anzelm, p. cerkv. vuč.  21.
aprila
Apolinarij, p. muč.. 23. jul. Apolonij, muč., 18  apr. Apolonija, dev. m. 9. febr. Baltazar (Boltižar), kral,
6. jan.
Barbara, dev., muč., 4. dec. Barnabaš, apoštol, 11. jun. Bazilij,p.cerkv. vuč., 14. jun. Bertalan (Jernej)ap.24. avg. Benedikt, apat, 21, marca. Benedikt Niger, spov. 4. apr. Benedikt Jožef, sp. 16. apr. Caharija, papa, 15. marca. Caharija, prorok, 6. sept Caharija (i Elizabeta) 5. nov. Cecilija, dev. muč. 22. nov. Celestin, papa, 19. maja. Ciprijan, p. muč., 14. sept. Ciprijan   (i Kornelij),   mu-
čenca 16. sept. Ciprijan (i Justina),   mant.
26. sept.
- 30
Cirijak (Larg i   Smaragd),
mant. 8. avg. Ciril Aleksandrijski, piišp.
9. febr. Ciril Jeruzalemski, piišp.
cerkv. vuč., 18. marca. Ciril muč., 29 marca. Ciril (i Metod), slovanski
apošt. 5. jnl. Cirila, muč., 5. jul. Cita, dev., 27. apr.
Damaz, papa, 11. dec. Damijan (i Kozma) muč.,
27.  sept.
Daniel (Dana, Danica, Da-nilo), prorok, 21. jul.
Daniel (i tov.) m., 10. okt.
Darij, muč., 19. dec.
DariivanjeMarijino, 21. nov.
Demeter, muč., 9. apr.
Deodat (Bogdan),m.8. nov.
Deziderij (Željko), piišp. 23. maja.
Didak Jožef, bl. 21. marca
Dionizij, p. muč. 9. okt.
Dizma, desni razbojnik,
25.  tnarca.
Dobroga sveta Dev. Marija,
26.  apr.
Dominik (VladimiJ),   spov.
4. avg.
Dominika, muč., 6. jul. Donat, p. muč., 7 avg. Donat, p. 29. okt. Doroteja (Dora), d. m.,
6. febr. Doroteja (i tov.) d. m.,
3. sept.
Eberhard, p. 8. jan. Eberhard, p. 23. jun. Eberhard, p. 28, nov. Ecehiel, prorok, 10. apr. Edita, dev., 16. sept. Edmund, p. 16. nov. Edmund (i tov.) m. 1. dec. Edvard, kraomuč. 18 marc. Edvard, krao angl. 13. okt. Efretn, cerkv. vuč. 18. jun. Egidij (Roger i Odorik),
28.  jan.
Egidij od sv. Jožefa, 7. febr. Egidij (Ilij, Tilen) apat,
1. sept.
Eieonora dev., 21. sept. Elenterij, p. m. 20. febr. Elenterij, papa m. 26. tnaja Elija, prorok 20. jul.
Elizabeta kralica, 8. jui. Elizabeta (i Caharija), 5. nov. Elizabeta kralica, 19.  nov. Elizej, prorok 14. jun. Ema, dovica 19. apr. Emanuel, muč. 26. marca. Eraeram, p. muč. 22. sept. Ernerenci jana, dev. m. 23. jan Emerik, vojvoda spov.
5. nov.
Emigdij, p. muč. 9. avg. Ernil (Milan)  dev. 22.maja Emilija (Milica) dev. 17. avg. Emilijan (Miian) p. ll.sept. Emilijana (Milena) dev.
5.  jan.
Engelbert, p. 7. nov. Erazem, p. muč. 2. jun. Erik krao, 18. maja Ernest, p. 12. jan. Erntruda (Erna), dev., 11.
sept.
Etbin, apat, 19. okt. Etelbert, krao 25. febr. Eva (i Adam), prvi starši
24. dec.
Evald, muč. 3 okt. Evarist I.,  papov muč. 26.
okt. Eufemija (i tov.) d. m.
3. sept.
Eufrazija, dev. 13. marca. Eugenij, muč. 24. jan. Evgenij, papa 8. jul. Eugenij (i Makarij), muč.
20. dec.
Evgenij, p. 30. dec. Eugenija, dev., 25. dec. Eulalija, dev. m. 12. febr. Eustahij (i tov.)m.20. sept. Eustchija, dev. 13. febr. Evstohija, dev. m. 2. nov. Eutihij, m. iz Mezop.,
14. marca. Evtihij, m. iz Tracije, 29. sept.
Lazar, p., 17. dec.
Lea, ?2. marca.
Leon, papa, cerkv. vuč.,
11. apr.
Leon, papa, 19. apr. Leon, p., 22. apr. Leon.. papa. 28. jun. Leon, papa, 3. jul. Leonard (Lenarl), apat,
6.  nov.
Leonard Portom. spov.,
26. nov. Leopold Gaj., 2. apr.
Leopold, vojvoda, spov.,
15. nov.
Lidija, dovica, 3. aug. Lin, papa, niuč., 23. aug. Ljudmila, dovica, 16 sept. Lucij, pap?, muč., 4. marca Lucija, dev., muč., 13. dec. Ludovik Tol., p., 19. avg. Ludovik, krao. 25. avg. Lukač, evang., 18. okt. Lorska Mati boža, ll.febr. Magdalena (Majda, Magda)
Paciška, dev., 19. maja. Magdalena, spokornica,
22.  jul.
Makarij (Blaženko), A!.s op.,
2. jan.
Makarij, p, 10. marca. Makarij (Eugenij), muč., Maksencij, muč., 12. dec. Maksim, p., muč., 29. maja. Mak*ima, muč., 26. rnarca. Maksiniiljan,   p.,  21. febr.,
muč., 3. okt, 12. okt. Marcel.papa, muč., 16. jan. Marcela dovica, 31. jan. Marcelijan (i Marko), m.,
18 jun. Marcelin (i Klet), p., rn.,
26. apr.
Marij (i tov.), muč., 19. jan. Marije bl.  Device godovi:
Zaročenje z Jožefom,
23.  jan.
Očiščavanje (Svečnica), 2. febr.
Lorska M. B, 11. febr.
Oznanjenje M. B., 25.
raarc.
M. B. dobroga sveta,
26. apr.
Pomočnica krščenikov,
24.  maja.
Obiskanje Marijino, 2. jul. Karmelska M. B., 16. jul. Marija Snežna, 5. avg. Vnebovzetje M. B., 15 avg. Rojstvo Marije Device, 8. sept.
Ime Marije, 12. sept. Marija 7 žalosti, petek po
tihoj nedelji i tretjoj ned.
v sept. Rešiteljica voznikov,
24. sept. Rožnovenska Kraljica,
prvo nedeljo v oktobri. Dariivanje Marijtno, 21. nov. i Nevt. popr. 8. dec.
Stenski kalendar Srca Jezusovoga
Blagoslovo bom celo hišo, kde bodo postavili i častili podobo mojega presvetoga Srca." (Obliiba Srca Jez.)
;
za leto 1931,
,,Osebe, ki bodo širile to pobožnost, bodo mele svoje ime zapisano v mojem Srcl 1 to tak, da to ne bo nlkdar zbri-sano ž njega."                                      (Oblliba Srca Jez.)
Januar
Februar
1   Č   Novo leto
2  P   Najsv. Ime Jezuš.
3  S   Genovefa
4  N
5  P
6  T
7  S
8  Č
9  P 10 S
Tit p.
Telesfor
Sv. Trlje Krall
Lucijan m. Severin op. Julijan m. Agoton p.
11   N
12  P
13  T
14  S
15  Č 16
17
P
S
I. Sv. Driiž.. Hlg.p. Ernest p. Veronika Hilarij p. Maver. Habakuk Marcel p. Anton piišč.
18 N
P T
S
19
20
21   _
22  Č
23  P
24  S
II. Stol sv. Petra Marij i tiv. Fabjan in Seb. Neža d. m. Vincencij Zaroč. D. M. Timotej papa
25  N   III. Spreob. Pavla
26  P   Polikarp m.
27  T   Janoš Zlatoviist.
28  S   Marjeta dev.
29  C   Frančišek Sal.
30  P   Martina dev.
31  S   Peter Nol.
1  N    I. predp. Ignacij
2  P   Svečnica
3  T   Balaž p.
4  S   Andraš Korzini
5  C   Agata d. m.
6  P   Dora dev.
7  S    Romuald op.
8  N
9  P 10 11
12  Č
13  P
14  S
T S
22  N
23  P 24
25 2(3 27 23
H.predp. JanošM.
Apolonija Skolastika d. Lurška D. M. Sedm sv. ustan. Gregorij Valentin diihovnik
15  N   III. pred. Faust. J.
16  P   Julijana
17  T   Donat m.
18  S   Pepel.Simeonp.
19  Č   Konrad ptišč.
20  P   Elentarij
21  S   Severin m.
Marc
1  N
2  P
3  T
4  S
5  Č
6  P
7  S
2. post. Albln
Simplicij
Kunigunda
Kazimir
Friderik
Fridolin
Tomaž
8  N
9  P 10
11 12
13  P
14  S
T
!
3. p. Jan. odBoga
Frančiška Rim, 40 mantr. Sofronij Gregor Rozinadov Matilda kr.
1. post. Stol sv. P.
Peter Dam.
Matjaš ap.
Kvatri.Valburg.
Matilda
Kv. Aleksander
Kv, Roman op.
15  N
16  P
17  T
18  S
19  C
20  P
21  S
4. post. Klemen
Agapit Jedert dev. Ciril iz Jer. Sv. Jožef Volfram Benedikt apat
22  N   5. čarna Katar.
23  P   Viktorija
24  T   Gabrijel
25  S    Cep. Marija
26  Č   Emanuel
27  P   Marija 7 žal. P. p.
28  S   Janoš Kap.
29  N
30  P
31  T
6. cvetna, Clril
Janoš Klim. Modest p.
April
1  S   Hugon
2  C   Leon
3  P   Frančišek Pavl.
4  S    Izidor
Maj
Junij
5  N    Vuzem. Vincencij
6  P   Vtiz pond. Sikstp.
7  T   Herman Jožef
8  S   Albert
9  C   Marcel
10  P   Mehtilda
11  S   Leon p.
12  N
13  P
14
15 16 17 18
T S Č P
S
1. bela Zenon  p.
Hermenegild
Tiburcij, Justin
Teodor
Benedik
Anicet
Apolonij
19  N   2. Leon vellki
20  P   Marcelin
21  T   Anzelm
22  S    Varst. sv. Jožefa
23  C   Adalbert
24  P   Jiirij
25  S   Marko
26  N   3. Kletus
27  P   Peter Kanizij
28  T   Pavel od Križa
29  S   Peter tn.
30  C   Katarina
1  P
2  S
Filip i Jakob Atanazij p,
3  N   4. Najd. sv.Križa
4  P   Florjan
5  T   Pij V. papa
6  S    Janoš pri Lat. vrat.
7  Č   Stanislav m.
8  P   Prikazanje Mihaela
9  S   Gregor Naz.
10  N
11  P
12  T
13  S
14  Č
15  P
16  S
5. Antonin
Mamert p. Pankracij Servac Vnebohod, Bonif.
Zofija Janoš Nep.
17 N
22  P
23  S
Pashal Bajl.
Feliks sp. Celestin papa Bernard ap. Valens sp. Julija Deziderij
24  N
25  P
26  T
27  S 28
29
30
Č P
s
Risali, Marija p. Ris. pond. Vrban
Filip Ner. Kvatri. Beda čast. Auguštin Kvatri, Maksim Kvatri. Ivana Orl.
1  P   Fortunat
2  T   Eugenij papa
3  S   Klotild
4  Č   Telovo. Frančiš.
5  P   Bonifacij m.
6  S   Norbert sp.
7  N   2. Robert
8  P   Medard
9  T    Priraož i Fel.
10  S   Marjeta
11   Č   Barhabaš ap.
1Z P    Najsvetejše Srcc3ezuš
13 S   Anton Pad.
14  N
15  P 16
17 18 19 20
T
s c p
s
3. Bazilij p.
Vid
Jošt.     -
Adolf
Efrem
Julijana
Florentina dev.
21  N
22  P
23  T
24  S
27 S
4. Alojzij sp.
Ahacij m. Eberhard Ivan Krsliteo Viljem
Janoš i Pavel Mati v pomoči
31. N   I. Sv. Troj. Ang. d.
28  N   5. Leon p.
29  P   Peter i Pavel ap
30  T   Spomin Pavla
Stenski kalendar Srca Jezusovoga
BBom njim varno zavetje v živlenji,  posebno pa v smrti." (Obluba Srca }ez.)
za leio 1931
nRazlejao bom obilen blagoslov na njihova poci-jetja." (Obliibe Srca Jez.)
Julij
August
September
Oktober
November
December
1  s
2  Č
3  P
4  S
Presv. krv Srpna Marija Eliodor Vori, Berta
5  N   6. Cirll \ MeSod
6  P   lzaija pr.
7  T   Vilibald p.
8  S   Elizabeta
9  Č   19 mantr. Gorkam
10  P   Amalija dev.
11  S   Pij papa
12  N   7. Mohor 1 Fort.
13  P   Marjeta d. m.
14  T   Bonaventura
15  S   Henrik
16  Č   Karmelska B. M.
17  P   Aleš sp.
18  S   Friderik
19  N   8. VJncencH Pavl.
20  P   Elijaš pr.
21  T   Prakseda d.
22  S   M. Magdalena
23  C   Apolinar
24  P   Kristina
25  S   Jakob ap.
26  N   9. Ana, mati D. M.
27  P   Pantaleon
28  T   Inocen/j p.
29  S   Marte
30  Č   Abdon i Senon
31  P   Ignacij Lojol.
1 S   Verige Petra ap.
2  N    10. Porcijunkula
3  P   Najd. sv. Štefana
4  T   Dominik ap.
5  S   M. Snežna
6  Č   Preobr. Gosp.
7  P   Kajetan sp.
8  S   Cirjak m.
9 N
P T
l
10 II 12 13
14  P
15  S
11. Roman tn.
Lovrenc m. Tribucij, Suz. Klara
Hipol. i Kas. Euzebij sp. Velika tneša
16  N
17  P 18
19 20
21
22
T S Č P
s
12. Rok. Joahim
Liberat apat. Helena kr. Ludovik Bernard apat lvan Franč. sp. Timotej
23  N   13. Filip Ben. sp.
24  P   Bertalaa ap.
25  T   Ludovik kr.
26  S   Zefirin
27  Č   Jožef Kalazancij
28  P   Auguštin
29  S   GJavosek sv.lvana
30  N
31  P
14. Roza Lim.
Rajmund
1  T
2  S
3  Č
4  P
5  S
Marija tolaž. Števan kr. Mansyet p. Rozalija d. Viktorin p.
6  N   15. Pelagij m.
7  P   Regina d.
8  T   Mala meša
9  S   Peter Klav.
10  Č   Nikolaj Toled.
11  P   Prot, i Hiacint
12  S   Guidon. Ime Mar.
13  N    16. Notburga
14  P   Površ. sv. Križa
15  T   Nikodem
16  S   Kvatri. Ljudmila
17  C   Lambert
18  P   Kvatri. Jožef Kup.
19  S   Kvatri. Samarij
20  N   17. Evstahlj
21  P   Mataj ap.
22  T   Tomaž Vil.
23  S   Tekla dev.
24  C   Marija reš. vozn.
25  P   Kleofa sp.
26  S    Ciprijan m.
27  N   18. Kiizma i Dam
28  P   Vaclav kral
29  T   Mihael ark.
30  S   Hieronim
1  C   Remigij
2  P   Angeli čuv.
3  S   Terezija od D. Jez,
4  N    19. Frančišek As.
5  P   Placid i tiv.
6  T   Brunont sp.
7  S   Kral. sv. Rož. Ven.
8  C   Brigita
9  P   Dionizij
10 S   Mikloš Tol.
11  N
12  P 13 14
15  C
16  P
17  S
T S
20. Flrmln p.
Maksimilijan p. Edvard kr. KaVist
Terezija dev. Gal Lambert
18 N
P T
19 20
21 S
22 Č
23 P
24 S
21. Lukač evang.
Peter Alk. sp. Janoš Kancijan Orša Kordula Severin p. Rafael Ark.
25  N   22.Hrist.Hr.Hriz.0ap.
26  P   Evarist p.
27  T   Frumenci p.
28  S   Šimon i Juda ap.
29  C   Narcfs p.
30  P   Alfonz sp.
31  S   Volbenk
1  N   23. Vsl sveci
2  P   Diišni den
3  T   Hubert p.
4  S   Karol Bor.
5  C   Zaharija
6  P   Lenart sp.
7  S   Engelbert p.
8  N
9  P 10 T
24. Bogomlr p. Božidar Andrej Avel. Martin Martin papa Koska Stanislav Jozafat m.
15  N   25. Leopold
16  P   Otmar apat
17  T   Čudečineči Gregor
18  S   Odon apat
19  C   Elizabeta
20  P   Val. Feliks sp.
21  S   Dariivanje D. M.
22  N   26. CeciHja d. m.
23  P   Klemen
24  T   Jartoš od Križa
25  S   Katarina
26  C   Janoš Berhraans
27  P   Virgil Ahacij
28  S    Gregor
29  N   I. Adv. Saturnin
30  P   Andrej ap.
1  T   Eligij p.
2  S   Bibiana d.
3  Č   Frančišek Ksav.
4  P   Barbara
5  S   Saba
6  N   II. Adv. MJkloš
7  P   Ambrozij
8  T   Nevt. popr. D. M.
9  S   Peter For. p.
10  Č   Lauret. M.
11  P   Damaz
12  S   Sinozij
13  N   III. Adv. Lucija
14  P   Spiridijon p.
15  T   Kristina
16  S   Kvatri. Euzebij
17  C   Lazar p.
18  P   Kvatri. Gracijan
19  S   Kvatri. Nemez
20  N   IV. Adv. Liberat
21  P   Tomaž ap.
22  T   Zeno m.
23  S   Viktorija dev.
24  Č   Adam i Eva
25  P   Božič. Rojst. Jez
26  S   Štefan m.
27  N   Janoš evang.
28  P   Nedužna deca
29  T   Tomaž p.
30  S   David krao
31  Č   Silvester
- 33
Srce Jezušovo: moj rešiteo.
Temna noč je bila . . . zvezde so se vse poskrile . . .
Jaz sem hodo po lesnoj, strmoj poti.. na sredi nje je zijao prepad z globokov vodov, ki ne mela dna. Kre rcba iti neje bilo mogoče ... V prepad me sUi vsaki stopaj . . . Nazaj bi se obrno . . . a čakao je škodoželno sovražnik tam . . . Od sr-dov njemi je žarelo lice: čakao je, ka se obrnem nazaj, da me tnore sunoti v pre-pad brez dna . . . Svetlobe ne bilo . . . Rešitve od niked. Ubogi potnik, ka bi si začno? Na Srce moiega jedinoga prijatela si zmislim v toj groznoj stiski. K njemi zdehnem: Vsemogoči si, pomagaj mi, lu nega človeče pomoči! Strmina je kre pre-pada, ki je pun vode, šlera nema dna. Strmina, štero prehoditi kak bi mogo en otriijen popotnik!? Pa vendar mi pravi notrašnji glas: Prijateo, probaj i plezi gor!
Poskiisim i plezim i gledatn samo na-prej i idem samo za glasom, ki mi pravi: naprej!
Sem prišo na vrh preprada. Ravnica je bila tam. Te se je pa držalameni znana pot, ki setn jo telikokrat pohajao! Zdaj gledam nazaj na tiste, ki so me šteli po-topiti v globnčino prepada, štera ne je raela dna.   Osramočeni so staJi   tam,    da
njim je vujšo plen, na šteroga so že brti-sili zobe . . . Osramočeni so stali tam, hlapci pekla . . .
Kda sem vido svojo srečo, svojo člo-veki nemogočo rešitev, sem obečao Jezu-šovomi Srci, da bom iz zahvalnosti iskao samo njega, samo želo njegovoga Srca i tiste štere ma najraj: sirote. Diišice, ki lii-bite to Sree, ki ste dobile po njem tiidi re-šenje iz nevarnih poti, stopite k meni pa nti pomagajte iskati samo Jezušovoga Srca tolažbo i samo pomoč njegovim sirotarn.
Pa ka te me razmeie, vam ovadim, ka se Jezušovo Srce samo te potoiaži, če ma dobre diihovnike, ki iščejo božo čast i zveličanje diiš. Njegove sirote pa te do-bijo pomoč, če vsaki tak ljiibi svojega bližnje-ga, ka vsaki sirmak dobiza preživlanje neob-hodno potrebno najprostejšo preskrbo i streho
Da se te dvoji namen dosegne, hodi-te z menov diišice po tesnoj poti, po poti, na štero mečejo sovražniki zanke, na šteroj koplejo jame i postavJajo prepade. Ne bojte se teh: ravno te nevarnosti so orož-je, s šterim se te dvoji namen dosegne. Trplenje i molitev vse dosegne. Ž njima je rešo Jezuš svet, ž njima, jedino ž njiraa rešimo tiidi mi diko Srca Jezušovoga z dobrimi duhovniki i svoje bližnje z nevole. A s tem smo pa rešili sami sebe.      SRČEN.
Spcb lezusovo dobrote i lObavi puno, smiluj sb nam!
(Litanije Srca Jezušovoga).
V svetom pismi čtemo, ka je Jezuš okoli hodo i dobro delao. S hojov je delio dobrote. Ali ravno zato, ka je okoli hodo neje mogo teliko dobrot dehti, kak če bi namesti bio povsod. Kda je šo z ednoga kraja, je menjkao v driigom i sfalile so tam dobrote. Zato so mogli potrebčino trpeči daleč hoditi okoli za njim. Keliko bole deli dobrote njegovo srce zdaj, kda je na mes-ti, kda je v Oltarskom svestvi skrit. Vsaki lehko k njemi pride vsako viiro i vsaki hip, ar je povsod navzoči, v vsakoj farnoj cerkvi pa šče v kelikih kapelicaj! Ne trbe dneve dugo za njim hodid ali čaka'.i na njega, ka bi prišo z drugoga kraja k nam, je pri nas i mi smo pri njem. To dobroto Jezušovoga Srca zdaj premislimo. Premis-litno, ka bomo znali bili zahvalni. Dobro je to Srce do nas v Oltarskom Svestvi, kda
smo v nevarnosti i dobro je to srce do nas, kda smo v obilnosti. Za obe dobroti se zahvalimo.
Od lani mao obhaja Maticerkev god Jezušovoga Srca z osminov. S tem se opo-minamo vsi, ka bi se spomenoli z dobrot toga Srca. Dužni smo to včiniti, ar smo vsi v punoj meri prejemali i zajemali s teh dobrot.
Kda je Jezuš na križi že diišo pfisto, se je presmeknolo njegovo presveto Srce i je tekla ž njega krv i voda. Voda, štera pri svetom krsti očisti vsako dUšo od po-prijetnoga greha i jo spremeni iz roba pekla v dete bože. Krv, štera odpiisti vsa-ki greh pri svetoj spovedi i štera okrepi vsako diišo, ka se more grehov čuvati i ostati stanovitna v dobrom. I Maticerkev krasno lepo moli na god presvetoga Srca,
- 34
kda gleda njegovo rsno: Jezuš, boditidika ki iz sica levaš milošče! Maticerkev gleda to rano kak vretino, iz   štere   se   poleva. Poleva se pa, kda gori i kda je siiša. Gori v naših dušaj ogenj grešnih strasti, to   je grešnih nagnenj. Gori vu vseh,   doktč   ne smo premagali vseh slabih nagnenj.   Gori ogenj nečistosti, nezmernoga jela   i   piia; gori ogenj nevoščenosti, ogenj   hrepenenja po časti, po bcgastvi, gori   ogenj   srdov i gizde. O kak vničuje te strašen cgenj mla-do živlenje diiše,   štero je dobila pri   sve-tom krsti i svetoj spovedi.   I    toga    cgnja nišče ne more prerriagati, ptgas:ti     samo i jedino krv i   voda   Jezušovoga   srca — toga milošče. Ne pozabimo, dušice njego-ve, bože so te reči: ,Brezi mene nikaj ne morete včiniti." (Jan. XV. 5.) Nikaj   se   ne pi gasi brezi njega, brtz   njegovoga    Srca. Vse zmage, štere so si spleli svetniki, šte-rim se veselijo pokorniki   i   vsi   zveličani, vse te zmage je pridobila rana Jezušovoga Srca, štera je pogasila ogenj grešn;h strasti i diišo napojila pri svetorn prečiščavanji z močnov pijačov i okrepila z   krepkov jes tvinov, ka je mogla priti do gore   Horeb: do nebe. V drevej siiše, kda se je pcsiišila vretina lilbezni   bože vtebi — kda si spad no v srnrten greh — se ti to srce odpre i te polije; tak polije, ka ti iz   oči   priteče vretina britkih skuz. štere kda   točiš   nad svojimi grehi pri svetoj spovedi, se ozeleni posušeni, mrtev ograd tvoje duše. V dnevaj siiše, kda te svet otnami z svojimi zapeii-vostmi, veselicarni, bogastvcm, ka ne čiitiš v sebi nikaj, ka bi te vleklo k Bogi  -  ka te predratni, ka se ščista ne posiišiš, ka v smrten greh ne privoliš?   Ka   ti   pokaže min'ivost   sveta? Ka te navči, ka je pravo živlenje?  Ka te pripela na pot, štera išče samo tisto, ka ie večno! ? To odprto Srce Jezušovo je to. To ti giasno kriči: glej Bog je vmro raj i si srce prebodnoti dao raj, kak bi Itibo svet. Delaj tiidi ti   tak.   Trpi   od sveta a ne   liibi sveta! Liibi Boga i   diišo svojo   i diiše svojega bližnjega!
Pa če gledaš Jezušovo Srce, kda za-piisti nebo i se spiisti na zemlo, pri po-digavanji i v tvojo diišo pri prečiščavanji ali kda se zdigne z ollara, svojega stalno-ga prebivališča i se spiisti k betežniki, v procesijo, za blagoslovitev v cerkvi i zvu-naj nje, te ti odpira, dušica, bogastvo. Te teče z toga Srca tista pobožnost, šteroj se teliko veseliŠ; te   se   povekšava   broj
dobrih spovedi i prečiščavanj; te se deli stanovitnost v dobrom; te precvetejo lelije čistosti i rože goreče Jubezni do Boga i blžnjega; te se razlije njegov blagoslov na tvojo familijo, na zibelko tvojega dete-ta i na trdo ležišče v tiijini kriih služeče-ga oče; to trosi toga Srca rana srečo na tvoje pole i tvoje celo imanje, da moreš ne samo ti živeti, nego da moreš tiidi nje-govoj diki i njegovim sirotam kaj voščiti. I hvala tvoia ka naj bi bila za to \eiiko dobroto Srci Jezušovomi ! Odpreto je t'i Srce i curi iz njega krv i voda, cu-rijo iz njega milošče, ka bi pogasile tvoj ogtnj i polejale tvojo siišo. Naleči zato vusta svoja na to rano i odpri svoje srce, kda čiitiš, ka gori v tebi ogenj grešnih po-želenj i pravi, pravi iz celoga srca: Srce Jtzušovo pomagaj!
Pa kda ovaraš, ka si mrzeo gratao, ka je mrlo živlenje v tebi, štero ti je Jezuš dao, ka se je vse posiišilo po smrlnom grehi, o zdehni k tomi Srci i je prosi: Srce Jezušovo spokori me!
Pa da se začneš silšiti, kda ti začne molitev i pobožnost teška postajati, kda se te loti mlačnost, o natekni svoje srce na odprto to bože Srce i zdehni: Srce Jezu-šovo polej me s tvojimi miloščami! Tak boš zsb alen 7,a njegovo dobroto v dnevaj nevarnosti i nesrečl
Kda pa okoli hodi med nami ali sto-pi celo v tvoje srce, kda je na oltari vu svetom ciboriji ali kelihi izpostavieno, o diišica te pa se njemi tak zahvaltij, ka boš prosila tisto, ka ma najraj: Iščile kralestvo bože I Prosi za Matercerkev. On je pravo, on, boži Zveiičiteo: Jičite najprte krales-tvo bože, vse driigo vam bo dodeljenoJ" (Mt. VI. 33.) Molimo za Matercerkev, za njegovo sveto zaročnico, za njene namene, te vse ostalo, ka potrebiijemo, dobimo. Za Matercerkev moliti najmre pomeni: moliti ne samo za svojo, nego za vse diiše, Samo tak je moio Jezuš sam. Zato je te namen pri molitvi njegovomi Srci najdragši i nosi največ sada.
Od,uto je Jezušovo Srce za nas, od-prto naj bo tiidi naše za njegovo. Odprto naj bo za njegovo, zaprto pa za svet. To je hvala Srci Jezušovomi, ki je dobrote i ltibavi   puno   do nas.


Herodeš da spoklati dečico v Bethlehemi, ar mlsll ka je med njov tiidi Jezušek. Vkano se je.  Jezuš,  koga je šteo moriti, je postao njegov sodnik. Včl se s toga, ka vsaka hiidobija pride na sodbo božo, niedna toj ne vujde.
36 -
Mihael Kranjec:
Kapale so snežinke
V polmrak ranoga večera v sredozi-mi, so vdarjali zvoki muzike iz hiše, giz-davo i mogočno, polpijano so se giibili nekarn po vesi, kak da bi šteli k slednjoj hiši, kak da bi radi vsakšega obinoli po-sebi, njemi povedali kaj veseloga i ga s sebov pozvali. Pijano so se šetali po škednji, včasi tiše, nato pa glasneje, včasi nebrano, kak da bi se kregali. Kak da bi bili to ljiidje i ne glasovi, skoro, da bi jih človek vido, bi šo k njim i si z njimi kaj zgučavao. Bas da se je najdale odpravo, ne deleč bi flauta kaj !epo-ga lagala. Šče dele bi odvandrao krnjčt i gosli, kak da bi se šteJa za nekšo stvar kregati, štere ne. Tišje pa so bile cingole i kontra je samo nikaj muvila, kak da bi sedelazapečjov j prikimavala vednakomčrno:
„ . . . ja, ja . . . ja, ja . . . "v val-ceri i bole strganoj mazurki, ali v poiki i koračnici se je popaščila i bole živo pri-klumavala, pa kak da bi s trudom i nevo-lov to činila. V čardašipaje že komaj ho-dila vštric ovim. Kak da se krega, čemeri, protiguči, pa ka vse to .   .  . !
Ljudje so piepevali pobožno primerne pesmi, eli tiidi so zaspevali robate, kak da bi jihobojenavdajale z vednakim občiitjom, skoro, da so se neškrne jokale — naimre ženske. 0, vej so lepe naše domače pes-mi, niti sami ne vemo kak, le ob poseb-nih prilikaj. Pa so že takši naši dečki: Od soldačije jih prinesejo, šče grde včasi. Pa so že takše naše dekle: V rezi je čiije i misli, kak so tiste lepe i je spevle do-ma: veli znam novo, Pa ne dišijo po do-mačoj zemli nikaj. Vej so več nikaj nej v navadi, tista na priliko, od gredice, ki de jo dekle skopalo i bo na nje nasadilo tro-je rož; tista od včelice; tiidi na Marka so pozabili, driigi so natn ga vkraii i ga nas-kori ne bomo poznali, da je naš; tisto, da smo malo zaspali i je te Jezuš mimo šo . , . i se vo gučijo s tistov štajarskov za dobro volo i da pijčjo:
.   .   . Jezuš in Marija sta tiidi vince pila .   .   .
I nato so plesali, veselo i razkošno v prenapunjenoj hiši, da so se janke žensk zadevale ob klopi i liidi okoli i so njim obrazi žareli kak negda, gda so prvikrat plesale z mladimi dečki. Sneha pa je z veselo nesrečnim obrazom gledala po mlajših to-varišicaj  i  po   starejših,   kama   de sama
šla i odked se več nigdar ne povrnč; iz mladosti, lepe, brezskrbne — v živlenje puno bridkosti. E!i znate, ka se to pravi: stati na pragi. Tam notri so dragi, ti pa moreš iti v svet. Tam odzaja je mladost, ti roko njoj davleš v slovo, s skuzami v očeh, eli čas beži neptrgoma i te vleče s sebov, če ščeš eli ne. Bridko i tužno je, pa človek komaj te spozna, gda že pogled-ne skoz dveri v mraz, pa če tiidi je prlč vsigdar la želo . . . Komaj da so se nji-ma z mladožencom včasi srečale oči za hip, pa kak da bi tii sedela dva tiihinca, možki pa ženska, ki sta se zaj ob prvim srečala. Starešfna je modro sedo nagnjen malo nazaj, kak da bi premišlavao, ka de zdaj pravo i je gizdavo gledala rdeča po-snehalja okoli. Mlade posvarbice pa so žel-no čakale, gda j>h što pozovž p]feat. Kii-harica je pa drkala po vseh potih hiše, kak da ne bi znala gde ma glavo i pri vsakom stopaji zdehnola:
,,Bcg moj, Bog moj!"
Eli kak da njoj največ brige dela tisti dečji šereg, šteri tam po kotih v prekliti postanjiivle, gleda v pričakiivanji v kuhinjo odked prijetno dišijo najiazličnejše stvari: kemin, prpeo, paprika, klinci pa — jestvi-ne — huj! kak to ščegeče v nosi! Gle-dajo želno v hišo, odked se njim s stola smejejo bidri, genjene makove siikanice, gibanice, pune kante — oj I — pa ka bi vam pripovidavao, vej sami to vse bo-le znate kak jaz,
KBog raoj, Bog moj, deca, odked se vas je telko nabralo! Skrijte se nekam, ka nete zaslorabe delali. Ite domo, tmica de, ka ne zablodite!" je naganjala med drka-njom kiiharica. »Viitro pridite, viitro de sneha na kopanjo davala." Pa što bi njo posliišao i bogao. Deca so se šče tesneje stisnola v kot, rnalo njim je svetloba raz-svetlžvala ličeca pod starirai krščakeci i prevelkimi robci deklicam. V drugom koti pa sta slonela dva starca, vo od kosmatih lic njima je odsevalo pričaktivanje. Včasi je šče šteri stopo proti hiši i liikao nekaj časa v njo v začudenji. Zaj pa zaj je šteri driižban zadeo za deco. Pogledno jih je, nato pa njim je dariivao vsakšemi falat vrtankov.
nEli bi šla domo?" je pitao osem-letni dečarec devetletno deklico-sestrico, ki je slonela v koti, kak se hodi v hišo. »Trni-
— 37
ca je voni,  pogledni!  Kesno  je že .  .   . Strah de naj."
MNe šče . . . Ka bi že doma. Vej je kotnaj obed tnino, zaj šče tak nikaj ne. Pri veččrji ka bo. Pa tiidi sama ta,kda vsi žodi-dejo domo."
Maloga Lujzeka je obhajalo mrzlo občiitje, gda se zgledno skoz dveri v tmi- r co. Mrzlo je prihajalo tam odnet, eli njega je bilo le bole strah. Pa če je šče takši junak človek, groza ga obide, gda more domo, pravimo okoli ponoči i čiido bi bi-lo, ka Lujzeka ne bi. Pa je pozablao na strah pri pogledi na jestvine v kiihinji i v hiši.   Ve je sam Bog, gda so prišle senje:
Tudi on sedi za stolom pri mlado-ženci. Driižbanje nosijo gor, se zmenjajo, liidje pa se smejejo. 1 smeje se tiidi Lujzek, na tiio, samozavestno, kak da bi bio stare-šina- Na stoli je skleda, cela kokoš vo kaže bedre; pa ka, če je že sit, kak naj je. In nato zaspevlejo :
. . . »Primi, bratec, kupico ! . . . . . Naš Lujzek je najmlajši . ."
In nato zaplešejo veselo-o!
MNe stoj na pragi, da ne boš na po-ti!" ga je potegnola Marička za rokav, ar je stao na pragi i gledao z odprtimi očmi v hišo. Predpasnik, ki ga je meo gori za-pičenoga, se njemi je poškalo iz froš in iz njega je zdrsno falat vrtanka, zdroblenoga i odščipanoga. Prigno se je, pobrao boži dar i ga pobožno kiišno. To je bio edini falat, ki ga je dobo td večer.
»Jezuš kelko si odščipao 1" se je čii-diivala Marička, njemi pa je stopila pred oči mati, štera leži betežna doma lačna v nezakiirjenoj hiši; ki čaka, če bi njoj mo-goče prinesla falat vrtankov ali pa kruha. On pa je šče te falat, ki ga je dobo, ošči-pao; pa če je lačen !
Tiidi Marička je mislila na mater . . .
0, liidje boži eli znate, ka doma čaka mati lačna. Čaka na njeva — ves po-poden sama — lehko ka se že stara, ka jiva ne tak dugo. Vej bi šla I Tttdi Marič-ko že skrbi, da je tak gosta kmica. Kak pa naj ideta, če sta šče ne nikaj dobila, nišče njima ne ponudo ne župe, ne kaj drugoga. Zgučala sta si prle, ka ta župo jela, vrtanike, kriih pa pogače ta pa sprav-lala za mater — kak pa če bo kaj. Včasih je bilo vnogo, pune predpasnike sta pri nesla, dva, celo tri dni so meli zadosta. Lepo je bilo včasih, ali dnes . . ! Driižba-nje hodijo mimo, nišče nikaj, smeh zado-volnošče njim igra na vusticaj. Kuharica se obregne šče celo, gda jih vidi, drtigi pa
se za to šče bole ne brigajo. Čas pa je bežao, bežao neznansko hitro. Te se je zmislo pozvačin. Pipo je držao v viistaj, obstano je med njimi, jih pregledavao.
rDeca, kelko vas je ?" Vidilo se je, kak bi se smehlao, ka jih je telko.
,,Jee ! Vnogo !„ je djao eden odzaja.
»EH ste lačni ?"
»Jeee! Pa kak 1" je zategno ov od-zaja, nešterni so se na glas zasmejali.
MBi jeli?"
3i."
rBi pili ?"
,Bi."
Vsem se njim je vidilo, kak da se je malo samo zrnenjao z njimi: — Ščete? — Ščemo ! Pa njim je pokazo pred nos praz-no pesnico: Naa ! Hihihihi! Božen si pozvačin ! Pa se je povrno te, za njim je nesla kuharica v skledi rezance. MEsi, za menov!" Vsipali so se za njim, v malo hišo. Tam je posadi okoli stola — vse na-puni jih je bilo, — tiidi šterca sta prišla.
nJejte!" Ne bi Irbelo prigučavati, za tiekaj hipov je bila skleda prazna, pa njim je kiiharica ešče ednok prinesla z vzdihom : Bog moj, Bog moj !
,,Zaj pa vsi domo", je pravilate. »Ka ne te v napoto." Nato so cšče poluknoli v hišo, nato so se pa počasi giibili domo. Na posteli je ležalo po vrtanka. Lujzek se je zagledao v njega :
BViš, Marička? Nikoga nega notri. Što bo znao, zbeživa?!"
»Lujzekl" Potiihno je, domo pa bi le najšla. Za hip bi se skrila nindri, da jiva nišče ne bi vido.
O kak grda, slaba navada je to, ka deci davlejo starišje postopat pred podok-nom! Kelko pohujšanja, kelko greha, kel-ko podivjanosti to rodi!
* *     *
BKa pa vidva ne bodeta šla domo? Vama šče ne zadosta? Bog moj, Bog mojl" se je lovila kuharica za glavo. Zosagano sta jo gledala bratec pa sestrica, pa sta povesila pogled. Stala sta nepremično, kak da sta ne čiila.
BE, piistite jiva, Trezal Naj bodetal" jiva je brano pozvačin, ki je prišeo mirao. wEsi hodita k peči, ka se segrejeta." Posa-do jiva je na kamen k peči. rČida pa sta?"
MRečna." Ponudo njima je ešče hrano. Za mater je posebi dao. Toplo je prihaja-Jo od peči, da jiva je omamlalo, s polod-prtimi očmi sta gledala po hiši, po plesal-caj. Kak da bi bila v nebesaj. Toplo od-zaja — hrane zadosta — muzika   .   .  Po-
- 38 -
mali sta pozablala na vse, samo kak zda-leč je potrkao včasi (odmev) spomin na mater. ,,Pa ka bi šče zdaj doma, zdaj bo glžvno, pri več^rji. Komaj va nosila. Tomi do mati veseli!" Včasi jiva ]e što čemerno pogledno, pa ka njima pogled, pravo pa zato nišče nikaj.
Minjavala je večerja, sneha je kiišii-vala po vrsti, od prvoga do zadnjega. I sneha je nazadnje obstanola pred malima i jiva kiišnola, da sta ne znala kaj i kak i sta jo zosagano gledala.
BSta lačna? Gospod pozvačin, deci jesti!" je zapovedala i je šče velela: BNa-kladite njima pa njima dajfe. Te pa ta šla spat, ar sta že sneniva . . . Pa viitro pali pridite, deca!"
BTo je angeo", je pravo Lujzek proti Marički.
Ne guči tak na gias.
I nato sta se napotila domo ; — ve-selo njima je bilo v srci, na licih sta šče čiitila vročino kiišca, kak da bi jiva mati kušnola . . . Mati . . . Kak jiva že zaj čakajo. Na steno se naslonijo i posltišajo, še bi što šo. PoslUšajo i si premišlavlejo. Starajo se: Mislijo ka lačniva prideta. To do gledali, naj ta skladala pred njih, ka sta dobila.
,Oj, deca, što vatna je pa telko dao ? .  .  . Bog njemi lepo plati .  .   . Vzela bo falaček i bo jela. ,Oj, deca!'
BJezuš, kakšatmica! — Sneži! — Joj, do kolena je že globoki sneg 1" Vstanola je v srci briga. Malo se je bJiščao sneg v odsviti svetlobe skoz okna. Što de kazao pot, da ne bi zablodila. V snegi takšem. Kre konika je na vsakšem kraji globoka graba. Stopi mimo, poškališ se v vodo, nigdar te nišče več ne reši. Ka bi poina-galo, če bi zvao.
»Vrniva se!" je proso Lujzek. BDa do driigi šli."
,,Tak ne nikoga, ki bi v te kraj šo. Samo hodiva, mati naj že žmetno čakajo .." Brozgala sta po snegi, iskala poti, tak sta bole hodila. Na desno pa na levo so se-njale hiše, vseščrom mir, tisti strašen mir, šteroga se človek tak boji. Samo odzaja se je čiila muzika, kričanje pozvačina i drtiž-banov i spevanjevKa njim, v toploj hiši, brez skrbi . . . Šo je sneg, kapao mehko i raho, božao z mrzlov rokov. Muz.ka je pomali zamrla — sam Bog ve, gde sta hodila. Vidilo se njima je, ka ideta po pravoj poti, i zato sta šla samo naprej, na-prej. Skoro se bo prikazalo drevje i tned drevjom hiša — kuča. Da nega drevja od severa, bi jo že veter zdavna odneso. Lepo
je tam. Daleč od tam so dtiige hiše, ko-maj da bi jih v mirnom poletnom večeri iehko dosegno krik. Pozimi je pusto tam. Nindri ne dece — samo Lujzek i Marička gledata skoz okno v zasneženo naravo. Sa-rno v nedelo ideta včasi v ves. Ovak pa sta vsigdar pri raateri, zdaj celo, ka so mati betežni, prej da so jako betežni. Re-san, ka so betežni. Pa kak tiidi ne bi bili s!abi, da se nigdar ne najejo dosita. Malo župe na den .   .   . Kak do zdaj radi! .   .   .
MGde sva?" se je zosagala Marička i obstanola.
nGde?" je pitao Lujzek v polsenjaj. ,,Tak me zebč. Triiden sam." Strmeo je v tmico, skoro da ne vido Maričke, Otriije-nost njemi je ležala v teli i omotica se ga je poiaščala. Legeo bi i senjao, legeo si pri steni k materi stisno bi se k njoj, da bi r.jemi bilo toplo.
BVej bi že mogla biti doma" ?" je skle-pala Msrička.
»Kriči, lehko de što čiio!" — Marič-ka je premišlavala.
BMaaaati!" Jeknilo je v ttnico, čiid-no i strahotno, da sta se stisnola driig k driigomi. Glas pa se je razgiibo, niti od-mevalo ne.
»Bole na gla»!" Ona pa kak da ne bi viipala.
MDa se tak čiidno čiije . . . Matii!" Te je Lujzek spadno, onemogeo, napo v senjaj, skoro, da se je ves skrio v sneg. Kak da nešče vstanoti.
»Jezuš"! se je zosagala Marička. MVstans, Lujzek, skoro bova doma. Tak se m\ vidi, ka vidim posvet skoz edno okno. Mati svetijo i naj čakajo."
BIdi Marička, pa najdi hišo. Te pridi po mene, tečas si že odpočinčm. Kak je toplo! Idi, pa se pašči 1"
nNe! Nesla te bom." Nikaj ne po-magalo, vzd gnola ga je i je s silnim na-porom gazila sneg devetletna, onemog-la, je nesla osetnletnoga brata. Sam Bog zna, po šteroj poti hodita, lehko ka šče po poti ne. Pa ka, naj se zdaj obrneta? Vej ne več sledov, odked sta prišla. 1 Ma-rička je molila Boga, v smrtnom strahi i skrbi i prosila vroče Boga, da bi najšla pot .   .   .
Sneg pa je  kapao .   .   . kapao .   .   .
Te je Marička zadela za nekaj <r-doga, tak se njoj je vidilo, ka je drevo, nagnjeno k zemli, debelo; pod njim niti snegd ne. Spadnola je onemogla pod nje, Lujzek je mirno obiežao na hladnoj zemlj.
,,Malo počinem, te bom ga ležej nes-la. Vej nemava več daleč domo. To je tis-
— 39
ta stara griiška na Potji. Ka bi se zdaj starala več! Naskori bova doma, mati!" Lujzek pa je senjao od griiške:
BŠče pomliš, Marička? Tii sam lani vzeo goloba!?" 0 neboga deca!
Snežilo je, snežilo .   .   .
*   ' *
Te se je mati vzdignola, duže ne mogla čakati. ,,Polnoči bo, lehko, ka ne viipata domo." Vgasila je posvet, odprla je dveri, pa stopila nazaj.
»Sneg ide . . . ! Bog I" Zbrala je vso moč, ki jo je šče mela, se pokrižala i sto-pila v noč. Iskala je v tmici pot na konik. Posliihnola je, lehko bi odked čiila zazava-ti . . . Vse je tiho. Sneg jo je božao mrz-lo v obraz. Hodila je žmetno, se opotekala od slabosti, počivala pri vsakšem tretjem stopaji i si odihavala.
,,Da satn njima dopiistila . . . !" se je starala. Sirmačeka sta prosila, če smeta. Ali naj njima branim?! Lehko, da se najde što dober, njima pontidi falaček   vrtankov.
Bridko je živlenje  i ali naj že mala dečica vse kuša.
„0 Bog! ne daj, ka bi onemogla i" je molila. Čiitila je silno onemogJost. Že dva meseca ne bila nikaj gori, zdaj pa v sneg i mraz . . . Šče je posliihnola, nato pa — ve sam Bog, gda — zasenjala . . . Sedijo za stolom, njima žarijo oči, vo skla-data, ka sta dobila. ,To vse je za vas, mati!" »Jejta, deca! znam ka sta lačniva; tatn sta ne jela, samo da bi meni prinesla. Ka bi že zdaj kušala bridkost življenja. V vajinih kupicaj de tak samo pelin." Nato so pa malo vsi trije jeli. ,,To ta pa viitro mela. Zdaj pa hodimo v božem imeni spat." Obinola jiva je i  jiva   kiišnola   na
čelo. — o(-
tese je matištela prignoti,
pa ne mogla, spadnola je v gtibe pod nag-njeno drevo na deco. MDeca draga l Ma-rička, Lujzeki" Pa njeva sta spala brez d hanja. Štela je vstanoti, pa ne mela moči, obležala je nad decov brezi giba, brezi reči .   .   .
Z nebepa jesnežilopa je snežilo .   .
G ZDOMI IDE, G ZDOMI IDE
NARODNA.
G zdomi ide, g zdomi ide Jarkovič Jiiri; Doma si odstavla Svojo liibo.
nČakaj, liiba, čakaj, Dvanajset let čakaj!" Dvanajset let minolo,
Njega ne  je bilo.
Prvikrat letela edna mlada ftica, Jarkovič Jerica: BOdi domo, odi, Jarkovič Jiiri, Tvoja luba tebe odstavla!"
«Nejdem domo, nejdem, Niti ti ne verjem! Nejdem domo nejdem, Niti ti ne verjem!"
Drugikrat letela edna mlada ftica, Jarkovič Jerica: BOdi domo odi, Jarkovič Juri, Tvoja liiba ide že za driigoga!"
»Nejdem domo, nejdem, Niti ti ne verjem 1 Nejdem domo, nejdetn, Niti ti ne verjem I"
Tretjikrat letela edna mlada ftica, Jarkovič Jerica : MOdi domo, odi, Jarkovič Jiiri, Tvoja mlada liiba za rumenim stolom, Za rumenim stolom, pod zelenim vencom
Domo pride soldak: »Dober večer Bog daj, Draga moja svatba!" Kupice natačo, Soldaki piti davlo. Soldak se napije, Miadoj snehi poda; Notri njoj je piisto Zaročeni prstan. Sneha se napila, Dtišo je spiistila . . .
MTo ti bojdi, liiba, Zakaj liibiš drugoga!'
		
		
		
Zapisao:	Š.	K.
-4(3-
(|2S2^!S^:S22K2S2^7ZS3^^
IBBUJ     SMEŠNICE.     JHHB|
I.
IV.
To je pa d6nok grozno delo v sose-dovoj hiši že 7 dni eden človek leži pa ga ne pokopajo.
—  Zakaj pa ga ne pokopajo.
—  Zato, žr je ešče ne mro.
II.
Betežnik: Ka! 100 koron košta edno-ga zoba skiibljenje? No da hitro zaslužijo te peneze.
Doktor: No, no, kak se vam vidi! Jaz poniali tiidi lehko zob skubnem, če ščete?
III.
Žena: Moj Bog, da sem trttdna. Celi den setn šivala.
Mož: Ali Šivanje je ne delo. Moj prijateo je pravo, ka pri ženskaj je šivanje telko, kak pri raoškaj itičkanje.
Žena: Tak, te pa to maš Francekove hlače, pa sftičkaj na nje tri krpe.
Mož: No da si čiidna ti ženska. Žena: Kak razmiš to? Mož: Pravla si ka je ne vredno z me-nov gučati, zdaj se pa že tri vore   kregaš.
V.
Strina, zakaj ste pa vi na stricov grob mesto korin šalato posejali?
Zato, ar je pokojni trnok rad šalato jo.
VI.
Doktor: Ka za nevole mate Fanika, što je betežen, ka ste me zvdli?
Fanika; Kobila pa ajta neščeta   jesti.
VII.
Gospod, vi ste tni dužni 2000 koron. Tak je!
Eto sam vam račun prineso, plačate ali mo pa šo k biroviji.
Pa mislite, ka vam tam vo plačajo? Nabrao: VOGRIN ŠTEFAN.
'^lIIIIIIkMMmi.
L&mM&mM
^š^š&^s&^&^fš&^Š&IF
Vidonski dečki popevajo si Mladoga jagriča zvolijo si: Strelao bom zavčeke, Pisane ftičice. Srcc veselo nai bo!
VIDONSKI DEČKI . . .
NARODNA.
Mati branijo njemi močno: ^Sinek moj, s toga pa dobro ne bo !" »Raj ščem smrt gor zet' Kak pa to ta piistit', Srce veselo naj bo!"
Dečko obeso je piikšo na klin ; Ostroga kamliča ne je vovzeo. Piikša je počila, Dečka je trofila, Dečko zdaj mrtev leži.
Kre njega Iečeta ftičici dve, Lepivi belivi, pisanivi obe; Kre njega iečeta, Dečka gor budita,
Dečko pa nemre stanot.'
Dečka pa v jamo neso . . .
Zapisao: Š. K.
Meša za pokojnim Majkešom.
PRIPOVEST.
Kisilakov Majkeš je mro. Njegova slednja vola je bila: ,,Ne pozabi, Kata, či merjem, odaj bika, peneze pa daj gospodi plebanoši na mešo."
BKa praviš, moj liibleni mož, samo bikai Odam ešče drugo tadi, tvoja diiša more raerno počivati na driigom svetil
K:silakov Majkeš je mro i so ga po-kopali.
Njegova lublena tiivarišica Kata je jo-kala i ga žaliivala eden čas ; na prvo se-nje v Soboti je pa gnala bika i je tiidi sebov vzela mačko.
Na poti se je srečala z mesarom.
- 41 —
»Kelko ščete za toga bika?" — pita mesar.
BNe  dosta, samo pet koron'"
Mesar jo je pogledno.
MNe špajsajte se z menov, povejte kelko ščete za njega."
»Istino pravim: pet koron, samo da jaz bika ne odam brez mačke."
,,Kelko pa te za mačko ščete?' pita mesar i se zasmeje, pa si misli: ve toj ženski je ttidi ne   vse v redi.
,,Trijezero petsto koron", odgovori ženska.
Mesar premišJava i začne računati, bik bi vago telko . . . za mačko prošena cena bi bila za bika, za bika pa za raač-ko .   .   . mačke rai ne trbe, jo piistim, naj
ide katna šče . . . bik ešče izdak po ceni pride.
,,Dobro!" pravi mesar.
I da ženi trijezero petsto za mačko i pet koron za bikd.
Kata je z odajov zadovolna i ide na-zaj domo. Po poti si premišldva:
,,Kak sem vidla je mesar mačko piis-to, gviišno de prle doma kak jaz, peneze za njo 3500 koron mi ostane. Gospon plebanoši morem dati ceno bika, tak ško-da nede velka.
Kata je šla v cerkev i je dala pleba-noši 5 koron.
Potom se je zahvalila Bogi: Diiša mojega pokcjnoga najde mir, jaz sem spu-nila njegovo slednjo želo.
Nabrao: VOGRIN ŠTEFAN.
Ja/^L^ivŽMvŽ«
ČEDNA DEKLA.
PRIPOVEST.
Ednok sveta je tu v Slov. Krajini ži-vo sirmak i te je meo edno hčer, ta nje-gova hči je bila tak čedna i lepa, da so vsi liidje cele Slov. Krajine samo od nje gučali.
Ednok je tii v našem kraji mladi krao hodo i tč je tiidi čiio gučati od te lepe pa čedne dekle.
Dao je povedati toj čednoj dekli: či je istina, ka je tak trnok čedna kak se od nje čiije i či de znala njemi rešiti trojepi-tanje, štera njoj on da, te si jo za ženo vzeme.
Prvo je to:
Na kraleskoj hiši jeste sto let staro predivo, s toga more ona zlalo prejo spresti.
Na to kržli da povedati ta čedna dekla:
Z velkim veseljom to včinim, či z pred našov hišov ležeče sto let stare stare pasike mi zlžti kolovrat dL krao napraviti ar to je nili mojega dedeka babica ne čiila, da bi se na lesenom kolovrati zlLta preja prela.
Te reči so se krali trnok  dopadnole.
Driigo pitanje je to:
V krdleskoj palači jeste edna potreta piitra, zakrpaj jo tak, da se na njoj krpa nede poznala.
Odgovori na to ta čedna dekla :
Gospon krao naj dž potreto piitro prle vo obrnoti, ar se gvant tiidi samo tak krpa.
Te odgovor se je krali tudi trnok povido.
Tretje pitanje je sledeče:
Či si ti dekla tak trnok čedna, te pri-di k meni i ne pridi, pokloni se i ne po-kloni, pa prinesi meni dar i ga ne prinesi. Či to doprinesčš, te te za   ženo   vzemem.
Krao si je tak mislo, či je šče ednok čednejša ta dekla kak je, ali to njetni li nede tnogla spuniti,
Ta čedna dekla je pa ne bila zob-ston čedna, zato si je ne dosta trla glavo nad tem pitanjom, nego je naprej vzela osla, potom je zgrabila ednoga goloba, šteroga je z ednim sitom dol podveznola i tak se je na osla sela; v rokaj je pa dr-žala dol pokritoga goloba. Somar jo je ne-so do kržleske palače.
Krao je ravno skoz okno gledao.
Kak je ta čedna dekla krala zagled-ne, stopi doli z osla i se njetni z kluma-njom glave nanizi i gori zdigne sito. Go-lob je včasi odleto nazaj domo.
Tak je prišla i je ne prišla, ar se je na osli prinesla, poklonila se je tudi i se je ne, Sr je niti edno reč ne povedala nego samo klumala; prinesla je dar tudi i je ne prinesla, ar je golob domo odieto.
To čedno delo se je krali trnok dopadnolo, ali ešče bole se njemi je dopadnola lepa deklina; za-to dao včasi diihovnika pripelati i se je z njov oženo.
Vse to se je tak zgodilo v pripovesti, či mi verjete ali pa ne.
Nabrao: VOGRIN ŠTEFAN.
— 42
Preliibi, ka ste prišli
Narodna.
Preliibi, ka ste prišli Semkaj o polnoči ? Ves Betlehem razsvetlen In' strah prebivle v njem. Nebesa odprla se, Prišeo Zveličar na svet. No, to sta dobro znala Marija, Jožef svef; Pa ne na znanje dala, Ka Šče se razodet. Iz Nazareta sta priJla, No zdaj skrblivo iščeta.
Paj žlahta betlehemska Odpravi dva grdc. Zdaj Jožef si zdihava On venkaj šče odit'; Marija tak narača: »Ne žalosti se ti! Marija, Čista vseh devic! Obriši skuze s svojih lic! Jaz tebe nigdar ne zapiistim, Či gli brez strehe spim."
Nabrao: Š. K.
Proslava bl. Hosane Kotorske.
V začetki julija so se vršile v Boki pili z ladje na suho zemlo, so zvonili vsi Kotorskoj veličastne proslave, kakše ešče zvonovje v cerkvaj, strelati so s štuki i Kotor ne vido i jih znamkar tiidi ne bo možari. V slavnostnom sprevodi so jih na-tak hitro. Na najslovesnejši način so naj- to pelali v stolno cerkev, gde so molili pri mre proslavili proglasitev Hosane Kotorske    trugi blažene Hosane.    Še    lepše   je   bio
sprejeti papov nuncij Pellegrinetti, ki se je pripelao na motornom čuni.   Pozdravili so
lavnih starišov. Bila je pastirica. Nato je ga eršek dr. Bauer i vnogi driigi govorni-stopila v katoličansko vero i postala do- ki. Nato so ga pelali pod baldahimom v minikanka. Vmrla je pred dobrimi    štiristo    stolno cerkev, gde je podelo zbranim ver-
za blaženo.
Hosana je bila hci priprostih pravos-
letami.
Slavnosti so se začnole že 27. junija
nikom nadpast/rski blagoslov.
Višek so dosegnole slavnosti   zadnji
z devetdnevnicov na čast blaženoj Hosani den, v nedelo 6. julija. Celi den je bila i so trpele do 6. julija, gda se je proslava edna sama slovesnost, od ranoga jutra, nad vse lepo končala. 3. julija se je pre- kesno v noč. Pred poldnom so prišli šče neslo telo blažene, ki je počivalo i tiidi vnogi romari iz vseh krajov po morji. Na-zdaj počiva v cerkvi Matere bože, v stolno to so šli vsi v prošeciji pred stolno cerkev, cerkev sv. Trifuna. Naslednje tri dni so se gde se je vršila slovesna pontifikalna sv. v toj cerkvi vršile slovesne potifikalne sv.tifcmeša. Mešiivao je papov nuncij Pellegri-meše. Vse dneve so bile večer slavnostne netti. Po evangeliji so meli predgo piišpek predge, ki so jih meli   znameniti   hrvatski    dr. Njarady i prečteli so odlok sv.   stolice
govorniki.
z dne 20. decembra 1Q27. s šterim je bila
Kolor je bio te dneve skoro premali,     Hosana Kotorska   prišteta   med   blažene.
da bi mogeo sprejeti teliko   vnožino   liidi,     Oda so čteli odlok, so pred cerkvov voja-
ki so prišli od vseh krajov, z bližnjih i da-    ki trikrat strelili s pukšami, nato so   zagr-
lešnjih. Blesk slavnosti je   povnožila   nav-    meli štiiki i možari, zazvonili so ysi   zvo-
zočnost vnogih piišpekov. Prišli   so   piiš-    novi v Kotori i tem so se   pridr(iži!i zvo-
pek iz Šibenika dr. Jerolim Mileta, iz Spli-    novje po ysoj Dalmaciji. To je bio trenu-
ta dr. Kvirin Bonefačič, iz Dubrovnika dr.    tek nepopisne radosti.
Josip Carevič, križevski vladika dr. Dionizij
Po poldnevi je bio slovesen   prenos
Njarady, hvarski   piišpek    Mihael    Pušič i    iz stolne cerkve v njeno cerkev,   štero so
barski dr. Nikola    Dobrečič.   ZagrebŠkoga    vso prenovili za to priliko, tak da   zgleda
erŠeka dr. Antona Bauera so sprijali v so-     kak nova. Prošecija se je   začnola    komaj
boto poldne kak  najslovesnejše.   Na bregi     ob 6 vori, ali donok so se    liidje   zbirali
kre morja se je zbrala velika vnožina liid-     včasi popoldnevi. Od sosednih far so priha-
stva s cerkvenimi dostojanstveniki i oblast-    jale prošecije pod vodstvom svojih plebano-
nimi zastopniki na čeli. Gda so eršek sto-     šov. Vse vulice so postanole pune. Proše-
- 43 —
cija je bila nad vse lepa Na stotine zas-tav se je zibalo nad sprevodom, bili so liidje v najražličnejših narodnih nošaj. Ig-rale so tii godbe, ki so slavnost napravile šče bole genlivo. Zastopani so bili v vsi moški i ženski redovi z Hrvatske i Črne gore. Bilo je vnogo svetnih diihovnikov i ogromna vnožina liidi. Pred triigov blažene so stopali dalmatinski pušpecje v prelepih oblačilaj i vsakši s svojov asistencov. TrU-go so nosili kleriki, ob strani so pa šle belo oblečene deklice. Za triigov je siedio baldahin, pod šterim je stopao eršek dr. Bauer. Za baldahinom pa so se vrstili cerkveni i svetni dostojanstveniki. Prošeci-ja je šJa iz varaša k morji i je od tu za-vinola na driigoj sirani v mesto po poti, po šteroj je blažena Hosana prvikrat sto-pila v mesto kak preprosta pastirica.
Na večer je bila neverjetna razsvetla-va cele Boke Kotorske. Na morji   je   bila
takzvana »bokeljska noč". Što nevidotak-še noči, si ne more misliti kakša lepota je lo. Številni reflektori so spremenoli noč v den, razsvetlene so bile vse ladje v nebroj posvetih i lampijonih. Po vseh bregaj i vesnicai so goreli posveti, kak roji kresnic. Po zraki so švigale rakete, na obali so igrale godbe, grmeli so šttiki i možari. Vse to je trpelo skoro do polnoči i komaj te so se vnožine začnole razhajati.
Tak so naši bratje na najslovesnejši način proslavili veseli dogodek, da je bila njihova zavetnica, štero že častijo duga stoletja, proglašena za blaženo.
Kongregacija obredov je z odlokom z dne 19. junija 1929. dovolila blaženoj Ho-sani na čast opravlati molitve i svete meše po vseh piišpekijaj naše kralevine.
Naj bi častenje bl. Hosane vnogo pripomoglo za zjedjjenje nas vseh v kato-ličanskoj veri.


VC MI JE PRIRASLA . . .
NARODNA.
V6 rai je prirasla Ta drogna detelca, Ojoj, ta drogna detelca!
Al' što dt jo kosio,
Da dolpoležena,
Ojoj, da dolpoležena?!
Jaz bom jo kosio, Či ravno dolpoležena, Ojoj, da dolpoležena!
Al' što de jo siišio,
Da močna rosa je,
Ojoj, da močna rosa je?!
Nesejo rai vrastvo Naš beltinski kaplan, Ojoj, naš beltinski kaplan !
Dtišo do zročili Gor Bogi večnonti, Ojoj, gor Bogi večnomi!
Telo do sprevodili Vu čarno zeralico, Ojoj, vu čarnico zemlico!
Zapisao: Š. K.
ŽIVLENJE JE DENEŠNJE . . .
V živlenji:   dobrota, trplenje, nevola se tira naprej, Mogoče: edna vura je žitek, to nišče ne ve. Drdgo življenje, ti si samo denešnje — i dale ne vem, Kak kaj bode viitro, viitro, jeli vatro šče živem.
Teb' živem, na tebe zapržvJam srcd dobroto i toploto, Z dvema rokama sejam zlat, srebro vse drago, lepoto. Šiišnja mi diiša, živlenje je denešnje — i dale ne vem, Kak kaj bode viitro, viitro, jeli viitro šče živem.
Živlenje  je veselo, ali samo na večno srečo vodeče, Na tom sveti z živlenjom vr^d, ka jeste, vse je preminoče. Zato živi dnes! živlenje je denešnje — i dale tad' vem: Kak kaj bode večno ? Večno bo srečno, če Bogi živem.
Zbrao: VOGRIN ŠTEFAN.
_ 44 -
OD ŠTADLER FRANČEKA.
NARODNA.
Posliišaj, dečko liibleni! Na smrt ne smeš pozabiti, Da ona k tebi prišla bo, Da bodeš raogeo iti ž njov.
Kak v toj preliiblenoj jeseni, Kak je vse veselo bito: Da vsaka drogna rožica Prelepo je razcvetala!
Tiid' jaz sam bio kak rožica, Pa zdaj sam že tned mrtvimi... Al' meni raste rožmarin, Preliibi tnoji domovin.
Da meni sveča že gori Vu toj špitalskoj hižici . . . Pa prite me obiskat sem, Da morem dati slovo vsera.
Veseli sam od doma šo, Pa ne sam jaz slovo jeraao: Zdaj pa k domi nemrem več, Da me je dobo smrtni meč.
Preliibi brat, tievesta ti, Od vaj sam krej razločeni! Ali zmisllta si večkrat na me, Pa tiidi na pokojne vse.
Zdaj zbogom, vsi pajdašje vi, Prdiibi dečki bakoski! SIovo vam morem jaz posiat', Da nemrem vatn roko podat'.
Zdaj zbogom, vse dekline ve, Pa ki smo si prav dobri bili! Da jaz vas morem zapiistit', V to dugo večnost morem it',
Zvonovi milo spevajo Da jemlem jaz od vseh slovo... Me s toga kraja neso zdaj, Me nede nigdar k vam nazaj.
Sam večni Bog vam naj plati Vse vaše triide in' skrbi, Ki ste mi pot posodili Na te cintor žegnjani.
V čarno zemlo se podam, Lepe navuke vam dam: Da kak te dečkec premine, Da več na sveti ga najti ne.
To slovo je zapiisto nam Franček Štadler za svoj spomin. Pa molmo za njega zdaj, Da pride on v nebeski raj.
Zapisao: Š, K,
Marija i deca.
Eden pobožen i vučeni diihovnik so že v svojih poznejših letih pisali svojoj sestri med driigim te lepe reči: »Midva, prelUba sestrica! moreva še dnes Boga hvaliti, da nama je Bog dao tak dobre stariše, da se v spomini še tak rada vra-čava pod njihovo mirno streho ! — Ne vem, draga sestrica! či se tiidi ti spominaš ali ne, kak so naša pokojna mati navadno še dugo tnolili potom, gda je že v kesnoj večemoj viiri vse počivalo v sladkom spa-nji. Še le v poznejših Ietih sem začno to bole natenko premišlavati; pa nikaj goto-vejšega si ne morem misliti, kak to, da vekši del te molitve je bio za nas deco po vrsti. Najni starejši bratje so bili neš-terni že od doma, zato je bilo zroka za-dosta, da so moliii za nje. Ali tiidi mi mlajši smo kazali nešterno nevarno stržn, ki je delala milomi raaternomi srci vnoge skrbi i težave."
Ka ne, draga mladina, kak dobro mater so meli te gospod! Znatn, da tiidi vi mate dobre, skrbne malere; či je pa šteri tak nesrečen, da njemi je nemila smrt vzela preltibo mater, ga iz srca milujem. Poznam pa še neizmerno bolšo mater, šte-ra moli i prosi za vso deco celoga sveta tak prisrčno, kak ne more moliti i prositi niedna zemelska mati! Ta — najbolša vseh mater je  Prečista   Devica Marija.   Marija
neprenehoma prosi Boga ovak za vse lust-vo, ali za deco še posebi, še najbole. Is-tina je, da Prečista Devica liibi ves krščan-ski svet i po pravici se imeniije Mati i pomočnica krščenikov; istina je, da Marija šče vsem pomagati, žele vse rešiti, ne za-metavle nikoga, štokoli k njoj pribeži: ali prav posebno nagnenje ma do krščanske mladine, do nepokvarjenih Btnalih" ! Pa zakaj ?
1. Marija se je od Jezuša navčila deco tak liibiti, za deco posebi skrbeti. Jezuš si je zvolo tiidi sam mali biti i kak driiga deca pomali raste, da bi vsetn ma-lim zapiisto zgldd najveličastnejše sveto-sti. Pri njem vidimo v najlepšoj podobi vse tiste jakosti, štere kinčajo i osrečiijejo liibo mladost. Tii vidimo sveto čistost tak nebesko lepo se lesketati, tu vidimo takšo poniznost, takšo bogoliibnost, takšo pokor-ščino, takšo delavnost i potrpežlivost, da se ne moremo zadosta načadiivati. Ovak pa tQ nega najti nikaj nenavadnoga, nikaj nečimurnoga, prav niedne imenitnosti i po-nosnosti ne, vse je tak tiho i priprosto, tak lepo i podučlivo, tak pobožno i liibez-nivo, da se z rečjov ne da povedati. Gda je prišeo Jezuš svet odrešit, si je šteo naj-prle mladino pridobiti, mladino rešiti. Za-to je v delavnici v Nazareti ravno mladini kazao tak bliščeči nebeski zgled.   Zato  je
45
ttidi v svojem očivesnom živlenji i včenjej tak prisrčno skrbo za mladino. Zato je povedao tak strašen jaj vsem zapelivcom i pohii|šlivcom, rekoč, da mlinski kamen na šinjeki i smrt v globočini morja ne bi bila zadostna kaštiga takšim, ki mladini neduž-nost jemlejo ! — Mladenca je še posebi včio i njemi dao poseben presvet krščan-ske popolnosti. Ravno mladim na hasek je delao najbole genlive čiide: 12 letno dek-lico i mladenca najmskoga je obiido v živlenje. 1 kakšo lubezen je meo do deviš-koga Janoša! Kak bliizi je te čisti mlade-nec srneo biti k najčistejšemi Jezuši ' Se-bov ga je vzeo na goro Tabor, v ograd Getzemani — pri zadnjoj večerji njemi je na prsaj slono — i še ž njegovih mirajočih viist je čuo tolažilno reč za slovo : — Tak močno pri srci je bila božemi Zveličiteli mladina ; bila njemi je najlepši del njegove črede, najgingavejša sadika v njegovih goricaj, i zato ga tak lepo imenujemo nPrijatela dece."
Pa glejte, vse to je premila Mati bo-ža z lastivnimi očmi gledala i občiidiivala 33 let. Od Jezuša se je navčila, kakši džiindž dragoče je dete, je mlada dušica 1 I ar je njeno srce Jezušovomi tak spodob-no v vseh rečaj, mislite da njemi ne de vednako tiidi v Iubezni do dece? I či je Jezuš že mirajoč velo: BMati, glej tvoj sin," ali mislite, da ne de Marija najprle spre-jemala onih za svojo deco i najprle od-pirala svoje materno srce onim, štere je njeni Sin tak jako ltibo i čuvao ? Zato, ar je Marija Jozušova Mati, je tiidi Mati vse dece i za nje ma svojo prvo liibezen, prvo skrb. Kak je Jezuš zvao : »Pustite male k meni," tak tfidi Marija zove po rečaj sv. Cerkve : BSto je mali, naj pride k meni!"
2. Marija zna, da je tnladosti čas najdragši čas, da je bogoliibnost i neduž-nost mladih let neprecenlive vrednosti.
Jeli bar, vej mamo že mi navadni liidje nekše posebno poštiivanje i lubezen do prav dobroga nedužnoga človeka? Ni-kaj se nam ne vidi tak lepo, tak liibezni-vo i takše cene. »Kakoli se tehta, (vaga) govori sv. Diih, ne teliko, kak čista diiša-" I či že mi grešni liidje tak sodimo, ka še le oni, ki so sami med svetniki ? 0, vsi veliki i imenitni vučitelje sv. katoličanske Cerkve (n. pr. sv. Vincencij Pavljanski, Frančišek Ksaverij^ Gregorij, Avguštin, Vin-cencij Fererij, Karol Boromej, Frančišek Saleški, Alfonz Lingvorij i brez računa drtigi), ki so čas i vučenost v čast božo obračali v goricaj Gospodovih, vsi so včili
radi mladino. I zakaj pač ? Ravno zato, ar majo deca še nedužno, čisto, preprosto, dobro srce. Pri takšem navuki, med malitni, so spoznali, zakaj je Jezuš deco tak jako liibo, je obimao i blagoslavlao.
Pa pomislite zdaj ; Marija, blažena Mati boža, zna jezerokrat bole preštimati nedužnost i čistost, kak najvekši svetniki. Marija predobro zna, da vsaki, šteri se v mladosti ne zgiibi med posvetnjaki, nego verno i stanovitno sliiži Bogi - ka ma najbolšega, najlepšo cvetlico svojega živle-nja, prinese Bogi v dar, ki je v njegovih očaj ves čist i nezamazan, ves liibezniv i prijeten. Mariji je pri tom nekak tak kak pri kertesi. Greara veselijo ovak vse cvetlice, vse drevje i sad po ogračeki, ki ga oskrblava ; ali najbole je veseli prvih cvetlic (korin), štere včasi po odhodi mrzle zime cvetejo, najbole povoli njemi je prvi sad, šteri se rano na sprotolje rodi. Tak Marija ovak liibi vse krščenike, ki so dob-re vole i je sprimle za svojo deco ; pa najvekše vesčlje njoj itak delajo ne-dužna deca, vrli mladenci i bogollibne mladenke. Te so tak rekoč prve cvetlice, prvi sad na cerkvenom vrti: to so poseb-ni prijatelje, to so zvoljeni Iiiblenci Marijini.
Sv.   pismo   nam   pripovedava prav
genliv zgled, kak velko Iubezen more raeti
mati do svojega deteta.   Čtemo naime, da
je mogeo bogoliibni mladi Tobijaš za duže
časa zapiistiti dom svojih  pobožnih  stari-
šov. Ar se je predugo na tiijinskom miidio,
ar ne mogeo v pravom časi domo priti, je
bila njegova mati jako žalostna.   V svojoj
velikoj žatosti je hodila vsaki den na pole
i se je hrepeneče zgledavala proti   tistomi
kraji, od šteroga je meo priti njeni prelubi
sin. Šia je celo na vrh gore,   kde   se   je
daleč okoli vidilo, da bi tak prle   i    ležej
zaglednola   svojega   sina,   gda bi prišeo.
Nazadnje ga je zaglednole   i   njeno jasno
materno oko ga včasi spozna,  vsa   vesela
je bežala moži pravit:   »Tvoj sin pride !u
— Kak se je oko te   dobre   raatere   brez
mira i prestanka zgledavalo po pobožnom
deteti; tak tudi vedno verostiije   tam   gori
v nebesaj   edno   oko   nad   decov božov,
nad mladinov, i to je materno oko Marije
Device! O gotovo na lubo   mladino   po-
sebno obrača deviška Mati boža svoje oko;
za njo najbole   skrbi; nje ne   more poza-
bili, ne more zapiistiti; njo žele pred vsem
rešiti, da bi mogla ednok pred tronom ne-
beskoga Oče pri smrti od vsakoga   veselo
sporočiti: ,,Glej, tvoje dete pride !" Marija
predobro zna, kak neizmerno   imeniten   je
mladosti zlati čas, kak  neizreklivo   veliko
— 46 —
je ležeče na njem. Marija predobro zna, gda je mladost pridoblena, je vse živlenje pridobleno, je rešena diiša, je neba zago-tovlena; či je pa mladost zgUblena, teda je vse živlenje omamleno i okiiženo, diiša je v najvekšoj nevarnosti, neba žaliije, pe-keo se veseli. Marija tiidi dobro zna, kak lepa, neprecenlivo ]epa je diiša, dokeč se leskeče v svetoj nedužnosti v nezamazanoj čistoči! 0 njeno čisto materno oko ne more gledati, gda bela nebeska lelija ne-dužnosti glavico pobeša, vehne — premine.
3. I ravno zato zadnjič Marija tak ja-ko skrbi za mladino, ar zna, v kakšoj strašnojnevarnostije, zapraviti najliibši kinč.
Najhiiši sovražnik neskiišene mladine je hudobni diih. V svojoj peklenskoj jal-nosti i hiidobiji je skleno posebno mlade liidi povsod zaleziivati, oka ne odvrnoti od njih, dokeč neso pridobleni. I zakaj pa? Že zato, ar v nevoščenosti ne more trpeti, da bi bio što v rajskoj nedužnosti srečen i veseli, ar more sam v strašnom ognji škripati i tiiliti. Zviin toga si pa misli šatan: MČi si ednok pri človeki mladost pridobim, mi skoro stalno ne vujde njegova diiša." I ta njegova miseo je ne prazna. Gda je mladi človek zapelani i pridobleni za greh ali celo za strašno navado, o potom se z lepa ne povrne strah boži i bogolubnosli nebeski mir v njegovo raztrgano srce ; pra-vo pobolšanje je potom silno težko i se samo redkokrat popunoma zvrši. Vse živ-lenje je nekak pokvarjeno i v mladosti pri-vajeni greh se večkrat še v starosti ne za-piisti poleg rečih sv. pisma: »Mladčnec vajen svoje poti v mladosti, tiidi v starosti ž nje ne stopi!" (Preg. 22, 6.) I domači pregovor je : Ka se Janči navči to Janoš zna. Što je v mladosti mrzeo za vero, ja-kost i pobožnost, bo ostao v starosti še mrzeo i Iedeni. Za vse bode bole meo čas kak za služ-bo božo, verske pobožnosti bodo na drii-gom, tretjem, desčtom ria zadnjem mesti. Vse to hiidi diih dobro zna i ne piisti vo niedne prilike, kde njemi je samo količkaj mogoče mladosti, nedužnosti zanke na-stavlati.
Nevolna mladina, što de te čuvao od takšega jalnoga i mogočnoga sovražnika? Marija ti je zadosta močna pomočnica i obramba. Či sarao maš kaj dobre vole, odkritosrčne liibezni i časti do Marije v mladom svojem srci, pa se tiv ne trbe bo-jati hiidobnoga sovražnika. Žive stvari se tak ne boji hiidi diih, kak Marije. Genlivo je, ka se čtč od živlenja častitoga brata Frančiška iz reda Karmelitov. Te priprosti brat je Marijo prisrčno   Iiibo   i   dečinsko
častio. V svojoj celici je meo podobo Ma rijino. Poleg je meo še tiidi tablico, na šte-roj je bio narisani hijdi duh v grdoj odiir-noj podobi. Gda je šo tč brat s svoje ce-lice po svojem opravili, obeso je (ablico pod podobo Matere bože i prav priprosto molo: BLuba Mati boža! Straži mi toga sovražnika, da mi nindri nede mogeo ško-diti!" V tom je siJno Jepi i hasnoviten na-vuk za tebe, liiba mladina! Dokeč si v ob-rarnbi Marijinoj, ti peklenski sovražnik ne more škoditi, ar sv. Alan pravi: MŠatan beži, pekeo trepeče, gda zazovem: Zdrava Marija!"
Drugigrozen sovražnikneskiišene mla-dine, šteri je pa pravzaprav ne nikaj drugo, kak poraagač, hlapec hudoga duha, je hii-dobni svet, t. j. pokvarjeni, brezvestni, grešni liidje po sveti. Ti^ sovražnik je ved-nako jalen i sleparski, ve že sv. pismo pravi: ,,Deca sveta so po svoje bole pre-brisana, kak deca svetlosti!" Svetznadob-ro loviti i noriti, pripravla šatani bogato žetev, pa kak najležej! Pri mladini, pri deci začne, ar dobro zna, danevedna mla-dina se da najleži zapelati, ravno zato, ar je še slaba, pa preveč živa, lehkomiselna i nestanovitna i ar še ne pozna strašnih ne-varnosti i sovražnikov, brezračunanih mrež i zank njoj povsod nastavlenih. I ttidi neš-če zasiikani svet opiistiti ugodne prilož-nosti, nego skaša še mlado srce popolno-ma pokvariti; prizadeva si zadušiti, ka je dobroga v njem, strasti pa hiido nagnenje zbuditi i tak gingavo, mehko srce za hudo vužgati i pridobiti.
Posebno se pokvarjeni svet posliišuje treh pripomočkov : slaboga zgleda, slad-koga zvanja i prikritoga zasmehiivanja. —
0  liiba mladina! Kak se mi miliš,   da   bi krvave skuze točo za tebe, či premišlavlem nevarnost tvoje lepe nedužne diiše!   Oh v sredi med pokvarjenimi liidtni moreš živeti
1  gledati slabe zglede okoli i okoli, gledati kak se greh i nevera šopiri,nedužnost, po-božnost i prava vera pa telikokrat zaničii-je i zametavle, v reči, pisanji i djanji; gle-dati    takših presleplenosti,   šteri brez zvi-šenoga čiitenja samo za grešnitn   veseljom idejo. To je hiida skiišnja tiidi   za   tebe; večkrat ti že skoro pride na miseo, da mo-reš tiidi ti tak delati, kak driigi i že zdig-neš nogo — že ščeš   prestopiti   z   voske poti na šiirko cesto i se pridružiti brezra-čunanomi šeregi, ki leti proti pekli! — Po-leg toga še prihaja na tebe jalno zvanje i obliibe, lepe reči i prilizavanje, premotliva darila i vse, ka svet mž, da   bi   te   prav gladko na led spelao, kak govori sv. pis-
- 47
mo: »Sladke reči ma sovražnik na svojih viistaj, v svojem srci pa misli, kak bi te v jamo siino '" — Še več; či svet s tem dvojim orožjom ne dosegne svojega na-inena, poskiiša šče eden pripomoček, ki je večkrat najnevarnejši, naitne zaničlivo zasmehavanje. I takši liidje nindri ne sfa-lijo, šteri so sami pokvarjenoga srca i za-to jakost i nedužnost zaničavajo j se s pobožnih norčarijo. Ali nega v takšoj ne-varnosti nikže pomoči?
To so gotove, grozovito velike ne-varnosti za deco. Kde ščejo iskati potnoči, pribežališče, da ne prejdejo? Ka bi spita-vao, kde? Vej je to že naravno očivesno, da v nevarnosti pribeži dobro dete k svojoj materi i keliko je vekša nevarnost, teliko tesnejše jo prime i bole se k njoj rivle.
Tak naj bo tiidi v diišnih potrebči-naj! K Mariji pribežite, ki ste v dušnih ne-varnostaj! Brez nevarnosti pa ne nišče, po-sebno mladina ne; zato vsi, prav vsi, ki ščete ostatt dobri — pribežite k Mariji! Ona vas more, Ona vas šče čuvati.
Slavni dušni vodnik sv. Vincencij Fe-reri, ki je teliko duš za nebesa pridobo, je meo navado na predganci i v spoved-nici znova i znova ponavlati: Liiba moja deca1- Liibite Marijo, naj ne   te   zglibleni;
častite vsaki den Marijo, potom ostanete v jakosti i se zveličate." To šker je spoznao te mož po voli božoj za najbolšo, da se po njoj občuva neskiišana mladina pohiij-šanja i zapelavanja i da si ohrani neduž-nost i priprostost srca.
Angelski čisti mladenec Janoš Berg-mans iz Jezušove driižbe, ki je v svojem 21. Ieti mro i mladini zapiisto prelepi zgied, je bio posebno goreči častilec Marijin; meo je navado praviti: ,,Tak dugo se mam bojati za svoje zveličanje, dokeč nemam prave pobožnosti do Marije." Večkrat je s skuznimi očtni pravo: ,,Marijo šč^m liibiti, Marijo ščem liibiti!' To dečinsko častenje je bilo obilno plačano; ohrano je najdrag-ši kinč, šteroga je meo, svojo nedužnost. Nekelko viir pred smrtjov je povedao pred-stojniki, da keliko se pred Bogom spomi-na, svoje vesti nigdar ne zamazao z nied-nim velikim grehom. „1 za to veliko rnilost", je pristavo bogoliibni mladenec, ,,se za Bogom nikomi drugomi nemam zahvaliti, kak svojoj liiblenoj materi Mariji." Tak je pravo i njegova lepa diiša je šla k presv. Devici med angele.
Tak mirajo Marijina deca, štera se v dečinskoj nedužnosti greha skrbno čuvajo i Marijo častijo.                Po ,,Danici" (šj.)
[!][!]©©@©0®@©©©©©©®i8©©©©0®0®@©@©©®S[!]
O ti smrt, ka si včinila? Mlado Irezko ne vidmo več! Mladi cvet si pokosila, Njoj v srce zagnala meč. Do štirina/set let je načtela, Najjakših let mogla mret'.
Zdaj pa zbogom oča, mati, Mene oblečte v beli gvant! Jezuši se ščem podati, On mi bode na potnoč.
Zdaj pa zbogom pajdašice, Mene v šolo nede vei!
O ti smrt, ka si to včinila . . .
Narodna.
Moja mlada bela lica, Moro iti med mrtve spat.
Zdaj pa zbogom sestre, brati! Vam do cvele rožice, Ka te lepši venec pleli Na grob mrtve Trezike.
Zdaj pa zbogom vsi ostante Z ete fare beltinske, Ki ste mene sprevodili Na te ctntor žegnjani
Zapisao: Š. K.
Od farara.
Narodna.
Ednok je bio v dalnom kraji eden luteranski farar, pa je jako rad vino pio. Te je pa edno nedelo, prle kak bi šo predgat, tudi šo v krčmo, ka bi se tam malo pokrepo, pa te ležej predgao. Njegovi farnicje so medtem vkiip
- 48 -
sprišli, pa so čakali predgo. Odzvono je že tudi vktiper, pa je šče farara izdak ne bilo s krčme. Nazadnje je pobiraš mogeo iti po njega. Farar je šo pokesnič v molitvarnico, pa gda je na predganico prišeo, so tej njegovi vernicje spevali pesem, kak že luteranje pred predgov navado majo spevati. Farara je pa to spevanje, bole pa šče vino, štero je spio, v sen zazibalo. Že je sladko spao, gda so farnicje dokončali spevanje. Pobiraš je zdaj opazo, ka je farar zaspao, zato je šo k njemi na predganico, pa ga je gor btidio. Farari se je pa ravno senjalo, ka je \6 spio vino, štero je meo na stoli, pa gda ga je pobiraš obiido, je mislo, ka je v krčmi, pa je s pesnicov vdaro po predganici, pa skričao: ,,Ešče eden liter vina!!!a      Nabrao: kOhar štefan.
Sam mladi, veseli, Sam jagerov sin; Po noči se klatim, Po dnevi pa spim.
SAM MLADI VESELI . . .
NARODNA.
Li pridi, li pridi, S sestrov sam doma! Oča no mati V gorice sta šla.
Ne hodi po noči, Pošteno vudne: So šiirki potoki, So vozke brvi.
Zapisao: Š. K.
LANSKO LETO SAM SE ŽENO
NARODNA.
Lansko leto sam se ženo, Edno mlado sam si vzeo. Duže mi je ne živela, Samo edno leto dni.
Driigo mi je ne nahala, Samo edno detece, Štero ne zna kruha jesti, Nema nišče nadajat ga.
Jaz pa idem dol po vesi
Na te griintek žegnjani;
Jaz pa tam tak močno kriknem,
Ka me žena čtila bo,
,,Stani, žena, stani gori, Pa nadoj mi detece!" ,,Nemrem, nemrem gorstanoti, Ka me zemla dol teži!"
,,Idi, idi proti domi, Dete ti že sladko spi: Marija ga je nadojila, Jezuš ga je zibao satn"
Zapisao: Š. K.
						
		HODMO SPAT				
		NARODNA.				
Hodmo spat, hodmo spat, Jaz ne bom zaspala, Na moža bom čakala, Pri okni bom sedela.			Či Ve Či Ve	mi mi me si	sveča tie gori mesec sveti; srce zaboli, znatn zapeti.	
		Ftičica zaprta b'la Vu zelenoj hiži', Semota je skakala, Prelepe pesmi pela.				Zapisao: Š. K
49
Vrag v pšenici.
Narodna.
Ednok je bio eden ktnet, pa je meo velko njivo pšenice. To pšenico je on več-krat šo gledat. Gda jo je ednok pa prišeo gledat, je jako lepa bila, gda je pa drgoč prišeo, te je pa že vsa snetliva graiala. Kmeta so zdaj obleteli čemerje, pa je pravo:
—  Da bi jo li vso vrag vzeo!
Zdaj se je zgodilo, ka se je v to pše-nico vrag spravo. Hodo je sentam po njoj, pa si je pogučavao:
—  To je moja pšenica!   To je moja pšenica!
Pšenica je pa za nekelko dni nazaj lepa gratala.
Kmet je pa prišeo na njivo, gda je že pšenica nazaj dobra bila, pa je najšeo vra-ga v njoj. Vrag je na sredi pšenice hodo, pa si je pogučavao:
—  To je moja pšenica, ne tvoja! Kmet njemi je nato pravo:
Ne, ka je to tnoja   pšenica,   zato ka sam jo jaz posejao! Vrag je pa djao:
—  Kak bi to moglo tvoje biti, ve si ti to vragi odao! Inači je ne dobiš  nazaj, či za tri dni se prideš, pa mi vgoniš, kel-ko sam jaz star.
Kreet je zdaj šo domo, pa je ženi povedso, ka njima je vrag   pšenico   vkraj
vzeo, pa je inači ne da nazaj,   či   vgoni, kelko je on star. Žena je nato pravila:
-  Ja, ki bes pa to   zna,   kelko   je vrag star!
Na drugi den ga je te šla žena skii-šavat. Gda je na njivo prišla, si je zgornjo obleko slekla, na spodnjo pa mujvala i stara vreča nametala pa po štiraj nazdrt šla proti njemi. Vrag pa, gda jo je varao, si je etak pogučao:
—  Ka pa šent to za stvar?! Ze sam devetdesčt sedem let star, pa sara ešče tak čiidne stvari ne vido! .   .   .
Žena si je to dobro zapomlila, pa gda je domo prišla je pravila moževi:
-  Zvedila sam, kelko je  vrag   star. Pravo, je, ka je že devetdeset sedem let star.
Na tretji den je te pa mož šo na njivo. Gda je do pšenice prišeo, njemi je že vrag ozdaleč kričao:
-  No, povej mi kelko sam star, ova-či ne dobiš nazaj pšenice!
Kmet njemi je nato pravo:
-  Devetdeset sedem let si star. Vrag se je tomi jako čiidivao,   pa je
pravo:
—  To ti je pa  lekaj   povedao   sam vrag, moj pajdaš, ve driigi to tak   ne mo-geo znati.
Tak je ženska ešče vraga znorila.
O LUBLENI VI KRISTJANI
NARODNA.
0 liibleni vi kristjani, Kaj se slrašnoga godi! Kaj se novoga zgodilo, Na toj zemli lendaskoj: Ka prijaznoga raladenca So zaklali natn tam dol!
O vi hiidi Hotižanci,*) Ka ste njemi to včinoli? Ka glavo ste njemi prebili, Dol je spadno na zemlo. Tam na sredi ceste mor' ležat', Krv je ž njega stekla vsa.
Zbogom oča, liiba mati, Nemo se več vidili! Moje telo mi spravite, Na te briitiv žegnjani.
Zdaj pa lepo vam zahvalim Etoj fari lotmerčkoj, Ka ste mene sprevodili Na te cintor žegnjani.

Zapisao: Š. K.
*) Mogoče bodo stari liidje pomlili, kda se je to zgodilo pa kak. Pesem je pesem i   jo  objavi-mo, kak jo je narod popevao.
— 50 —
OČA, KOPAJTE STUDENEC
NARODNA.
Oča, kopajte stiidenec; Dekla bo prišla po vodo. Ne je je bilo po vodo, Lehko je srce žalostno!
Oča, zidajte kamrico; Dekla bo prišla z menov se zdat. Ne je bilo, se ne mogla zdat, Lehko je srce žalostno !   zapisao: S. H.

Ne mori!
Peto nedelo po risaiaj mati cerkev_da čteti krščanskomi liidstvi evangeliom: Čiili s(e, ka je povedsno starim: Ne mori, ki pa mori, vreden bode sodbe. Jas pa velim vatn: ka vsaki, ki se srdi na brata svoje-ga, vreden bode sodbe. Ki pa pove brati svojemi: raka, vreden bode spravišča. Šteri pa pove : norc, vreden bode peklenskoga ognja.
Jeli, da znatuo, da po iravnikaj leta-ti, po goščaj sekirov sem pa ta majutati, je greh, ar kvar delamo. Ešče več, brez potrebščine' i brezi haska za nas i driige lepote narave gazirao. Znamo, da ftice pev-ke i driige, štere so nam na hasek, more-mo v obrambo vzeti, stvari nikše ne sme-mo mantrati.
Trava, drevo, s'.var je naša, mi smo njihovi gospodarje, gospodarje žitka i srarti. Pa denok je ne smemo — mantrati.
Človek — naš bližnji je ne naš. Vsi smo ednaki. Nišče nema nad driigim ob-lasti. Če smo potom ne gospodarjenašega bližnjega, pitam, jeli ga slobodno mantramo?
Nešternomi človeki se krava, konj bole mili, kak pa človek.
S kem raantrarao človeka?
Od toga vam ne bom piso, kak so poganje mantrali krščenike tristo let, ne bom vam piso, kak so gospodarje mantra-li svoje robe, ne born vam piso od bojne, vsakšo 30-40 leto je bila, kak so sovraž-niki vse požgali, oropali i spoklali. Ne bom piso od toga, kelko so vaši dedeki trpeli za časa gospočine. Kelko so delavci trpeli vu fabrikaj, v riidnikaj.
Nemo od driigih pisao, pisao mo od vas. Pisao mo, kak vi eden driigoga marjate.
Srd je marjanje. Ki mori, vreden bo-de sodbe. Da pa ki se srdi — pravi Kris-luš, tiidi je vreden sodbe. Srd ma edno kaštigo z liidomorstvom.
Srd, jeza, kak naši pravijo, čemeri, je hiida miseo i hiida žela: Naj se njemi kaj hiido-ga zgodi. Nad njegovov nesrečov se veselimo.
Či pa v naše roke pride i mi oblast dobi-iro nad njim, grezovitno njerai nazaj gve-ratno. Grozovitno se mi znamo maščuvati.
Pa zakaj se liidje srdijo?
Sojo betežni ltidje, betežni so na živcih, slabe živce majo. Na najmenšo reč v zrak skočijo. Sam na sebi v pamet jera-leš, da či si betežen, vse te bole draži. Ti liidje so pa vsikdar dražlivi. Či to znaš, ne draži ga, ne mantraj ga. Pa so jo liid-je, ki sami radi dražijo svojega bližnjega, liki otroki psa. Veselje najdejo vu mantra-nji niegovoga tela. Ar černeri so veliko mantranje tela. Lice rdeče postane, oči vo ščejo skočiti, nos se raztegne, obraz se spači, roke majiičejo, telo se trosi, liki ši-ba na vodi. Njegova reč je preklinjanje, njegov vdarec je grozoviten, dostakrat mo-rilec poslane. I po čemeraj? Vkiip spadne. Vse moči ga ostavijo. Diišna vest ga pa toži zavolo nepremišlenoga   guča i djanja.
Či te takši človek razžali, ne vzemi vse tak, kak je povedano. Ne beži včasi k fiškališi, ne toži včast. Deca tak gučijo: ve ti jaz že pokažem. Nihaj ga. Či de se srdo, naj se srdi, — to je njegovo delo.
Pa zakaj se iiidje srdijo?
Svadijo se za volo meje. Če bi pa-metni bili, bi si raejo dali postaviti. Naj bi postavila občina, pa konec. Če bi pamet-ni bili, to je. Da so pa ne. Zgodilo se je da je sodnijska, komisija prišla na lice-raesta, da bi pokazala raejo. Vleko se je za nikše bore. Zgiibo je. Ešče po tistom, da njemi je koraisija pokazala mejo, je pra-vo, da bode je vsekao.
Pa zakaj se liidje srdijo?
Svadijo se žene dostakrat za volo dece. To je pač ne dobro, da se stariš za svo-jo dete prevečgor jemle. Dete v pamet vze-me, čiravno je včasi ono bilo krivo, da ga sta-riš zagovarja. V pamet vzeme, da se lago-vija tiidi da braniti. Slobodno je potem lagati, kradnoti.
Pa zakaj se liidje srdijo?
Dao si  peneze na  posodo.   Kda je
— 51 —
terjaš, svadi se. Naj se svadi, to je njego-vo delo. Mati prosi krlišno, auscug, sin se svadi. Naj se svadi, to je njegovo delo. Mati, či pa vidite, da je sin nepripovao — pa dosta dece raa, mejte smilenje ž njim. Pa kelko tnater je, da vidi, ka je sin v velkoj stiski, pa ga tem boJe mantra, toži. Pa njoj ne trbe,   k dfiigoj  hiši hčeri nosi.
njega. Vse je odpreto bilo, pisma nikšega ne bilo, — samo velka liibezen je bila. Zdaj pa v vsakšem koti se eden vrag reži. Vse je zapreto, vse zaklenjeno, tnati na ve-ke nikše pismo okoli nosijo. Što je kriv? Mati pravijo, da sin njim nešče dati. Sin pa pravi, da h hčeri nosijo. Pa bi on tiidi
S\Y/3l^/W^W(^tt^
Pesmarski zbor ^Jezero" v Chicagi.
V tom pesmarskom zbori so naši liidje, predvsem iz črensovske, tiirjanske fare, pa z Polane. Vrši
jako Iepo versko i narodno poslanstvo. Želemo njemi obilno božega blagoslova. Naši vrli naroč-
niki bodo lehko spoznali svoje domače, ki so v zbori zastopani.
m
H«WAWAmWA«SefAH
Pa le naj ne bode srdov? Vsi majo pravi-co. Mati ma pravico terjati, sin je v nevoli, žmetno plača. To so tisti srdovje, kde vsak-ši ma pravico, krivca nindri nega, da pa Jiibezni tiidi nindri nega. Ne je tak bilo inda sveta. Mati či je pogače pekla, falat ta djala svojemi, kda domo pride iz šole. Bio je pri vojakih, pint žganice je shranila za
potreben bio. Mati pa pravijo, da oni tis-tomi dajo, komi ščejo.
To je žalostna pravda, štera nema konca. Sodnik nemre konca napraviti. On samo pravico deli, liibeznosti nemre vleja-ti v sina i v mater.
Povejte tni, či je to ne mantra. Trpi deset, dvajseti let.   V tistoj  hiši  se samo
— 52 —
preklinjanje čiije. V vsakom koti se eden vrag reži.
Pa zakaj se liidje srdijo ? Sami zna-te. Dostakrat za tak maloga dela volo, ka de nas za deset let sram na tisto misliti. S tem pokažemo, da smo mali, mali smo v naših tnislaj. Za volo nešternih dinarov, zavolo kakše male žalne reči volo se sr-dimo duga leta, zaistino smo mali. Mali smo, pa ešče menši postanemo za volo naših srdov, — pa bi mi velki mogli biti, Či včasi smo mali, vu mislaj, i želaj, po molitvaj i s pomočjov milošče bože bi vel-ki mogli biti.
Ešče edno vrsto srdov popišem. Sin se je oženo, sneho je pripelao k hiši. Ma-teri je tiidi po voli bi!o. Mati so si Iepo z njov djali, ednok pa samo liki bi prek vrezo, ne so ž njov več gučali, ne dobro, pa ne lagoje. Nika se njim ne dopadnolo, več so ne gučali prvi den. Driigi den tu-di ne. Te jih je že sram bilo, da bi gu-čali. Pa duga leta so ne gučali na sneho. Zaprva so ne znali, zakaj ne gučijo s sne-hov, sledi so pa že vzrok iskali, da so se svajiivali.
Srdovje, čemeri so lagoji, hudo želejo. Ka pa ešče gučijo?
Kakši je naš guč v čemeraj?
Preklinjamo Boga, Marijo, svece, an-gele, svetsva. Hiido želemo bližnjemi i se-bi: prekunemo ga, sebe zaklinjamo. Vse naprej znosimo od začetka sveta, ka se zgodilo, pa ka se ne zgcdilo. Ne miitije-mo ne njegove matere, ne njegove dece. Vse z blatom zamažemo.
Potem se začnejo tožbe.
Te nesrečne tožbe! Šo sam od pos-taje. Srečam soseda. Odkec pa ideš? ga pitam. Tiidi z Sobote. Ka si pa tam? ga dale pitam. ' Bio sam pri fiškališi. Ka pa te maš za nevole? Ja, raztnetali snio staro hišo, nato so zežgali nešterna brvna. Ve pa ti je to ne vredno tožiti, pa raater tožiti? Znam, ka je ne vredno, dapaščem pravico poiskati, mi je pravo. Več sam ne gučao, či on pravico išče proti svojoj ma-teri. Tii je vse zaman gučati.
Sojo liidje, ki žaliijejo, či stvar po nesreči, sliičajno vdarijo ali bujejo. Kde so pa tisti, ki bi žaliivali, či svojega bliž-njega razžalijo, v Čemere, v greh spravijo? Kde so tisti, ki žaltijejo svoje srde, čeme-re? Kde so tisti, ki spoznajo svoje krivi-ce i odptiščanje prosijo ? Sojo, jako jih je malo, to so pravični, to mirulubni i krot-koga srca.
V. Dol.                                         K.
Ka je pravica?
Jezuša so pred sodnika Poncija Piia-ta postavili: Sodnik ga spitavao, ka je kriv, spitavao ga je od njegovoga navuka. Jezuš je pravo, da je on z nebes prišo, z nebes je prineso svoj navuk, bože reči. Pilat je zaslišanje pretrgno z veJikim pitanjom: Kaj je pravica ?
Naš kmet vu deli samo bremen vidi. Ne veseli ga, da z delom hrani sebe i svo-jo deco. Malo šteri najde vu deli veselje, dosiakrat se sposvadijo pri deli, ki so pri skledi dobre vole. Dosta liidi delo ne zdig-ne, ka bi več bili, ešče jih poniža, sam pravi: kmetje, Jiki živina. Nešternomi pride na miseo nezadovolstvo, da eden več tnore delati, kak drugi. Nega prej pravice. Samo smrt, tam smo vednaki, tam je pravica.
Mater je tožo, pravico je iskao. Kak je zablodo. Pa bi dobro mogao znati, da pri materi lubezen   more iskati i najti.
Zgiibo je pravdo, vsi svedoki so pro-ti njemi svedočili. Dosta je mogo plačati. Ka se je tožo? Jeli je ne znao, da či so vsi proti njemi, sodnik ne more nači   soditi?
Pa te pravi, ka nega pravice! Takša je pravica liidi.
Pa mislite, ka je njegova pravica bol-ša? Dobro zna, ka nema pravice ali cele pravice, pa toži, lehko pa njemi fiškališ kaj viinspravi. Pa či njemi včasi viinspravi, jeli more on to z mirnov diišov za pravico držati ?
Pač takši so liidje. Njim je vse do-voijeno, driigomi nikaj. Pravica samo za nje obstoja, za driigoga pa ne marajo, či včasi vse zgiibi, ešče tem bole je njim prav. Za nje je Iaž, tatvina pravica; ošico-diivani pa more tiho biti, *za MpravicoB tr-peti. Najbole smešno pa je, či takši človek pred Iiidi stopi i na velki glas grmi, da nega pravice.
Pa je pravica. Lagoji liidje jo ščejo zakopati. Kak žt pravi naš Zveličar. Je svetJost, Kristuš jo je prineso. Nego hiidi ne idejo na svetlost, da bi se njihova la-goja dela vidla, raj ostanejo v kmici.
Kde je pa te pravica? Vu tvojem srci. Ne išči je po zemli, ne po zraki, nego iš-

53 —
či jo v svojem srci. Tam jo je posadila vekivečna pravica, sam Bog Či je ti tiidi ne zakopaš? Ne viipaš na svetost, ar la-goja dela maš. Za pravico držiš laž, tatvi-no, prešanje siromakov.
Namenoma sam pravo, da pravico vu svojem srci išči. Ne vu svojoj paraeti. Bio je čas, da sam mišlenja bic, da pravi-vico paraet zapopadne, razum. Pa sam po mali na to prišo, da pijanci zaman razla-gam treznost, pravdači zaman gučitn od miroliibnosti. Pravico mi je dao, razmo je, ka sam njemi pravo, nego strast — greh — ga je zvezanoga držala. Pravica vu ra-zumi je mrtva, njo mora čiititi, ona mora biti vu srci, mora se pokazati vu živlenji, vu djanji.
Bleščeča znanost je mrla, ne segreva. Živlenje po pravici je vrednost. To je tis-to, ka je pravo Kristuš: Jaz sam pot, pra-vica i žitek,
Ludje dosta gučijo od pravice. Guči-
jo od pravice delavca do dela i od zasliiž-ka. Gučijo od naravnih pravic moža i že-ne. Gučali so od pravice bojevnikov sve-tovne bojne. Vse so njira obečavali — sa-mo obečaveli. Naravne pravice, — to je samo guč. Narava nema pravice. Narava samo zakone pozna. Pa niti ne pozna, po njih živi i dela. Človek pa samo gleda na-ravo, njeno živlenje i po svojem mišlenji i želaj jo sodi pa pravi, da je to pravica ali krivica.
Pravica je vu našem srci. Soglašati more z naravnimi zakoni, z božimi zakoni. Če pravica žene, tnoža ali delavca se pokri-je z božimi i naravnimi zakoni, tc je pra-vica žene, moža ali delavca sveta, je ideal, šteroga vsi moremo poštuvati. Či pa što svojo pravico za več drži, kak bože ali na-ravne zakone, je spodoben vrablom na strehi. Tam čivkajo, pride jastreb pa se vsi sposkrijejo Narava je bole močna, kak pa naša namišlena pravica.         (V. Dol.—K.)
Naš Dom.
Desetletnica Hranilnice i posojilnice v Črensovcih.
Ustanevitev.
Pred desetimi leti, 4. rnaja je začela z delom prva hranilnica i posojilnica v Slovenskoj Krajini, štera se je ustanoviia odkak je naš kraj v novoj državi. Tekratni nadrevizor, g. Pušenjak Vlado je tneo eden sestanek v Črensovcih i na tom razložo po-men kmetskih posojilnic i njih veliki hasek za maloga človeka. Po njegovorn govori je spodbujao na ustanovitev posojilnice Klekl Jožef vp. plebanoš i je dao vkupspisati vse tiste, ki namenijo, kak kotrige pristopiti novoj posojilnici. Zglasilo se jih je do 700.
Ali kak vsaka reč, tiidi ta je tnela svoje težave. Nastopili so neprijatelje i za-čeli velko gonjo proti nameravanoj poso-jilnici. Z vsemi mogočimi lažmi so šteli narod odvrnoti od pristopa k posojilnici. Posrečilo se njim je do polovice priglašen-cov odvrnoti, ki ne samo ka neso pristopili k njoj, nego so nešterni celo postali besni njeni sovražniki. Pa vsaka dobra reč to pot hodi. Če ne bi hodila pot trplenja, do zmage niti ne bi prišla. Korona je na križi. Je toti trnjava, ali po velikom petki, to je po dnevaj trplenja i poskiišnjaj se spreme-ni v odičeno, zmagoslavno korono. Tak je bilo i pri prvoj posojilnici Slovenske Krajine.
Polovica prigiašencov je ostala verna svojoj danoj reči i je plačala malenkosten delež 5 Din. 2 dvejezeropetsto dinaii je začela posojilnica svoje delo pred desetimi leti. Začela je pa svoje delo z odkritov cbliibov liibeznosti, ka nede iskala s svojim delom driigo kak pomoč siromaškoga lud-stva. Zato je tiidi pozabila na vse neza-hvalnosti, štere so jo grdile pred liidmi ka ne bi postali njene kotrige i je s smehom na lici prestopila polena, štera so se njoj na pot njenoga deluvanja metala pa je postala z g. Bašom zdajšnjim dekanom   v
Bogojini najvekša pomočnica pri rešenji beltinske posojilnice. Pripomogla je, ka v beltinskoj kasi nišče ne zgiibo niti filera šume od vloženih penez v tistom časi, kda so milijoni i milijoni šli v zgiibo pri raz-nih peneznih zavodaj od vloženih šum. Z zadovolstvom i ponosom bo pravila vsik-dar črensovska posojilnica, ka je našim liidem neštete jezere i jezere pomagala rešiti v beltinskoj posojilnici, kda je toj z g. Bašom sprosila peneze za njeno ozdra-vitev.
Oelo liibezni.
Naj črensovska posojilnica pokaže, ka išče samo hasek ludstva  i ne svojega,

— 54 —
je prva začela te, kda je intereš pri ban-kaj segao od 25 do 40%, v Slovenskoj Krajini borbo proti previsokim interešom i je začela davati peneze na 11 i na 10% S tem svojim stopajom je vnogo sto i sto-jezero prišparala Ieto za letom sirornaško-mi narodi.
Pa potnagala je tiidi na  driigi način
vapna, cetnenta, ka je navnoge vagone šlo i ka je z Agrarnov zadrugov skijpno nara-čala, štera se je pred štirami leti tii ustanovila.
HiSo decl.
Posojilnica je mati. Vsaka mati pa tnore skrbeti ne samo za to, da od dneva do dneva prehrani svojo deco,   ona more
tar/a w/a <ftWGwm^
Načelstvo i nadzorstvo Hranilnice i posojilnice v Črensovcih,
štero je zidalo ,,Naš Dom". Na sredi z načelstva: Klekl Jožef, predsednik, na levo od njega Koletiko Ivan, podpredsednik, Plej Jožef, tajnik; na desno z nadzor-stva: Koštric Jožef, vodiieo, Kolenko Jožef, tajnik i Kolenko Šiefan. Od desne na levo stojijo: Hren Ivan, Horvat S. Martn, Jakšič Ivan, kotrige nadzorstva; Horvat Jožef, Cigan Jožef, Krampač Štefan, Horvat Jožef od načelstva i Zver Jolef
pisarniška moč.
tfAWmWAWAWA^2^^^^
narodi. Svojim kotrigam je naračala, ka so najbole potrebfivale i na koj so jo prosile. Naročala njim je sol, dokeč se je šče dala. Naročila njim je osetn va-gonov soli. Pri kili njim je prišpa-rala od 3 do 7 koron. Tak jerostalo do stojezero D^narov v žepi naroda. Rav-notak je ostala lepa šuma v žepi kotrig z naročenjom vagon   cukra,   žajfe,   slatine,
iskati svojoj deci (iidi stalen dom. Tak je delala tiidi matt črensovska posojilnica. Kda je že na vse strani pomagala liidem, svojoj deci, svojim kotrigam, njim je štela postaviti stalen dom, naj od roda do roda sem prihajajo i tii najdejo vsestransko po-moč, Mislila je na zidavo hiše, lo miseo je oblekla v načrt   i   ga v dvema letoma
-55
izpelala. Kak? Vložila je iz prihranjenih penez neko malenkost v kaso kak vloge pod naslovom BNaš Dom". To vlogo je od leta do leta povekšavala i kda je že ¦natelko zrasla, ka pomali lehko začne z zidavov, se je odločila za to. Tii nastane pitatije, kak je pa mogla posojilnica tak hitro teliko prišparati, ka je lehko začela z zidavov?!
S kakših penez se ie zidao ,,NaS  Oom !"
To je veliko pitanje ali odgovor na nje je pa jako lehek. Predsednik posojil-nice v vseh desetih letaj, kak jo vodi, niti krajcara pčnez ne je vzeo za svoj triid ne kak plačo i ne kak nagrado. Potem je tiidi svoje pomočnike tak odgajao, naj bo-do z najmenšimi nagradami zadovolni, ka hitrej pride narod do svoje hiše. Bogali so ga i na te način se je prišparalo do dvesto jezer dinarov.
Zahvalnost naroda.
Posojilnica bi mogla ešče dosta več prihraniti, če ne bi davala v dobre naraene pomoči. Ali ona se je držala Krislušovoga načela: liibi bližnjega kak samoga sebe i zato je pomagala kak je mogla sirotara i vsem dobrim namenom. RazdeliJa je tem stojezero dinarov. Vsaki more priznati, ka pri ednoj novoj posojilnici viditi to daro-vitnost je ne mala reč, nego velika junaška lubezen. Vodstvo se je odpovedalo plače, naj to dobijo siromaki i dobri nameni. To je velika lubezen, to je naslediivanje Kris-tušove čiste, žrtve pune liibezni, zato je pa rodila toliko blagoslova. Bog je blagoslo-vo posliivanje posojilnice, narod je dobo do nje popolno zaviipanje, svoj prišparan krajcar njoj je zročo tak, da ma posojilni-ca zdaj okoli pet milijonov vlog. Potem se njoj je kazao narod zahvalnoga pri zida-vi: pomagao je z brezplačnimi foringami i brezplačnimi delavci. Tak se je omogočila zidava 28 metrov dugoga i 15 metrov širo-koga poslopja na štok za šeststojezer di-narov. Hvala naj bo za vse dobromi Bogi, ka nas je čuvao, blagoslavlao i podpirao skoz vseh deset let, posebno pa ob časi zidanja i toga dovršitve. Tak je nastao Naš Dom, šteroga so prezvišeni gospod pomožni piišpek Dr. Tomažič Ivan 22. ju-na 1. 1930. slovesno blagoslovili.
Desetletno delo posojilnice v podrobnostih.
Zdaj pa glejtno desetletno delo hra-nilnice  i   posojilnice   v podrobnosti,   da
spoznamo, kak se je pripravlala pot do Našega Doma. Glejtno njene seje, njene vloge, njena posojila, ves njeni promet, glejmo njene stroške pri zidavi, njene dob-rotnike, celo njeno živlenje skoz vseh teh desetih let kak je teklo, i napravimo si sliko od toga živlenja, sliko, štera naj naj-de v vsakom srci toplo mesto.
seie.
Posojilnica je začela posluvati 4. maja 1920. lefa. Načelstvo je melo to Ieto 20 sej.
Leta 1921. je melo načelstvo i nad-zorstvo skiipno 40 sej, leta 1922. 26, leta 1923. 29, leta 1924. 26, leta 1925. 19, leta 1926. 32, leta 1927, 32, leta 1928. 42, leta 1929. 38, leta 1930. do 1. augusta je melo načelstvo 11 sej. Načelstvo i nadzorstvo 8 sej. Samo nadzorstvo pa 1 sejo. To je skiipno v leti 1930. 20 sej do  1.   augusta.
V vseh letah od začetka posliivanja je bilo skiipno 324 sej i to do 1. aug.  1930.
Fregled kotrig, vlog i posojil.
Leto 1920. Sprejetih 407, odstopilo nikaj, na konci leta 407 kotrig. Vloge: pri-rastle 99,349 D. 22 p., vzdignjene 7.952 D. 25 p., na konci leta 91.396 D. 97 p. Poso-jila: izplačana 77.336 D. 69 p., vrnjena 203 D., na konci leta 77.133 D 69 p.
Leto 1921. Sprejetih 97, odstopilo ni-kaj, na konci leta 504 kotrig. Vloge : pri-rastle 250.753 D. 08 p., vzdignjene 107.919 D. 68 p., na konci leta 240.240 D. 23 p. Posojila: izplačana 486 650 D., vrnjena 73.130 D. 55 p., na konci leta 490.750 D. 12 par.
Leto 1922. Sprejetih 96, odstopilo ni-kaj, na konci leta 600 kotrig. Vloge: 360.464 D. 76 p., vzdignjene 176821 D. 80 p., na konci leta 423 883 D. 19 p. Po-soj:la: izplačana 308.900 D. vrnjena 187.842 D. 13 p., na konci leta 611.810 D. 99 p.
Leto 1923. Sprejetih 92, odstopilo 3, na konci lefa 689 kotrig. Vloge: prirastle 427.842 D. 43 p., vzdignjene 210 353 D. 51 p., na konci leta 641.372 D. 11 p. Po-sojila : izplačana 281.250 D.,vrnjena 141.596 D. 50 p., na konci leta 751.464 D. 49 p.
Leto 1924. Sprejetih 87, odstopilo 1, na konc: leta 775 kotrig. Vloge: prirastle 662.356 D. 31 p., vzdignjene 439.670 D. 75 p., na konci leta 864 057 D. 67 p. Po-sojtla : izplačana 304.336 D., vrnjena 144.234 D. 24 p., na kdnci leta 911.566 D. 25 p.
— 56 —
Leto 1925. Sprejetih 134, odstopik>6, na konci leta 903 kotrig. Vloge: prirastle 493.291 D. 66 p., zvdignjene 239 145 D.44 p., na konci leta 1,118.203 D. 89 p. Poso-jila: izplačana 376.700 D., vrnjena 153 077 D. 50 p., na konci leta 1,135.188 D. 75 p.
Leto 1926. Sprejetih213, odstopiJo 30, na konci leta 1086 kotrig. Vloge: prirastie 1,160.694 D. 79 p., vzdignjene 412 069 D. 47 p., na konci leta 1,986.463 D. 01 p. Posojila: izplačana 1,068.968 D. 75 p., vrnjena 404.564 D. 40 p., na konci leta 1,799.593 D. 10 p.
Leto 1927. Sprejetih 165, odstopilo50. na konci leta 1198 kotrig. Vloge: prirastle 993.536 D. 33 p., vzdignjene 624.779 D. 41 p., na konci kta 2.355.219 D. 93 p. Posojila: izplačana 812 070 D., vrnjena 438.260 D. 60 p., na konci leta 2,173.402 D. 50 p.
Leto 1928. Sprejetih 180, odstopilo 7, na konci leta 1371 kotrig. Vloge: prirastle 1,823.878 D. 29 p., vzdignjene 1,095 547 D. 50 p., na konci leta 3,083,550 D. 72 p. Posojila: izplačana 941.708 D.t vrnjena 695.068 D. 60 p., na konci leta 2,420,041 D. 90 p.
Leto 1929. Sprejetih 132, odstopilo 1, na konci leta 1502 kotrig. Vloge: prirastle 2,349.944 D. 82 p., vzdignjene 1,315.155 D. 93 p., na konci leta 4,118.339 D. 61 p. Posojila : izplačana 1,704 910 D., vrnjena 630.607 D. 50 p., na konci leta 3,494.344 D. 90 p.
Leto 1930. do 31. jula : Sprejetih 87, odstopilo 2, skupno 1587 kotrig. Vioge: pri-rastle 1,614.620 D. 35 p., vzdignjene 930.157 D. 62 p., stanje do 31. jula: 4.802.802 D. 24 p. Posojila: izplačana 915.210 D., vrnje-na 366.143 D. 13 p., stanje do 31. jula : 4,893-261 D. 05 p.
Penezni promet.
Za leto 1920 92 p.; izdatki 145 295,171 D. 66 p.
Za leto 1921 16 p.; izdatki 693 1,388.239 D. 67 p.
Za leto 1922. 86 p.; izdatki 628 1,267.993 D. 65 p.
Za leto 1923. 60 p.; izdatki 685, 1,389.675 D. 72 p.
Sprejeraki .368 D. 74
.  Sprejemki 925 D.   41
Sprejemki 128 D.  79
Sprejemki 024 D.   12
349.802   D.. p.;   skiipno
694.314  D. p.;   skupno
639.864   D.-p.;   skilpno
704.651 D. p.;   skiipno
Za leto 1924. Sprejemki 935 930 D. 84 p.; izdatki 911.711 D. 17 p.; skiipno 1,847.642 D. 01 p.
Za leto 1925. Sprejemki 859.805 D. 77 p.; izdatki 789.138 D. 95 p.; skupno 1,648,944 D. 72 p.
Za leto 1926. Sprejemki 1,993 806 D. 35 p.; izdatki 1.963.658 D. 82 p.; sktipno 3,957.465 D. 17 p.
Za leto 1927. Sprejemki 1,894.695 D. 83 p.; izdatki 1,815.489 D. 89 p.; skiipno 3,710.185 D. 72 p,
Za leto 1928. Sprejemki 3,128.802 D. 52 p.; izdatki 3,127,385 D. 41 p.; skupno 6,256.187 D. 93 p.
Za leto 1929. Sprejemki 4,558.294 D. 65 p.; izdatki 4,479.820 D. 40 p.; skiipno 9,038.115 D. 05 p.
Za kto 1930. do 31.julija. SprejemV! 3,022.673 D. 65 p.; izdatki 2,989.560 D. 24 p.; skiipno 6,012,233 D. 89 p.
Celokiipni ptotnet od 4. maja 1920. leto i do 31. julija 1930. lefa znaša : spte-jemki 18.582 643 D. 15 p.; izdatki 18,229.211 D. 87 p.; skupno 36.811.855 D. 02 p.
Podpora v dobre namene.
Hraniltrca i posojsjnfca je v desetih letaj poklonila okroglo stojezer dinarov v dobre namene. Največ so dobile sirote. Paleg Jdnih darov za sirole je posojilnica daruvaia na Dorri sv. Frančtška 35.000 Din; 10.000 kak dar, 25.000 pa kak fundacijo za naše slepe sirote. Poleg sirot so dobili podporo sledeči nameni: dober tisk v ha-sek sirot, dober tisk v hasek naših bratov na Vogrskom, Krekova plošča, Martinišče, visokošolci v Ljubljani, premovanje živine, ustanovitev Agrarn'ezadruge, slovenslvo Slo-venske Krajine, brezalkoholni tečaj, cerkev v Črensovcih, farof v Črensovcih, gospo-dinjskr tečaj, zadružni tečaj, gladtijočt v Kančovcih, proslava 10 letnice osloboditve Slovenske Krajine, šolske sestre Žižki, po-kopališče Črensovci, Dom sliižkinj Ljublja-na, Nerad Ivan, pogorelec, Črensovci i si-romaški dijaki. Tej nameni jasno pokažejo, da je posojiinica stala na višini svoiega pozvanja i namena i je bila zaistino mati ne samo črensovske fare, nego cele Sloven-ske Krajine pa ešče prek mej je segala njena dobrotivna roka. Najvekšo dobroto je pa s tem napravila posojilnica celomi našemi kraji, ka je njemi dala zgled zaus-tanovitev novih posojilnic. Njeni zgled je vlekeo tak močno, ka dnes že 18 posojil-
— 57 —
nic dela v Slovenskoj Krajini med našim kmetskim liidstvom i njetni pomaga v teš-kom gospodarskom časi z vsestranslrov pomočjov.
BrespRačne foringe pri zidanji ,,Našega Doma".
Dolnja Bistrica:
Maučec Ivan, Cigan Ivan vsaki po 3—3, Kolenko Janoš, Tivadar Martin, Kolenko Jožef, Lebar Martin vsaki _po 2—2; Hebar Matjaš, Balažlc Martin, Žabol Jožef,
mija, Kelenc Štefan, KresKn Štefan, Kreslin Ana, Maučec Daniel, Kreslin Martin, Mag-dič Štefan, Godina Marko, Godina Matjaš, Kovač Štefan, Vučko Martin, Bedernjak Janoš, Griiškovnjak Ivan, Kovač Martin, Kelenc Jožef vsaki po 1—1 forin-go. Skiipno 68 foring.
Srednja Bistrica:
Hren Ivan 9, Dunko Marko 4, Kohek Mal-jaš, Klajderman Štefan vsaki po 3—3, Ti-baut Janoš, Sarjaš Jožef, Skledar Mihal, Bohnec Martin,   Mesarič   Martin,   Vučko
Hranilnica i posojilnica v Črensovcih : , Naš Dom" pred blagoslovitvov.
Vučko Ana, Vinčec Štefan, Graj Kata, Gjo-rek Martin, Kolarič Ivan, Kuster Roza, Balažic Štefan, Kolenko Marija, ,Lebar An-drej, Žižek Peter, Ritlop Štefan, Šernek Jo-žef, Godina Martin, Horvat Marija, Žabot Andrej, Ritlop Štefan, Koštric jožef, Kres-lin Ignac, Kovač Martin, Kelenc Janoš, Gjorek Matjaš, Balažic Ivan, Šomen Šte-fan, Maučec Ignac, Kreslin Jožef, Vučko Jožef, Balažic Treza, Vagner Treza, Vučko Ana, Kohek Ivan, Dunko Stefan, Vinčec Štefan, Tratnjek Marko, Kozlar Martin, Kelenc Mihal, Raduha Ivan, Horvat  Eufa-
Martin, Lebar Jožef, Vučko Anton, Ifko Martin, Balažic Martin, Hren Marija, Kres-lin Ivan, Gabor Mihal, Vučko Štefan vsaki po 2 2; Balažic Treza, Krapec Matjaš, Gjura Ivan, Jfko Ivan, Cigan Jožef ml., Horvat Ivan, Klajderman Štefan, Vučko Štefan, Rebrca Štefan, Sobpčan Martin, Gjura Martin, Sobočan Ferna, Mlinarič Ivan, Prša Ivan, Kustec Marko, Antolin Martin, Utroša Jožef, Kohek Kata, Klajderman Ig-nac, Lebar Verona, Vučko Jožef, Kolarič Ivan, Tratnjek Marko, Balažic Martin, Vuč-ko Ivan, Sarjaš Ana, Bohnec Marija, Kus-

- 58 —
tec Kata, Gjura Ivan vsaki po 1 —1   forin-go. Skiipno 78.
Gornja Bistrica:
Jakšič Ivan 11, Krampač Štefan 6, Hozjan Martin, Kustec Jcžef vsaki po 4—4, VuČko Jožef, Vučko Matjaš, Kolarič Ivan, Raj Šte-fan, Baiažic Jožef, Jakšič Pavel vsaki po 3—3, Gerič Štefan, Horvat Štefan, Kresiin Franc, Stnodiš Martin, Otroša Ivan, Gonza Ivan, Vučko Marlin, Lebar Martin, Balažic Mar-tin, Vučko Ivan, Čizmašija Ivan, Ritlop Jo-žef, Kiizma Ivan, Horvat S. Ignac, Vučko Ivan, Kelenc Janoš, Terninovec Treza, Ži-žek Martin, Ciglar Ivan, Jakšič Matjaš.Don-ko Štefan, Balažic Donat, Žabot Jožef, Domjan Jožef, FotivecKata.Kramoač Treza, Ritlop Jožef po 2-2, Tkalec Štefan, Vučko Martin, Tkalec Kata, Tkalec Marija, Magdič Matjaš, Balažic Štefan, Vučko Štefan, Fin-fonja Ignac, Kustec Jožef, Raj Jožef, Kelenc Ana, Vučko Štefan, Vinčec Ivan, Vučko Pavel, Kreslin Martin, Kocet Janoš, Horvat Verona, Kustec Matjaž, Balažic Janoš, Rit-lop Janoš, Vučkvo Kata, Kolenko Marija, Kelenc Štefan, Ščernjavič Jelena, Žmaj An-draš, Ifko Jožef, Cigan Jožef, Špiciin Mat-jaš, Vučko Jožef, Šernek Marija, Žakoč Šte-fan, Žalik Štefan, Jakšič Janoš, Bohnec Bara, Ritlop^Jožef, Glavač Ivan, Donko Jo-žef, GjOrek Štefan, Vučko Štefan, Šomen Jnžef, Zavec Andraš, Utroša Štefan, Kustec Štefan, Graj Martin, Kreslin Martin, Za-dravec Štefan, Doma Marija, Balažic Mari-ja, Vučko Jožef, GjuraMartin, Škafar Jožef, Gerič Štefan, rŽižek Jožef, Kustec Štefan, Franc Jožef, Škafar Ignac, Vučko Ivan, Vuč-ko Andrej, Smej Jožef, ZakojČ Martin, Balažic Ivan, Lovrenčec Ivan, Kustec Šte-fan, Balažic Mihal, Šernek Martin, Kocet Janoš, Gjorek Ana, Vuk Jožef, Tkalec Ma-rija, Bohnec Martin, Ritlop Jožef, Plej Ba-ra, Ifko Štefan, Hozjan Martin, VučkoMar-tin, Vučko Ivan, Magdič Franc, Gerič Tre-za, Kustec jožef, Sobočan Aga, Lebir Mar-tin, Gjura lvan vsaki po 1—1 foringo. Skiipno 179 foringo.
Trnje:
Horvat Jožef 11 foring, Horvat S. Martin 9 foring, Horvat S. Ignac, Zver Ana Sabolova vsaki po 5 foring, Kramar Vero-na, Horvat Marko, Bedernjak Ivan, Sarjaš Štefan vsaki po 3 - 3 foring, Hozjan Štefan 2^2 foringo, Kramar Ivan, Kozlar Matjaš, Kolarič Štefan, Hozjan Štefan, Hozjan Mar-Hn, Hozjan Kata, Petek Treza, , Zadravec Štefan, Horvat Jožef, Copot Matjaš, Sobo-čan Janoš, Sobočan Kata, Hozjan Marko Horvat Štefan, Sobočan Jožef, Stanko Mar-tin, Žoldoš  Matjaš,  Kolenko Ivan, Horvat
Jožef vsaki po 2—2 foringi, Horvat Jožef n/2 foringe, Horvat Treza, Žalig Štefan, Ritlop Martin i Hozjan M., Sobočan Štefan, Kavaš Anton, Horvat Ivan, Horvat Jožef, Horvat Janoš, Sarjašlvan, Bohnecjožef, Vuk Štefan, Sabot^n Ivan, Farkaš Ivan, Sobočan Štefan, BalažičFranc, Dominko Verona, Ko-lenko Franc, Perša Andraš, Čurič Treza i Cvetko Ivan, Horvat S. Martin, Varašanec i Sarjaš Andraš, Denša Jožef, Nerad Jožef, Horvat Martin, Krarnar Štefan, Pozderec Štefan, Krampač Janoš, Dorenčec Štefan, Sobočan Martin, Kozlar Štefan, Copot Andrej, Bogdan Ivair Petercc Matjaš, So-bočan Ana, Stanko Štefan, Gjorkos Štefan vsaki po 1-1 foringo. Skiipno 121 foring.
Črensovci:
PJej Jožef 16 foring, Kolenko Ivan m Rous Matjaš po 13 13 foring, Kolenko Štefan 10 foring, Nerad Ivan 9 foring, Ci-gan Ivan, Zelko Marko, Kelenc Ivan, Smodiš Štefan 7 7 foring, Cigan Fema, Čurič Ivan po 6 6 foring, Ritlop Štefati, Čurič Martin, Kolenko Matjaš, Škoberne Franc, Cigan Jožef, Horvat Matjaš vsaki po 5-5 fonng. Žižek Matjaš, LJtrošajVlihal, Horvat Marija DtroSova, Horvat Štefan, Žižek Marko, Žižek Štefan, Špiclin Martin, Tkalec Martin, Hozjan Jožef, Gabor Ivan Balaškov, Tompa Martin, Hozjan Martin, Žalig Treza, Horvat Stefan Lukačov, Zelko Ivan Sapekov po 4 4vforing. Ritlop Anton, Lebar Štefan, Horvat Štefan, Kovač Štefan, Kovač Matjaš, Gabor Martin, Karoli Anto-nija, Hanc Roza, Žižek Ana, Gabor Martin, Žunič Ivan, Odnik Ivan, Tornar Matjaš, Halas Martin, Kolenko Jožef, Halas Jožef, Ritlop Treza, Kolenko Martin, Salaji Kristina, Gabor Jožef, ŽaligMatjaš, Vučko Ivan Kova-čov, Jerebic I«an, Horvat Ivan po3 3 foringe. Ritus Peter, Škerget Martin, Golinar Lov-renc, Gabor Martin, Špolar Martin, Totnpa Kata, Markoja Anton. Gabor Ivan, Bohnec Štefan, Ritlop Ivan, Špiclin Aga, Žalig Mar-tin, Vapatič Karol, Faršang Štefan Hanc Martin, Hozjan Marko, Hozjan Mar-tin Brgles, Ritlop JanoŠ, Tompa Ivan, Žalig Matjaš,RajtarJožef,KozlarMartin,Zelko Šte-fan, Kustec Štefan, Salaj Štefan, Kustec Ignac, Liitar Mihal, Koziar Mihal, Markoja Ana, Gjorek Jožef, Lebar Štef, Kustec Štef., Mertuk Jožef, Kelenc Štefan, Hajdinjak i Markoja Martin, Kramar Ivan, Bedernjak Martin, Gabor Ivan, Lutar Štefan šol. upr. Čačič Jožef župnik, Novak Ivan vsaki po 2—2 foringi. Salaj Martin, Horvat , Martin i Utroša Mihal, Cigan Ivan in Utroša Mi-hal, Kustec Ivan, Hozjan Ivan, Markoja Marija, Kolar Ivan, Rous Matjaš kolar, Ži-žek Martin, Kustec Marija, Tornar  Marko,

- 59 -
Kustec Štefan, Kozlar Ivan, Kolenko Mihal, Hozjan Kavašov, Markoja Ana, Markoja Ana, Hajdinjak Matjaš, Kocet Ivan, Lebar Štefan i Skledar Bara, Gerič Matjaš, Zi-žek Štefan, Plej Marija, Farkaš Treza, Pe-terec Jožef, Horvat jožef, Kozlar Marko, Gabor Treza, Lutar Martin, Hozjan Matjaš, Gabor Jpžef \ (Jtroša Martin, Nerad Ivan, Gabor Stefan Kiizmov vsaki po 1—1 forin-go. Skiipno 387 foring.
Žiški:
Haklin Martin 6 foring, Gruškovnjak Anton, Prša Ivan po 4-4 foring, Cjgan Matjaš, Koštric Jožtf, Žerdin Jožef, Žalig Ivan, Krao Martin po 3-3 foring, Čurič Maljaš, Virag Ivan, Rčcek Štefan, Krao Ana, Kolarič Martin, Žalig Jožef, Zelko Štffan po 2—2 foringi, Jerebic Franc, Rstlop Šte-fan, Sobočanjvan, Tibaut Martin, Stanko Ivan, Fratar Štefan, Horvat lvan. Vuk Mat-jaš, Horvat Antcn, Cigaa Jožef, Škafar Ivan, Horvat Matjaš, Žalig jožef, Prša Štefan, Tibaut Martin, Horvat Treza, Prša Jožef, Tibaut Štefan, Žalig Jožef, Cuk Anton, Škerget Anton, Stanko Jožef, Kramar Ivan, Čurič Štefan, Zver Štefan, Ciglar Štefan, Prša Janoš, Vuk Ivan, Žerdin Martin, Hor-vat Ignac, Tibaut Ivan, Žižek Martin, Ci-gan Jožef Lončov vsaki po 1-1 foringo. Skiipno 76 foring.
Bednja :
SaJajko Štefan, Šusler Jožef, Žalig Šlefan, Krampač Matjaš, Hozjan Ana, Go-dina Treza, Hanc Marko, Glavač Ivan, To-naj Jožef, Salajko Štefan, Gjura Ivan, Kus-tec Martin vsi po 1 — 1 Skupno 12 foringo. Odranci:
Markoja Štefan 2 foringi, Antolin Jo-žef 2 foringi, Kavaš Martin, Žakuč Gejta, Raduha Šteian, Raduha Jožef, Kavaš Imre, Balažic Mihal, Raduha Blaž, Zver Franc, Hozjan Ivan, Diih Štefan, Antolin jožef, Vegič Peter, Raduha Mihal, Zadravec Ivan, Kociper Marija, Horvat Ignacij, Antolin Ivan, Žakuč Matjaš, Antolin Juri, Matko Jnžef, Smodiš Matjaš, Copot Marija, Zelko Štefan, Jerebic lvan, Ferenčak Peter, Jere-bic Ana, Kolenko Ivan, Antolin Andrej, Antolin Jožef, Kavaš Štefan, Zver Štefan, Mertiik Štefan, Raduha Martin, Dominko Ivan, Vegič Franc, Matko Mihael, Smolko Jelena, Zver Franc, Zver Andrej, Kovačič Anton, Škafar Marija, Balažic Jiiri, Hozjan Štefan, Ferenčak Marija, Vegič Marija, Do-minko Mihal, Antolin Matjaš, Antolin Franc, Marič Jožef, Dominko Jožef, Koter Martin, Kavaš Matjaš, Virag Orša,   Škafar
Martin, Antolin Mikloš, Kovačič Andrej, Zver Štefan, Antolin Mihal, Zver Franc, Zver Martin, Nedelko Jožef, Smej Mikloš, Gabor Blaž, Mujdrica Maijaš, Taljan Štefan Ferenčak Ivan, Škafar Franc, Žalig Mihal, Antolin Jožef, Raduha Jožef, Raduha Mar-tin, Raduha Marija, Maučec Mihal, Koci-per Martin, Gabor Marija, Smodiš Andrej, Kociper Matjaš, Zver Ana, Zadravec Jožef, Hozjan Marko, Gabor Andrej, Balažek Martin vsaki po 1 —1 foringo. Skiipno 86 foring. Beltinci:
Veleposestvo v Beltinci 12 foring, Smodiš Štetan 1 foringo. Skupno 13foring. Ižakovci:
Fujs Jožef 1 foringo.
Vseh brezplačnin foring skiipno 1021.
Kda se za te foringe vsem iz globočine srca zahvalimo, damo obračun od zidave ^Našega Doma".
Keliko smo potroSili za zidavo ,,Našega Doma"?
Razne foringe 66 522 D. 65 p., cigeo 81 687 D. 40 p , ležaki 9.191 D. 75 p,, vapno 63.866 kg. = 22.434 D. 59 p., ce-ment 62,500 kg. = 36.075 D. 12 p., črep i žlebnjaki 19.500 kom. = 12.746 D., že-lezo i traverzi 64.661 D., razno 81.788 D. 30 p., zidarsko delo 105 000 D., tesarsko delo 55.000 D., stolarsko i kliičavničarsko delo 76 000 D. Skupno 611.106 D. 81 p. A ar smo vnogo vapna i cementa odstopili cerkvi, farofi, pokopališči i driigim, nas košta cela hramba popolnoma dogotovlena 600.000 to je šeststo jezero dinarov.
Peska smo potrošili 472 kubika, kiž-leka ali šodra pa 383 kubike. Ves kiilek i pesek, dokeč ne sfalo, smo dobili brezplač-no od veleposestva v Beltincih. Za dobroto se globoko zahvaliijemo mil. grofici. Za os-tali pesek smo plačuvali 1-50 po kubik-metri na kmetskom posestvi na D. Bistrici.
Kakše prostore ma v sebi Naš Dom i v koj so namenjeni!?
Spodkar ma dvorano, v šteroj ma mesto do 800 liidi. V toj se bodo držali občni zbori posojilnice i agrarne zadruge kak i driigi vekši sestanki. Društvo ,Hiša molitve" bo tiidi tu melo svoje občne zbo-re. Tii se bodo vršila za versko živlenje i gospodarski povzdig našega ludstva po-trebna predavanja.
Zato se bodo vršili v dvorani gos-podinjski, pletarski i driige tečaji. Tu naj se navčijo naše dekle dobro kiihati, šivati, pečti, gospodariti. Tii naj se začnegospo-
- 60
darska preporoditev našega liidstva i se širi dale^po celoj Slovenskoj Krajini pa ešče prek mej srebrne Miire. Tii naj se razvija katoličanska akcija med dijaštvom I Tfi naj se izobrazi naša mladina! Tu naj se oplemeniti vse!
Spodkar so šče štiri sobe i edna kii-hinja. Ti prostori bodo služili za stanuva-nje uradništvi posojilnice i za brezalkohol-no gostilno.
Na štoki velika soba je uradni pros-tor za posojilnico i zadrugo. Če ne bi mogle z časoma vkiip delati  zavolo   veli-
holno gostilno ali gospodarstvo i gospo-dinjstvo kotrig. Kajti agrarna zadruga po svojih pravilaj lehko kupiije vse, ka njene kotrige v gospodarstvi ali gospodinjstvi potrebiijejo i tiidi lehko vre njihove pridel-ke odava.
Naš narod je siromašen, zato naj-vekšo dobroto njemi tisti včini, ki njemi pomaga za pošteno, čeprav skromno i pros-to preživlanje. To pa šče ravno posojilnica z agrarnov zadrugov. Ma pa Naš Dom eš-če eden cio: z nedužnim ves.eljom napuni-ti srce.   Da kakšteč je močna šker, če  se
5 tr>
;3   %  *

Hranilnica i posojilnica v Črensovcih: Blagoslovitev ,,Našega Doma'
kih poslov, se agr. zadruga preseli v malo dvorano ober velike dvorane, štera je na-menjena za menše sestanke. Mala sobica poleg uradnih prostorov je namenjena za predsednika posojiltvice i zadruge, ka se tii lehko vsaki ž njirn pogovori, ki ma kaj takšega, ka ne more pred driigim naprej prinesti.
Pod hrambov so velike kleti ali piv-nice, vse scementirane, na hrambi pa kra-sen siihi pod tiidi popolnoma betoniran. Ti prostori so namenjeni ža shrambo raz-nih reči, štere bodo potrebne za brezalko-
vsikdar niica, se zniica. More meti tiidi mir, počinek. Ravnotak je potrebno, naj človek, ki se največ niica, ma ttidi kakši počinek, kakši odmor, kakše veselje. Naš Dom njemi bo šo v toj potrebi na roko i njemi bo niidio pošteno veselje po nede-lajisvetkaj, veselje, po šterorn senepogii-bi njegova diiša, nego oplemeniti i pripravi naprej, ka de ešče bole verna svojoj veri, telo se pa poživi i odpočine. Zato bodo lepe pesmi, pošlene igre, predstave, ša!e:vse po-šteno, nedužno, v Našem Domi, naj se spuni, ka pravi sv. Pismo: Veselte se vsikdar v BogiI
— 61 —
Posvetltev Našega Doma.
Posojilnica je oprosila prezvišenoga g. knezoškofa, apoštolskoga administratora, naj posvetijo Naš Dom. Dragevole so spre-jeli te triid na sebe i njej dali pismeni od-govor. A ar so sami ne mogli priti na fer-mo, so tnesto njih blagoslovili novo pos-lopje prezv. g. Dr. TotnaŽič Ivan, pornož-ni piispek. 21. junija popoldnevi j)b pol pet'h so se pripelali z Beltinec v Crensov-ce. Črenvsovčarje so jih slovesno sprejeli. Že pri Črnskom mosti jih je čakala gasil-ska godba. Največ liidi se je pa zbralo pri lepo okinčanom Našem Domi, kde so prezvišeni postanoli. Tii jih je pozdravo narod. Njegove reči njim je tolmačila gdč. Luthar Elizabeta z sledečimi rečmi;
»PrevzviSeni gospod viSji pastir.
V Kristušovom imeni i z njegovov oblastjov prihajate k nam, da nam prine-sete Njegovo moč i Njegov blagoslov. Oboje potrebiijemo v denešnjih časih, gda se so-vraštvo pekla bojiije z vsemi sredstvi, da poriiši Krislušovo kraljestvo, posebno da ga poriiši v nedužnom srci mladine.
Potrebiijemo Njegove moči, zato pro-simo na Naš Dom, na dom črensovske fare Vašega blagoslova, da postane po njem prebivališče, zavetje, obramba, tolažba te-lovnoga i diiševnoga blaženstva, porok i pot k večnomi zveličanji, za nas vse v fari i našoj okolici, posebno pa za nas, ki no-simo ponosno te sladki naslov: mladina.
Naša posojilnica obhaja zdaj deset-letnico svojega obstoja. V spomin toga ve-seloga dogodka je povila vence, od šterih eden kinča cerkev, driigi popravla grob župnika dobrotnika, ustanovitela farne cer-kve, tretji deli podporo slepim sirotam itd., a med vsemi najlepše cvetespleten za mladino: stavba Našega Doma. Kak znak, ki bi mo-geo davati smernice diihi, ki more vladati v Našem Domi, so ustanovitelje Našega Doma postavili na njega pročelje koš z včelami. Včele naj bi včile mladino, včele naj bi nasleduvala mladina; dela naj mar-ljivo, živi naj skupno i spravla naj sladek med srčnih vrlin v tom dotni za sebe i za svoje. To je namen Našega Domal Če pa šče doseči te namen, potrebuje bcžega bla-goslova. Prevzvišeni gospod višji pastir, Vi ste natn ga prinesli. Oh, kak želno smo Vas pričakuvali, da z Vami pride pod stre-ho Našega Doma srčno zaželjeni blagoslovl Kristušov namestnik, apoštol njegove lii-bezni, bodite za lubav, štero ste natn pri-nesli, z gorečov lubeznostjov toplo poz-dravleni. Živeli!"
Zapozdrav sose Prezvišeni genljivo za-hvalili i med igranjom Žižkovske godbe v prošeciji naroda se odpeJaii proti cerkvi, kde jih je čakala šolska mladijia. Te den večer je priredila farna moška mladina krasno bakljado Prezvišenomi na čast. Dom je bio rasvetlen z okoli 100 lampioni i do štiristo lampionov je nosila mladina. Tak jepozdravila vkrasnoj poletnoj noči svojega višjega pastira v njihovorn namestniki z veseljom, popevanjom i igranjom. Od farofa se vnožtna podala k Domi, kde se je nadaljavalo veselje spevanja, igranja med piiščanjom raket kesno v noč. Govor sta mela te večer na mladino Prezvišeni i pa g. Kolenc Franc, urednik Novin.
Driigi den po edenajstoj viiri se je pomikala več jezerna vnožina v prešeciji proti Domi, štero so vodili sam Prezvišeni z vuvelkom broji zbranov dtihovščinov. iVled potjov so se popevale. laurefanske litanije. Po končanih litanijaj so Prezvišeni razlo-žili reči blagoslovnih molitev, hišo blago-slovili ozvunaj i oznotraj, pesmarski zbor g. Liitar Štefana je pa odpevao štiriglasno prirnerno pesem od novcga Doma. Po blagoslovitvi so stopili Prezvišeni na balkon Doma i tii govorili od pomena, od cila, šteri se more v njem dosegnoti. Z ednim so tiidi omenili triide tistoga i se njetni nje zahvalili po koga zasliigi je prišo nNaš Dom" pod streho. Bivši poslanec, zdajšnji nadrevizor Zadružne Zveze g. Pušenjak Vlado je zatem razložo lOletno delo poso-jilnice. Obema govornikoma se je zahvalo predsednik posojiinice.
Pogostitev naroda i gostov.
Posojilnica je v spomin toga veseloga dogodka položila furidacijo 25000 Din. za slepe sirote i dala popraviti grobe diihov-nikov. A naj se celocni narodi pokaže za-hvalna, je povabila vse svoje kotrige, vse ki so njej pomagali z brezplačnimi foringami i driigimi zaslugami pri zidavi, vse meštre i delavce i vse ki so bili pri posvetitvi navzoči na kupico vina i falaček kruha v Naš Dotn. Naše vrle gospodinje, kak niže objavimo njihovaimena, so gorspekle blijzi štiri metre lepe pšenične mele za vrtanke, štero je za fal ceno dalo Beltinsko vele-posestvo i te boži dar razdelile naše vrle dekle med narod. Kupila je posojilnica tii— di vino, slatitio i malinovec pa je vsakomi nagodila z vrtanki i pilom, kak je šteo i potrebiivao. Dano je bilo z dobrim srcom i vzeto tiidi tak. Vsaka sirota, štera je prišla, je bila bogato obložena z dobrimi vrtankami. Da bodi našim dobrim   gospo-
- 62 —
dinjatn na čast povedano, so spekle jalro dobre vrtanke. Kda se je narod nahrano, se je začela pogostitev povabljenih gostov. Poleg Prezvišenoga i g. Vlado Pušenjaka so bili povabljeni gg. srezki načelnik, Dr. Farčnik Anton, Dr. Fabiani, predsednik so-dišča, Baša Ivan dekan z vsov diihovšči-nov, zastopnika posojilnice Dr. Janko Pi-kuš odvetnik i Dr. Makso Peterlin, kr. no-tar, ing. Mikuš nadupraviteo na velepo-sestvi v Beltincih, predsednik trgovskoga gremija Ceh, tneštri, ki so delali pri Domi, domača inteligenca, zastopniki posojilnic iz Slov. Krajine i Medjimurja, štere so mele z Črensovskov zvezo, kotrige načelstva i nadzorstva hranilnice i posojilnice pa agrar-ne zadruge. Pesmarski zbor driištva, ,,Hiša molitve" pod vodstvom g. Luthar Števana i Žižkovska godba sta kratkočasila z zaisti-no krasnimi pesmami i igranjom goste. Med obedorn se je vršilo odlikuvanje pred-sednika i podpredsednika posojilnice potom g. Dr. Farčnik Antona, srezkoga načelnika, ki ]e podelo kraljevsko odlikiivanje sv. Save tretjega reda g. Klekl Jožefi vp. plebanoši predsedniki i zlato medajlo g Kolenko Ivani podpredsedniki, župani v Črensovc'h. Predsednik posojilnice se je zahvalo Njeg. Vel. Kralji za odlikiivanje, Prezvišenoml, vsem gostom pa za vse triide i iskazano liibezen ! Po navadi Slovenske Kn:jine so v narodno nošo oblečene dekie prinesle PrezviŠenomi narodno pecivo ,,vrtanek" v znamenje, ka kak te vrtanek nema začetka i ne konca, tak naj bo med narni tiiditakša brezkončna liibezen. Med obedom se je povedalo od Prezvišenoga i driigih gospo-dov več lepih govorov, šteri se je v naj-lepšem razpoloženji dokončao  okoli petih,
kda so se Prezvišeni odpelali z najlepšimi spomini v D. Lendavo.
Vrtanke so pefcle brezplaino sledeče gospodinje:
Crensovci:
Smodiš Treza, Cigan Fema, Tumpa Kata, Markoja Ana Rajovička, Škergit Lujza, Žalig Treza, Tornar Matjaša žena, Horvat Ivana žena Makotrova, Lutar Stefana mama, Golinar Verona, Cigan Marijanka, Beder-njak Ana, Škoberne Kata, Hajdinjak Geta, Kolenko Verona, Kovač Treza, Hanc Roza, Plej Verona, Cigan Treza.
Žižki: Lonec Kata, Krao Ana, Prša Marija,   Cigan Matjaša mati.
Trnje: Kocet Kata Sabolova, Sobočan Marija, Hozjan Verona, Vinčec Kata.
Dol. Bistrica: Kolenko Marija, Smol-kovič Marija, Žabot Ana.
Sr. Bistnca: Ivko Ana, Kohek Ana. Pred blagoslovitvijov Ooma so brezplaSno delali:
Črensovci.
Cigan Andraš, Tkalec Martin, Horvat An-ton, Gjorek Štefan, Režonja Jožef Žižek Naci, Merluk Ivan, Lebar Štefan, Čurič Vinci, Škerget Lujza, Plej Kata, Plej Marija, Bedernjak Aga, Cigan Verona, Kovač Kris-tina, Skledar Verona, Žižek Marija, Čurič Verona.
Trnje: Horvat Treza.
Potem načelstvo i nadzorstvo posojil-nice, inojmogo sta naai brezplačno poma-galehišiŠkoberneFranca gostilničarai Kccet Ivana trgovca v Črensovcih. Moška triladina z cele fare z lampioni, najbole pa z Žižkov, Črensovec i z D. Bistrice je iiidi vnogo triidov doprinesla brezplačno  pri bakljadi.
ZAHVALA.
Kda se vsem z glohočine srca žahvalimo za vsako najmenšo dobroto i za vsaki najmenši triid, ka so nam v teh desetih letaj skazali i doprinesli, posebno pa v zadnjlma dvema letoma pri zidavi 9Našega Doma", iz dna diise želemo i prosimo, naj dober Bog bo plačnik vsem! Našemi Domi pa naj da Vsegamočni svoj sveti blagoslov, ka Njemi na diko, ddšam pa na zveličanje dosegne tisto, za koj Je namenjen.
HRANILNICA i POSOJILNICA v ČRENSOVCIH.
Zanimiva prikaien je, gda se ludje iz celoga sveta iz lastne vole od negda pohvalno izra-zijo. Tak je pisao 8. aprila 1929. Josip Kneževič iz Zdenca pri Bari: „ . . . zednim Vam narnanim, da je Vaš dišeči Elsafluid jako pomagao: 1.) Miji Karapetriči za trganje v glavi, a poleg toga pri očeh, ar tisti skoro več ne vido. Vse bolečine glave so odišle, a pogled se mi je vrno, tak da ne občuti nikše bolečine več, postao je tak povedano zdrav človek, ki šče dnes hvali Vaše vrastvo. 2.) Istotak je Marko Pavokovič meo bolečine v glavi. pa tiidi trganje v nogaj, ali s rabov Elsafluida nje-mi je vse odišlo. 3.) Julka Martinovič, žena veleposestniškoga logara je tiidi porablala za trganje po zobaj isti Elsafluid, ali po tom njoj je vse odišlo, zobovje so njoj postali zdravi. 4.) Včasimi je priš-lo, da nesam raeo teka pri jestvini i da setn meo teškoče prl želodci. Vzeo setn v vodi par kaplic i včasi mi je bilo bolše. Zato Vaš Elsafluid je bio prav za vse dober". — Ce tiidi naši čtevci ščejo meti hasek od Elsafluida, ga lehko po pošti dobijo od lekarnika EUGEN V. FELLER. Stubica Donja št. 823. (Savska banovina).
63 —
POZVAČINSTVO.*)
nHva!en bojdi Jezus Kristus, to je moj te prvi glas. Jeli so doma ete poštene hiže gospodar i gospodarica ali nej? Jes mislin da so doma, pr peči sedijo pa se tak ne-inilo držijo, kak jaz žalosten hodin. Je san vašega staniivanja nej mogeo gori najti. Je san z velkov žalostjov iskeo tan doli pri Radgonji i gori pri Kaniži pa ga skoro
ona ti pove. Šo sam po lepoj zelenoj trati do kolena po blati. Te pridem do loga, pa najdem tam ednoga velkoga orla, skoro mešega od paučeka. Njega san pitao za to divojko. On me pela po tom !ogi že 7 let. Komaj sva prišla knjoj vu ednoj liiknji sedečo i viigledečo. To ti je ona mlada devojka, po itr.eni Krstjanka, štera   za vse
-----
Proslava 10 letnice oslobodjenja Slovenske Krajine 1929. aug. 18. v M. Soboti:
Narod pri sv. meši. Od Turkove gostilne do cerkve vse nabito puno; nabito puna cerkev, nabito pu-na vulica do konca bolnišnice, pa ešče dosta naroda okoli cerkve i na drugih krajaj v bližini   cerkve.
Bilo je naroda do 14.000.
ne bi mogeo najti. Šo san po ednom vel-kon doli pa san vido na adnon visikon brejgi edno mlado divojko, da je bila tak piiklava, ka je po palici hodila. Njo san pitao, či bi mi ona znala povedati za vas. Etak mi je odgovorila : ka me to pitaš, idi tam prek Miire i Drave, tan najdeš vu ad-nora velkom logi   mojo    najmlajšo   sesto
*) Nehali smo celih 5pis ,,Pozvačinstva" v v dolenskom narečji. — Gornje ,,Zvačinstvo" pa pri driigoj priliki objavimo, kda je dobimo od ed-noga dobroga ,,Zvača."
poti zna i taki san njo pitao, če bi mi ona znala povedati ža njiivo pošteno držanje. Ona mi je hitro odgovorila, da že je ona tii hodila davno pred 92 letotna. Samo ti povedati nernrem, nego ti pokažen. Potom zdigne svojo desno nogo, pa mi pokaže. Ttjen k van domo. Jeli san prav prišeo? V štrton koti je peč. Prav san prišeo, kak je pisano : ki išče, on najde, ki klonka, odpre se njemi. Tak i jes iskao san, najšeo san, klonkao san, odprlo se mi je. Mislin, da san ne zablodo. Ščen van ništerni par reči

— 64 -
povedati. Zakaj san jes prišeo njij tak da-leč gori iskat, da potiijem že 7 let tak z delešnjega orsaga ? ! Zdaj pa zato van želejn mčr krščanski i blagosiov boži etoj poštenoj hiži.   Je   san   poslani   k v&n od
....., šteriva se poleg božega   ren-
deJiivanja na žitek svetoga hištva šččta doli zavezati ino svojega raduvanja te prvi den, to je prišestno nedtlo ščeta adno ma-lo goščejnje držati, na štero vas data po meni zvati i od kolena vekše, od poplata pa mčše. Tak vds ščdjo tam viditi vu svo-joj hiži. Nad vsejmi svojimi brati ino sest-ratni, med kumi ino botrami ino fsov rod-binov ino sosidmi ščejo vas vkup zračunati na eden preveč rnali obed ino veččrjo, na eden mali falaček vina i na dve tri kaplice kriiha, z šterira je njč Gospodin Bog blagoslovo.
Zdaj se pa nemate z ketn viizgovar-jati, nego si kredi držte trde mošnje. glas-ne gute, friške pete ino ostre nože. Arnara sveti Janoš etak pravi vu driigom tali: nVu onom vremeni svadba je včinjena vu Kani Galileje, na štero je bio Jezuš pozvani z vučenikmi svojimi i s svojov dragov ma-terjov. Gda bi pa vino zmenkalo, pršvila je mati Jezušova: sinek vina nemajo. Pra-vo je njoj Jezuš:kaje tebi i menižena, eš-če ne je prišla viira rnoja. Pravila je mati vučenikom njegovim, kaj koli bode velo vam, včinte. Bilo je pa tam položeni ščst kameni veder poleg očiščavanja židovskoga, držčče sako dve eli tri merice. Pravo je Jezuš vučenikom svojim: napunte ta vedra z vodov do štrihoma i napunili so je. I pravo je njin: zžmliie i neste staršini. Gda bi pa koštao staršina vodo na vino obr-njeno i ne je znao otket bi bilo, slugi so pa znali, ki so zajimali, zove staršina mla-doženca i njemi etak pravi: Saki človek oprvin dobro vino da na goščenje, gda se pa zapojijo teda to lagojejše. Ti si pa za-držao to dobro vino do etimao. Eto prvo čiido je včino Jezuš vu Kani Galileje i pokazao je diko svojo i vervali so v njen vučenicje njegovi. Tak i mi dragi krščeni-ki vu Kristuši, ttidi nas blagoslovi naš Gospon Jezuš Kristuš. Zato se nikaj ne bojte. Meli mo vsega zadosta. Mamo zgrab-leno edno senico, štero devet bab že tri dni skiibejo i ž njenin perjon okoli našega držanja nasiplemo tak, ka či što spadne, naj na meko spadne. Nadale kiipili smo adnoga bika še pred 24 leti pa na adnom rženom betvi prvezanoga smo krmili. Toga smo bujli, samo oči so mele trij cente. Menšim   falatom   pa   nanč   nega računa.
Nadale ktipili smo ednoga brava kak ti mravla. Toga smo doli strelili. Prek po Radmožanskon poli smo ga pelali. Brazda se ešče izda zna. Gori smo ga spravili. Sala je telko meo, da smo ne znali kama ž njin. Pridoča adna deklina v fiirtoj je po-brala i na hižo odnesla ino tan vu edno iešnjekovo liipanjo shranila. Pridoča adna mala mravla pa je vse pojela. Slanino smo pa obesili za sleme za adno niočno vajat, od voža rnočnejšo od motvoza slabejšo. Ona se ne mogla obdržati, doli je spad-noia, prosnice podrla i na adnoj pavočini obisnila, ta jo je komaj obdržala. Ali ka so vredne takše dekline, ka pri ti&mi pa-vočino nasfavleio, kak je ona na velki ha-sek pri hiži bila. Nadaie či bi nam rneso sfalilo, poslali smo adno cigansko nago dete na suhi prot ribe lovit. Te vlovlene v tiadra meče, štere pa mimo vujdejo, so srečne.
Ešče nadale poslali stno vii na pole tri jagre zverino strelat. Te prvi je slepi, te drugi je   plantav,   te   trdtji   pa   nikaj
ne vidi. Te slepi de strelao, te plantav de lovio, šteri pa nikaj ne vid', te de pa noso. Zato se nifcaj ne bojte. Meli mo vsega zadosta. Raba je pogorela i kola za ko!i pečene ribe pelajo. Ar po petkaj ino soboiaj bomo si hrano preminjavali. Ešče nadale či bi nam slrošek sfaiiivao, vti smo poslali 12 jagrov na lejpo Jugo-siovensko pole zverino strejlat. Zvedili smo, da dobro strelajo. Strelili so lisico, ona je spadnola na zavca, zavec na srno, srna na jelena, jelcn na vuka, vuk na brava, brav na bika, bik na krayo, krava na kozo, ko-za na ovco, ovca pa v skledo. Zdaj se pa nikaj ne bojte! Melimo vsega zadosta, vsa-ke fe!e jestvine, slačic na slačice. Vina mo pa meli zadosta, či nam ne sfali. Kupili smo dva polovnjaka od Čerensoskoga Be-drnjaka, V km prvon nan fali celi motični štuo, a v drugon pa do njega nemremo. Eli zato se nikaj ne bojte, ka bi što bio lačen eli žeden. Zato se naj nišče ne boji, rneli mo vsega zadosta i zadovoie, či ko-mi kaj ne sfali. Za'o nikaj nezamerte mi, či nade po voli vsakomi. Prosim zlamenje od verta vertinje i vse držine i se mi vsi pozvani v knigo podpišete!
Nabrao: FELBAR MARTIN z Renkovec.
— 65 —
VJENCESLAV NOVAK:
V sirmaškoj hiši.
Božič je — vihčr je. Razpenjeno va-lovje štimi i se peni i kuče ob raztrgani breg morski i se špila z barkov kak vese-li oroslan z izmučenim psičkom. Vihčr šii-mi po golom karaenji i zdigavle osoleno morsko vodo kak prah, a milijoni kaplic se razsipavlejo kak drago kamenje nad tnor-skira valovjom. Znova se je pokazala tam za ostrimi morskimi pečinami barka, štero nosi besno morje kak orehovo liipino. Čiid-ne igre, moj Bog! Ta mala barka skače, drči, se zvrti, nagne se, se poglobi i pre-mine, a pa se prikaže znova kak lehka ig-račka na vrhi i se zarine s kliinom v glo-boko morje. Tam iz morske dolinice za-zevle novi val vihdra, trn se zasiiče, ka-menje zriiši, morje razburka, čarna senca zleti prek valovja pa se zdigne kak beli dim visiko do oblakov, barka se zgtibi, se znova prikaže i se bori, obrnjena proti bregi, z vsov močiov z besnov silov valov.
—  Drži !
—  Drži!
—  V imeni božem 1 Uprejo se znova.
—  Veselo, bratje!
—  Veselo-o-o! — pravijo eden  drii-gomi. Viher se špila z vlasmi, kuče v oči, kuče v prsa — Zimski viher!
—  Koražno! Mola, pusti mačka !
—   Mola-a! — Z grtnenjom zgine lanc v morje, dečak pa skoči na razdreti   breg i vleče barko v pristanišče, kakših je mati natura — hvala božoj  previdnosti — dob-ro zozidala  po   horvatskom    Primorji. — Barka se stavila   na   razburkanom   morji, kak da bi si štela od truda odpočinoti.
Poskakali smo na breg — na piisto, golo obalo. Niti človeka niti kuče niti pti-ce niti vuka — niti sence živlenja nega nindri; kamenje pa piiščoba pa znova ka-menje, a za njirai piiščava.
—  Katn se obrnemo?
—  Tam za bregom je hiša, pol viire hoda prle kak prehodimo prvo goro.
Šli smo.
Od morja pa vse dale isti pogled, is-to tlo; kamen pri kamni. Nikakšega drii-goga kepa. Tti zloženo i znametano bledo — sivo kamenje, tam piista, gola tla, tam dale se je kralevsko zdigavala pečina i ztiova dale -- a dale pa?
- Kamen! Sivi, piisti, mrtev kamen!
Naednok pa — skoro ne bi vervao očem: na sredi kamenja obzidani   plot, a
za zidom so se zdigavale fige i breskvi, niže pri zemli pa so se siikale rozge, kak vdomačene kače.
V zavetji smo sirmaškoga hrama — v hiši Antona Mršiča. Idemo notri: štirje mornarje i peti jaz.
Na njzkom ognjišči se je davio v di-ni ogenj. Čarno je, tmično i sajasto vse v toj kučici; sajasta je tiidi sobica, v šteroj je bila ilovnata peč. Na zidi visi platnena, stara i nejasna slika Bogarodice, za kepom je pa vidna zateknjena oljkova vekica; pod kepom visi porcelanasti križec, na njem pa Zveličiteo brez edne roke. V hiši je šče sto, za njim pa klop i dva stolca pa vel-ka stara škrinja. Skoz nad okno, obdano s papirom je prišlo malo svetlosti; mrač-no je i tesno v tom stani.
—  Dober den, liidje boži! Je  što  v hiši ? — pravi mornar.
—  Što si boži? — se   čiio iz  tmič-noga kota  hripavi,   triiden   glas   staroga človeka.
Mornar ide ta. Megnjeno gleda v tmičnost, te pa glasno pozdravi:
—  Hvalen bodi Jezuš i Marija, dedek!
—  Naveke, moj sin I — odgovori de-dek s svojega ležišča šče bole zamuknjeno.
Bilo je to staro, postarano telo, bra-da je bila neredno obrasla z belov bradov, lice žuto i tiidi roke, oči spadnjene glo-boko, telo brez moči — živi mrtvec.
—  Sto si? .  .  . Vidi se tni, ka vas jč šče več .  .  . Ne viditn, se je tožo starec.
—  Jes sam, dedek Anton:   Ivan-Ivan Barilovič, sin pokojnoga Jandra! Poznateme?
—   Poznara, Jandrin,   smiluj   se   .ga Bog 1 ... Oči tni ne sliižijo, moj sin! . . .
—  Kak ste se postarali, dedek? Kda sem bio predlanskim ta, ste se držališčeajdi.
Hvala Bogi! . . . Že celo leto sem tak: niti zgenoti se nemrem. Pa . . . Leta so, sin, ali kak sem se prehlado, od tisto-ga časa je samo joj pa joj! Slabo je, moj sin; prositn Boga, da se smiliije, ar so mi pleča živa rana, nemrem nikaj niti z noga-mi niti z rokami .   .   . Kak ste pa vi tam ...
Vihčr, burja, dedek! Prišeo sem i boža milost naj je s teov. — Jez bora šo kuhat obed, dedek, ti pa samo Ježi! Ne zdigavli se preveč, ar je z natni tiidi gos-pod načelnik.
Približam se starct, da bi ga šče kaj opitao, ali starec je ne mogeo več gučati; mogoče od slabosti, mogoče   od  bolečin,
- 66 —
a mogoče i zato, ar se sirtnaški  bole bo-jijo od gospode, nego od njij kaj pričakiijejo.
—  Što je šče v hiši,   dedek? — pi-tam starca.
—  Babica, gospod!
—  Samo vidva dva?
—  M — m I — potrdi dedek vsikdar bole stiskajoč oči.
Si že dugo betežen?
—  Odgovora je ne   bilo.   Opaziivao sem ga šče edno megnjeno. Posteo njego-va je bila slaba: pod starim nikšim prtom je bilo nekelko slatre, pod   glavov   turba
začiidila, a nato naednok pozdravila: Hva-len bodi Jezuš i Mariia!
—  Na veke, babica Klara! Kde si bi-la? — zapita mornar.
—  Tii za hišov.   Šla sem, da bi na-lovila kaplico vode; meni je studenec pre-daleč.
Hitro se je skuhalo meso, a dober kiihar Mikloš je vzeo ribo j jo začno pečti, ribo, štero so bujli pred viherom — Bog njira odpUsti — z dinamitom.
Nato sta šla dva, da bi poiskala Bdra-čevca"; tak naimre zovejo podgorsko vino.
Proslava 10 letnice oslobodjenja Slovenske Krajine 1929. aug. 18. Črensovci:
narod se zbira za sprejem kralevskoga zastopnika.
sena, a v stari, stkani prt je bio starec ogrnjeni kak malo dete. Po prti je ležala njegova redka, razmršena bela brada, iz štere se je vidlo žuto starčevo lice. Starec je ležao mirno i samo včasi je med hri-pavira dihanjotn zamuklo zaječao. Odišeo sem v kuhnjo naskori pa pride notri sta-ra žena i prinese v razbitom vrči vodo. To staro siiho telo, zamotano v prhke sir-maške cote, je burja oslabila i so se njoj oči, spadnjene globo notri, skuzile. Kda je prjšla notri, je zaglednola nas štiri, se   je
Po obedi nam pove starica, da starec spi i sede k nam, da bi posliišala guč mornarov.
Mornarje so pripovedavali od morja, rib, vina i trgovine, od plače i od zemla-rine, starica pa se je tožila v svojoj žalosti.
—  Ej, če bi mi sin živo, me ne bi tak-ša nevoJa trJa; kakši dober človek je bio i kakše dobro srce je meol — je zdihavala stara žena.
—  Ka ti je sin tnro? — jo spitavam.
—  Potopo se«! Bio je visiki kak Mik-loš — naj njemi bo na zdravje,— močen^i
— 67
vseširom je   prišeo   k   bregi.   Liidje   ali lažem ?
—  Dober je   bio i pošteni! — potr-dijo mornarje.
—  Pripovedavli, kde je premino!
—  Bio je mornar . . . Stopo je gori na staro ladjo i jaz sem jih vse   žalostna gledala, kda so pili iz školjkinih posod.. Srce je čatilo pogibeo,   šla   setn   domo, skuze so mi prišle same od sebd v oči.. Komaj je sunce dosegnolo čarno piknjo na morji, so se začnoli zdigavati   oblaki   od vseh krajov: oblačno je bilo nebo   i   ne-varno, kak šče nikdar prle. Treskalo je zdaj tii zdaj tam,  tam  nindri daleč je   grmelo, kak da bi se trosilo nebo, visoko v   zraki je pa šiimeo viher, da je diišo lovio strah .. Križala sem oblake,  levala   blagoslovleno olje v ogenj, molila ii jokala — a   viini je če duže hiijše bilo . . . Kde je   zdaj   moj sin? Edino dete, gospod, vse viipanje, vsa radost t veselje starima sirotama. Ali znaj-te, ludje, ka je srce, tvoja lastivna krv, de-te poprijeto pod tvojim   lastivnim   srcom, dete, štero je dojilo tvoja prsa, kda je bi-lo lačno, kda je ,bilo v nevoli! Kde je mo-je dete? — sem spitavala vsakšega i lete-la od kuče do kuče, kak da bi zgubila pa-met . . . Gledam   proti   morji   —   pekeo, oslobodi nas Gospodne! Zabliska se i tam daleč zaglednem   morsko   pečino;   v   dtiši mi je postalo ležej. Pomirila sem  se;   da so za tistov velkov morskov   pečinov i so tam gviišno vrgli mačka v  raorje,   ve   pa so liidje ne decal . . . Povrnem se domo, sedem poleg mojga starcga i   tiho   tnolim k svetomi Mikloši   (bodi natn na pomoč!) Te pa naednok nikaj poči na ognjišči, kak najmočnejša piikša . . . Srce   tni   henjalo kučti, skočim pa gledam: vse na   svojem mesti, vse pri miri, samo viini šiimi viher,
se levle dež i grotn za gromom vdarja z nčbe . . . Povrnem se v hišo, na stoli pa zaglednem kupico razbito na sto falalov.. Joj meni 1 — zakričitn i se zgrabim za gla-vo: Sin se je vtopo 1
Zajtra sem šla v vžraš puna brig i puna vupanja .  .  .
Vesnoli l. . , Zgrabo jih je vihčr na sredi morja, bojiivali so se z njim, ali ka šče gnjilo drevo na morji v takšoj noči.
Dva sta se z božov čtidov rešila, a od štirih pa nikdar več glasa . . . Pripo-vedavala sta oniva dva, da sta ga gledala, kda se je zabliskalo, kak se je bojiivao z morskimi valovi, i čiila sta ga, kak je zvao na pomoč.
Odkod naj bi prišla pomoč! . . . . Vtopo se je . . .
Starica henja i si začne brisati stare, izjokane oči. Vsem nam je bilo tesno i milo pri srci. Mikloš se zbere vktip prvo, natoči kupico vina i jo poniidi staroj ženi: Pij, babica Klara! Mrtvim se smiluj Bog, žednim pa naj bo na zdravje!
Starica srkne. — Vidiš, ostala sem sama, gola sirota brez pomoči, brez smi-Ienja! Vsakši ma koga, da njemi pomore, meni pa je dao Bog toga siromaka, šteri leži na posteli, da ga gledam, kak od dne-va do dneva čaka na smrt. Naj se zgodi boža vola! Ali nikotni naj ne da Bog niti pol rane, kak jo jez nosim v svojem srci.
Dugo smo se šče pogučavali, pred mrakotn je pa viher pohenjavao i tni smo se poslovili od stare sirmaške žene.
Šče dugo potom sem srečao babico Klaro v vdraši, kde je prosila milodare. Pomislo sem te, tnoj Bog, kak malo llidi je vidlo rano na srci onemogle nevolne sirote?
(Po hrvaščini prevedo Franjo Horvat.)
Viira za celo žlvlenje je prava nIKO" ali ,,OM1KO" viira iz znamenite švicarske fabrike vttr od že prek 33 let svetovno znane solid strokovne viirarske tvrdke H. SUTTNER — Vure, zlate isre_ brne, se kiipujejo pri Suttneri zaistino dobro i falo, ar se že za 44 Din. more dobiti prava   švicarsk" Anker-Remontoir viira, ali pa že za 98 Din. viira na roko. — Tvrdka pošle svojo veliko novo ilustri rano hišno knigo tiidinašimštevcom brezplačno, čejo zaprosijo od firmeH. SUTTNER v Ljubljani št. 895"
Julij Kontler:
I.
Znanec me je pitao na Prihovi, če je is-tina, ka so naše kokoši v Prekmurji nevalane.
Sedeli smo pred šolov na vozkoj klopi i prebirali ka kaj pišejo novine.
—  Istina, JUOOSLOVAN piše, ka so prekmurske kiire za nikoj. .  .  .
—  Pa da- si moretno kak najprle spra-viti štajersko fajto ...
Pisani kamenčki.
— Potem ste  pa že prečteli ka je v
listi.
— Ne. Na pamet znam. Ce so naše ktire za nikoj, potetn resan ne moremo drOgo kak včasi, ne vfltro, — dnes kiipiti samo štajerske kokoši. Bog moj, kaj bipa začnoli gospodje s »plemenskimi belicami" Ce je ne bi^kupili mi.^Prekraurci ? .  .  .
— 68 —
Znanec me je začtideno pogledao, mislo je, ka slabo šalo vganjatn. Pa sva se razmila včasi, kda sem pokazao na moje, iz Slov. Krajine prinešene ktire, i proso gospoda naj mi pokaže med njirai naj-slabšo.
Dvanajst jaric je brskalo okoli nas. (Najbrž ne razmijo po knižnoj slovenščini, ar četiidi so čiile, kakšo sodbo prosim od gospoda znanca, so dale opravlale svoje delo, ni edna se je ne postavila tak, ka bi več kazala.)
Gospod je pokazao na edno kiiro:
—  Strokovnjak sem ne, ali tak se mi vidi, ka je tista žuta pri   stubaj   najmenje vredna.
Kazao je na štajersko kokoš, na ple-mensko kokoš, štero mi je kakti znamenje posebne naklonjenosti spravo eden strokov-njak za kiirjerejo.
—  Zdaj pa pokažite ešče edno malo-vredno, sem proso znanca.
—  Tam pod žlebom se vtegtije. Pokazao mi je na driigo žuto   kokoš,
štera je   bila   malo   svetlejiega perja, kak prva, ali tiidi prave štajerske fajte. Žena se je smejala.
—   Obe nikaj vredni kiiri sta — šta-jarske fajte !
Gospod, navdiišen Štajarec, je postao rdeči kak rak.
Brez sktbi, gospod, sem jih tolažo, kaj takšega kak vam, se je driigim tudi zgodilo. Med mojimi kiirami najdete raz-lične pasme: štajerske kiire, orpingtone, čarne taljanske i nikajvredne — degeneri-rane, domače. Dvakrat ste pogrešili . . . pa probajtno srečo tretjič . . . Pokažite nam po vašem mišlenji najleplo kilro.
To vam je bilo napeto pričakuvanje! Rad bi povedao našoj Bnevalanoj" domačoj kiiri, ka jarica, zdaj se pa li postavi, reši nam prekmursko poštenje, ar pred nepri-stranskim sodnikora stojiš. Ali . . . ka ščemo, kiira je kiira, ka se briga ona za prekmursko poštenje i za nepristranskoga sodnika. Rep je obrnola proti nam i ar je zagledala kobilico pri ploti, je vtegnola ši-njek i kak blisk se vrgla za njov.
—  No   gospod,   težka   je odločitev, smo dražili znanca.
Naš dober znanec pa pokaže proti mojoj bežečoj kiiri i odločno pove :
-*¦ Tista pisana, štera kobilice lovi je najlepla!
Najlepša je bila nevalana prekmurska kokoš.
II.
Od nevalane kiire mi pride na patnet edna driiga sodba, štero tudi dostakrat čiijemo. Tak se glasi ka prej — naše do-mače narečje toti . . . ma nekaj lepih izrazov, ali v splošnom pa je kiip sloven-skih, vogrskih i nemških popačenk. To sodbo sem že telkokrat čiio, ka jo znam na pamet i če jo što začne, več ne čakam ka bi jo končao, povem jo dale sam.
. . . Pred kratkim se je zgodilo, ka nas je obiskao eden mladi gospod, šterš že dve leti luka na naša prekmurska okna, pa -- naj mi ne zameri (i ne toži!) tak se mi vidi, ka itak ne ve kak lepi mir i kak velka liibezen se skriva za temi malimi okni.
Pitao tne je, če sem itak tak navdii-šen za našo prekmurščino.
—  Kak mati   liibi   svojo  dete, ravno tak Jiibim jaz naše zaničavano prekmursko narečje.   To je moja večno mlada lubezen, ar te jezik z menov  živi   i   raste. Ednako stariva sva oba i ednako stanva ostaneva.
Cujte, mi je prekino navdušenje mi!i gost, priznam, da ma prekmurščina nekaj lepih izrazov .   .   . •
Zdaj pa jaz vujdem gospodi v reč:
—  Za Boga miloga, ne pravite   dale. Na pamet ztiam   do   konca,  telkokrat setn čiio to sodbo   od  naše   domače govorice. Lehko mi pa napravite velko dobroto,  po-vejte mi bar edno takšo   domaio reč, štera se vam po istini dopadne.
Po kratkom razmišlanji mi je gospod odgovoro :
—   Zmočaj  je  lepa   slovenska   reč. Nekaj takšega imenuje, ka se dobi  z mo-čenjem. Zmočsj .   .   . krasno se glasi .   . !
Kaj pa to, tttdi pristno slovansko poznate ? »Štepih".
GosDod me pogledne:
—  Za norca bi me roeli ?
—   Ne, istino gučim. Štepih je pristna domača reč iz takšega slovenskoga   kraja, gde drligo kak slovensko šolo i cerkev  ne vido narod.
—   To je prekmurska popačenka >
Mi, domači smo se smejali, po prek-inurskoj šegi smo kazali vse zobe, i skuze so nam silile od velkoga veselja v oči.
Gospod se je čemerio; mi domači pa či dale se   bole smejali, teiko časa, pokeč je ne potrkao moj srednji dečkec na dveri i povedao, ka tne nekša Bženka" čaka. Pa naj pride notri tista ždnka.
Prišla je. Lepa, ravna tnladenka, pu-na mladosti; takša je bila kak ti naši kras-ni prihovski jaliči.
69 —
—  Pri Jtepihu" sem čakala, pa  me je vaš peba poklicao v sobo,   je   začnola ženska.
—  Seveda, po pošto ste prišli.
—  Ne, prosim, taužend kronic bi ra-da dala na pošto.
—  Tavžend kronic? Nemre bitito...
—  Žiher, tavžend kronic! Gospod, sodnik popačene prekmurske
govorice je iz sosedne fare doma i je zač-no pozvedavati!
—   Kaj je to »štepih« ?
si spravi vekšo, bolšo sekiro . . . Rad bi povedao gospodi: ,,Prihovsko narečje toti rna nekaj lepih izrazov ..." Pa začnola sva novi razgovor . . . Več ne od popače-ne prekmurščine. Ne jaz, moj gost je vuj-šeo na novo polje!
III.
Na Prihovi marao lepi velki cintor za celo faro.
Ne pravim, dalo bi se tu i   tam  kaj inači vrediti na njem, pa če   je   cerkvena
Proslava 10 letnice oslobodjenja Slovenske Krajine 1929. aug. 18. v Črensovcih:
Prihod kralevskoga zastopnika polkovnika R. Radoviča v Črensovce.
-— Vodnjak, gospod.
—  Kaj pa to — Javžend?"
—  Tisoč.
—  Vi pravite »res", jaz pa žiher . . . Čakao sem, ka mi pove moj gospodek.
—  nKmet je neumen", so   drapnoli z njega čemeri. Vldite, ka zna pravilen izraz, pa itak svojo staro popačenko rivle naprej...
—  Neumen je!
Ne bi vypao trditi. Vsaki človek bi prvič rad povedao svoje tak, ka bi ga raz-mili. Preprostomi člnveki je jezik šker, za-to ga ma pri roki. Če zraste, je  močnejši,
oblast zadovolna, zakaj bi bio potem ne-žadovolen jaz?
Cintor je v soseščini šole; tam tfidi v deževnom vremeni se lejko ognemonaše žilave ilovice, zato sem se navado na pot po cintori gor i dol.
Bili so časi, da sem med sprehaja-njom rože gledao, driigič imena na nagrob-nih kamnaj, tretjič pa okrogle oblake, šteri se ravno prek našega cintora vlečejo mimo Boča proti Miiri, domo . . .
— 70 -
No, i kda sem zvedo, ka so doma nekaki — (Jutro trdi, da Madjari. Vr.) z rdečov farbov preštrijali neki neslovenski napis na židovskoin cintori v D. Lendavi*), ssm se hitro napoto palik na pokopališče, hodo od groba do groba i ... prosim, naj tni ne zamerijo, najšeo sem grobe z ne slovenskimi napisi.
Sredi čisto slovenske fare, tam gde srce bije zelene Štajerske ne slovenske, nemlke napise ... 1
Včasi se zgodi, ka brez posebnoga vzroka tak čiiti človek, ka bi najbole bilo komi vgriznoti v šinjek, ali v roko .. Tem bole tnočna pa je ta poganska želja, če nas kaj svadijo. I te ravno so me svadili. Eden falaček tnojega srca je privezan tiidi na cintor v SIov. Krajini, kde naši dragi počivajo. Ceravno židovski cintor, naj ma tnir! Sem tnislo i stopo k našemi glažoj-nari, šteri so ravno rszbite šipe krpali na šoli, pa tiidik mladomi slikari, šteri so šol-ske table pripravlali za novo šolsko leto.
—  Prosim, gospoda, pridita z menov, setn njima pravo i vso čast  obeina,   brez reči sta me bogala.
—  Oospod Leskovar, pa čarno farbo tttdi prineste.
—  I čopiČ?
—    Ne čopič, s čopičom   bi   žmefno končali: štrijalko prinesite . . .
Pa smo šli. Proti — cintori. Za me-nov je korakao gospod Leskovar s punim loncom, kak ktnična noč tak čarne farbe. Za gospodom Leskovarom so pa s trlidni-mi koraki stopicali naš glažojnar, 81 let stara dobričina, gospod Rankl.
Prišli smo do vrat pokopališča.
Mladi g. Leskovar me gleda, pa je bole tihe narave, zato ne pravi nikaj. Sa-mo z očtni tne pita.
Stari Rankl bači parkrat postojijo, za nji so prehitri koraki naj tnladih. Nikaj ne prav jo starec, ali njuv obraz je ttidi edno satno pitanje.
—  Gospodje, sem začno pri   prvom nagrobnom katnni z nemškim napisom, do zdaj ste delali šoli, zdaj pa napravimo ne-kaj — narodi. Slovenci smo vsi trije, znam, zato natn ne bo žao za mali trild s šterim
¦) Edno noč tneseca jula so neznani liidje z rdečov farbov poštrijali neslovenske napise na trgovinskih tablaj i ednoga na židovskom cintori. Bio je tiidi madjarski napis preštribani, alipoprek so bili samo neslovenski. Z toga so nekaki sumili na jugoslovanske narodnjake, da so oni to včinoli. Drligi so trdili, kak je »Jutro* objavilo, da so Madjari z Madjarske to napravili. Tretji so pa potvarjali malare. — M! ne sodimo nikoga, ali što-koli je bio, jegrdičlovekigrdodelojenapravo. Vr.
opravimo naše nacionalno delo. Gospod Leskovar, namočite štrijalko v farbo, pa li po tom križi!
Trdo i odločno sem gučao.
—  Gospod, zakaj bi pa poštrihao te kamen ?
—  Pa ne vidite, nesrečen človek, laži Slovenec, ka je na tom kamni?
—  Za preštrihat nikaj ne  vidim . . .
—  Kaj pa nemški napis, hej?  Kakši Slovenec ste vi, ka niti toga ne   opazite? Slovenski kriih vam je dober, ali   gde   se blati slovensko poštenje  to   ne   opazite? Vam je slovenski ponos  najbrž - biks?!
Zavrelo je v mladom človeki i vido sem, ka dale pa resan ne smem napinjati striine, ar na konci mene namaže. Bole po prijatelsko sem nadaljavao:
—  Glejte gospodje, v Lendavi na ži-dovskom cintori so nekaki   (wJufro" pravi, da Madjari iz Madjarske) po noči  preštri-jali eden neslovenski napis. Lendava je na pol vogrska, no i če tatn nesmejo biti ne-slovenski napisi na pokopališči, ešče   me-nje smemo dopOstiti, ka bi tii, v čisto slo-venskoj fari, zapostavJali našo   materinšči-no. Le primite štrijalko, pa li po njem . . !
—   »Gospod", telko setn elče Slovenec, ka kaj takšega ne napravim".
Tak mi je povedao mJadi rnalar, se zna, ne kulturen človek, kajti delavec . . . mazač . . . odkec bi vseo on kulturo ? Ne-ma on mature . . .
Osemdeseteden let stari Rankl bači so pa pokleknoli na gomilo i molili.
Pod tistov gomilov so počivali vse ¦ tibezni vredna njihova slovenska mati.
IV.
Če smo že pri nacionalizmi, pa po-vem edno drugo pripovest, iz štere se lehko kaj navčite dragi mi rojaki, trdi madjaronj.
Dva tedna pred Vidovim je bilo. Ko-tnaj tnesec dni sem probao kakši žmaj tna krtih eti na naših bregaj, malo koga sem poznao i kak slepec sem stopicao, ne ka bi pogrešo proti kakšoj pametnoj i lfidem dragoj prihovskoj navadi. V šoli pravim deci, ka za 14 dni je Vidovo i se moremo pripravJati.
Debelo so me gledali.
—  Ja. Pri šolarskoj sv. meši bi lehko popevali i potom meli v šoli proslavo.
—  Gospod,   na  Vidovo  je pri  nas ,,hin" šolsko leto, so se oglašali dečki od vseh strani.
—  Ka pa proslava ?
Po prihovskoj navadi so zamleli z rokami:

- 71 -
—  Kaj taklega mi ne poznamo. Stopim k gospodični   i   jo  pitam, če
deca istino gučijo.
—  V Prekmurji smo meli vsako   leto proslavo. Govore, deklamacije, kakše   pri-zorčke. Okrasili smo šolo, pozvali roditele
.   .   .   Vidovo je v Prekmurji osvetek, šteri se na zvtinaj tiidi obhaja.
—  Mi smo notrainje svetili, je odgo-vorila mlada gospodična.
Ne verjem, ka bi me namenoma   ža-lila, ali bio sem zadet naravnost v srce.
- Zaistino, gcspod katehet, setn pitao našega gospoda kaplana, ka ne poznate vidovdanske proslave ?
—i Glejte . . . tak je, je začno pri-povedavati gospod katehet, koncom junija ma narod največ dela. Seno spravlajo . . okapajo ; naš vbogi kmet ne ve gde njemi je glava . . . Zavolo prcslave pol dneva zgiibi .   .   .   Težko bi prišli.
—  Naši madjaroni so priUi, pa majo,
verte mi gospod, polja i travnike 1
—  Pa prabajte, če si neščete prišpa-rati razočaranje .  .  .
Pekla me je kak žareči ogenj opazka, ka so na Prihovi notrašnje svetili.
—  Ti Miha, sem pitao v   šoli najpa-metnejšega   dečka,   znaš   ti   zakaj mamo praznik na Vidovo ?
—  E .  .  . : sevajda.   Takrat so bili Srbi silno tepeni.
. . . Skleno sem, naj bo ksj bo, pa napravimo proslavo po prekmursko: sedernsto kosmatih medvedov: na zvflnaj! Dva tedna smo se pripravlali. Roditelje, naši ..neurnni" kmetje so nam poslali telko rriž, ka bi zadosta bilo za edno novo mešo. Šola je bila puna naroda i vido sem, ka si naši »neumni ktnetje", stari očaki, z od 'dela trudnitni rokami bnšejo skuze.
Satno gospod, šteromi je poverjeno, naj nadzoruje madjarona na Prihovi, ne bilo na proslavo.
Tovaj pred sodnikom.
Sodnik: Vi ste dozdaj ne bili kašti-gani, — pa vas je ne sram zdaj na stare dni krastil
T'vaj: Ja znajo gospod sodnik, jaz sem tiidi prJe krao, samo ka so me ne mogli zgrabiti.
Oža, ki je meo goste.
Jožek, ka sem ti že ne pravo, da mo-reš paziti na kupico gospoda notariuša i jo natočiti, gda je prazna!
Sin: Ah, dragi oča, to natakanje vam nikaj ne hasni, ar je kupica naednok pa prfczna.
Fran Mažuranič :
Gospod vučiteo.
Bile so počitnice po prvoj ludskoj šoli. Kak se ne bi z veseljom spominjao tistoga vremena? Cele dneve smo se igrali na bregi pa na morji.
Ednok se nas je deset naganjalo po šolskom dvorišči.
Lehko si misliš našo Iarmo, če po-vem, da smo se igrali »Indijance*.
Znali smo, da naš gospod vučiteo prebivle ta, ali što bi pa ttiislo pri igri na to — pa so šče počitnice !
Ravno je s strašnim kričanjom edna četa divjakov vdarila na driigo .  .  . Lepo.
Vidi se mi, ka je naš gospod vučiteo bio drugoga mišljenja od nas,   ar   se je v
torn hipi, kda je nastalo to kričanje, po-kazao na dveraj — s šibov v roki.
,,Vučiteo! Vučiteo!" zakričijo preslra-šeni divjaki — pa v bcjk. Je sem ne bežao.
Vučiteo je begunce naganjao do dvdr na dvori. Na srečo je ne zgrabo niti ed-ncga.
Kda je šo nazaj, opazi mene i se mi približtije s šibov. — Stojim. — Zaprva je šo hitro, te pa vsikdar pomenje, ščista do men^, te se je pa naglo obrno i odišeo v hišo.
Stari, dober moj vučiteo! Zaistino, jeli, ne bi šparao šibe, če bi me zgrabo na begi ?
(Iz hrvaščine prestavo Franjo Horvat.)
Probajfe svojo sposobnosf sa muziko, trbe samo^dobre vole ali na vsakši način dobro glaz-bilo. Nišče se ne rodio kak talent, vse terja volo i vajo. Ce teda še neste muzik, te Vam eden inštru-ment miloga glasa iz svetovno poznane tvornice glasbil MEINEL & HEROLD v Klingentali (Nemška) stalno stvori volo za igranje i bodete naskori raeli vnogo veselja ne samo sami, nego bodete postali posebno rad viden gost tiidi v driiibi. — Zaprosite pred vsem novi velki cenik glasbil od tvrdke MEINEL & HEROLD, prodajna podriižnica v Maribori št. 217/a, dobite ga ščisla brezplačno. Muziki s celoga sveta se posebno radi obračajo na to firmo, ki vsakše glasbilo pošle 8 dni na probo i ono, ka se komi ne vidi, zamenja z driigim.
— 72 -
	VGANKE	
		
Na cevi lonček naklačen z zeljom se ves pun isker kadi z veseljom.       'Bdjcj
V ognji seditn, z glave cedim kaple grizeče, rade goreče         'P\oi[ iu^iubSz
Duga na drog, živa brez rok, icfem brez nog, v grme vu log, v liiknje pod dlog.                                                -E3B>i
Če na drevi sedem srak sedi, ino lo-vec tri strli, vgoni kelko šče jih tam sedi ?
•O[l}3[pO   3SA  3AO   lBUp3I{<[
Če več odvzemeš vekše je, če več pri-deneš menše je, nazadnje pa to vse mine, povej mi friško ka to je?
•BlUBf  BU3Z0ABZ  I  EUBdOJjg
Proslava 10 letnice oslobodjenja Slovenske Krajine 1929. aug. 18. v D. Lendavi:
Klekl Jožef, predsednik glavnoga odbora govori  vnogim   jezeram s hotela ,,Krona". Poleg njih nabal-
koni se vidijo sledeči gospodje: kral. zastopnik polkovnik R. Radovič,  vseučeliški   profesor, ¦ Dr.   M.
Slavič, oba oblastna predsednika Dr. Natlačen M., i Dr. Leskovar J., pa Herman F. kaplan.
V slami se motam, v blati se kotam v zemli oram, jesti se dam           "BfufAS
Zakrpana baba se v peči smodim, zgrbačena žaba iz pdči bežim, razrezana kratko okrogla ležini, omazana sladko po guti letim                                   "BOUB^ir)
Jaz sem navzoči bodoči večno tekoči.
hitro   minoči,   ino •seq
Jaz man dugi nogi dve, puni rčber sta obe, zmes pa okna so odprta, kakti gobec rasprestrta.                       -B3iA}S3q
Odzviina sem igleni, odznotra pa me-seni, tiidi vmes čonteni, što sem po imeni?                                                "zaf
Vgoni, ka je to za grad, ki je mali, kak hobad, on ma oken više sto, štere vse zaprte so                                 #>j3fu§jdBjsi
Povej mi kak se reč zove, ki bela je, kak sera glava, nato zelčna, kakti trava, te pa kak raeso krvava, se zrela zbera i odava, za prvo sadno jestvino gizdava.
•BpoŽBf
- 73 —
V  kamenoj riidi  setn   sedelo,   prišlo sem na svetlo, sivo, belo, vse   sem   se v ognji zažarjavelo, pa sem itak ne zgorelo, liki farbo, kak sam stnelo,   sem  obdržalo sivo, belo, v vodi postanem   jako   vrelo i te kak sneg vse delam belo.       'oudBA
V  kieti v koti tiho spitn,   z   gobcom lačna se režim, či podgane ne   dobitn,   te tiidi miši jas lovim,   vgoni,   kak   se   jas velim ?                                             "jSBcj
Kaje vživlenjikosmato samo odzviina, po stnrti pa kosmato tiidi odznotra.   *qnzo>{
Čarna jas po dnevi živem, v noči se pa ožarjavim, ino kak ftica letitn, nikaj vam pa ne posmoditn, nigdar tftdi nezgo-rim, pa brez ognja vsa gorim.
(Bqnm bubai -a§) 03S3j>i
Narodim se, kak mačka, ino jero, kak mačka, tiidi tak mrčim, kak mačka, ravno tak žitetn, kak maČka, tiidi zginem, kak roačka, povej mi, što sam, či   ne   mač''3.
•J[B?BW
Ka pa rado po glavi ide, či ravno iia šestih nogaj stoji?                            .sn^
Ka je vsešerom prvo ?        mym^2
Ka je brez zsčetka i konca, pa li ne večno ?                                          •ue}s;s{j
Što se je narodo in šče ne vmro? •§B!13 lqoou3H 'I3OA1? fepz
Gde se odavla voda ravno tak dra-go, kak vino?                       •hjouia ps^
Štera kvočka sedi na žarečih belicaj?
Nikak je šest liidi v ednom črevli naj-šeo, kak je to mogoče? •jjnqo   oaiu  O3A3J2 uapa ouibs a[ bjj )jbx
Što ma vsešerom svoj dom ?      'znj
Gda mam vodo, te pijem vino, gda pa nemam vode, te pijem vodo, što sam?
•jbujivv
Ka je na eden vlas takše kak mi, pa samo ne ve to, ka mi ?   •}iEp3i§ a ^opod
Če pet rib zgrabiš, ino ti eden di-nar obečam za edno, kelko penez si od mene dobo?    "Oi^ iUB53qo oujbs al jbuiq "[Bijifj
Što piše brezi pera?              '^PA
Či veter piše, kakši dešč te ide?
•J331OVV
Gda pride na veter dešč, ali sneg?
•OIIU3Z BU OIUBS  'iBpjJJM
Ka ide čarno gor, belo dol?
•im\va ud BuipfBH
Gda mladoženec i sneha k zdavanji ideta, ka te vsaki na pravoj roki ma?
¦AO^Sld J3J
Štera riba je najm^nša?
•IAB[g Ud  3Z|iq{BU  d?J BUI Bi3}§
Gda seja moder kmet repo ?
•9OJ3S oudaj ijjji \iBp2tN
Ka je najbolšega v kriišnoj peči?
•?jzod au eqnj}i bji ox
Kakše stvari živejo v vodi?    -di^o]/^
Gde po sveti so najvišiše gor^?
¦i[op i§|ziu[bu os apQ
Gda zavca bolijo zobovje ?
¦3[a sad e§ Bpr)
.  Gde raste seno ino ctava?
iBABJ}  UIOJ3J3SA  'upinfsj
Zakaj pomeni to nesrečo, či zavec pred nami pot preskcči?
•O3tU323d  TJZ   OlUiqop   3U  L§   B5{  0^2
Ka napravi vsakoga člcneka casari vednakoga?                                     '^ms
Što pride" k obedi sit, od obeda pa ide lačen?                                    "^P^IHS
Kelko metrov slame ide v štiri voze na p^t vrst?     •i}Epe[5{EU sjoui 3S ssa '[ejjrfsi
Gda začnejo raladi psi čonte jesti ?
•Of^Iod   JOp   OS3UJ   3Z   Bpr>
Šteroga bogastva nara ne vkradnejo tovaje, nego smrt?                    "hsoubuz
Gda dobijo delavci pogače ?
¦3U303d  OS  BpQ
Jeli je dobro, če tna što vino v kleti ? •ijsiu 3JOUJ 3! jbaSbi a oSsu 'ajsj
Što orjč brezi pluga ino konjov.    ")j>i Što plčše na drevi?              -oapdsi^
Šteri mož i žena sta grdiva v lici, kak siva mačka?              -baos  ouj jjh^
Što ma glavo na rdpi ?             -po\s]/q
Gda se dokonča vse ?      'sfupBz bm Šteri človek se je nenarodo?
'U3IABJdEU  3[U13Z Z{ 3f UO  'lUBpV
S kem jejo liidje brezi žlic ino vilic?
•iuiqoz 2
Ka postane iz vode belo kak sneg?
•3U3d
Kakšo glavo ma lisica?
'°[2!sn
- u

Jas sem mrzla kak lčd, rastem duga na lakčt, ino zelena jako žgčm, vgoni kak se jas zovem?                            'BAUdo)!
Kakši je to konjiček, nienši kak praš-čiček, noge ma kak psiček, viiha kak osli-ček, psov se   siromaček,   tak   boji,   kak
ftiček.
"33ABZ
Kak se pravi posiišena trava z ednov rečjov?                                                -01135
Šteri vozačje gledajo na   cesti   skoz okna?                                    •juije( a punf
Ka sam jas za črv, ki prerovan vsako brv, či si s pilom gobec skrešem i v člo-večoj roki plešem.                           uapaAg
Či na poti jazbec leži, ino ga jager k smrti strli, gde te jazbec leži ?    'vio^ \
V koti stojim, v sebi gorim, kak se velim ?                                                   '39J
Prvo leto v jajci spim, drtigo leto črv živem, tretje leto ftič letim, pčti tjeden se zgubim.                                                    *3§oL{
Nabrao: IVAN STANKO v Žižkih.
Mn?lP nndP so za^e^ vsakšega prehlada. Zato se tnore vporablati za obiiteo, štera je izpostav-Illl LVu liulju lena vekšemi štrapaci, posebno pri mokro-mrzlom vremeni, Schmoll-ovo Gumitran-mast za leder. Samo Schtnollova mast za Ieder napravi obiiteo nepremočlivo, driige vrste masti za leder so napravlene iz sirovin, štere obutelam prle škodijo, kak hasnijo. Schmoll-ova Gumitran* mast za leder je preizkiišena že 50 let i jo izdeliije ista tvrdka, ki izdeliije svetovnoznano terpen-tinovo kremo za obiiteo Schmollpasto. Ne dajte si vsiliti driigih znamk!
SMEŠNICE.
Nekši človek je prišeo v varaš, da bi si krščak kiipo. Dugo je zbirao v trgo-vini dokeč si nazadnje ne ednoga zbrao i pitao, ka košta.
Trgovec njemi je pravo, ka košta 100 Din.
Mož: Hm, hm, ne predrago. Ali gde so liiknje na krščaki?
Trgovec: Takše, skoz štere bi tisti somar viiha vun porino, ki bi za te krš-čak 100 Din. dao.
Sodnik: PWe, kak Vas piistim na pri-sego, vas pitam, če ste že gda   prisegali ?
Svedok: Sem, dvakrat. — Prvikrat, gda sem ženi pred oltarom prisegno veki-večno zvestobo, a drugoč sem prisegno, da se več nikdar ne bom ženo.
*
Na ednom bali je plesao mladi gos-pod z gospodičnov. Gda njemi je že jako vroče bilo, je pravo svojoj plesici; BTo je že neznosna vročina, jaz vam švicam kak eden konj. Jeli vam ne tak, dragafrajlica? — O, neje, je pravila — jaz spadam k ed-nomi drugomi spoli."
* * *
Mladoženec je pravo svojoj zaročni-ci: Duša moja, zakaj jočeš ? Ti je mogo-če žao, da si meni roko dala? — Ne, je odgovorila, jaz jočem od veselja, ar mi je moja mama večkrat pravila: Dekla, ti si tak bedasta, ti niti osla ne dobiš za moža — a zdaj sem ga denok dobila.
Mož : Prosim ponizno gospoda sod-nika, jaz bi se rad ločo od svoje žene.
Sodnik: Pa zakaj ?
Mož: Zato, ar mi žena preveč pije žganico i je tak vsikdar pijana.
Sodnik: Hm! Pa ti njo tožiš, ki si sam vsakši den pijan ?
Mož: Ravno zato, — ar eden more biti pri hiši trezen.
Tovariš (stiha na vuho); Ti nesre-čen človek, kak si mogeo za ženo vzeti takšo, ki neve pisati, niti čteti pa tak sta-ro, grdo i ščrbasto ?
Mož : Lehko na glas gučiš, je tiidi gluha.
*  * *
Mož (po sprevodi svoje žene ide k plebanoši): Prosim ponizno gospoda ple-banoša, jeli bi me šteli taki ziitra zapisati, da sem se zaročo z dovicov Magdov?
Plebanoš: Ali človek tak naglo, pa stno komaj zakopali vašo ženo.
Mož: Ravno zato, gospod plebanoš, ar če sem se zdaj k miri privado, bi se sled-kar tem žmetnej  prevčio k novomi kreganji.
*  * *
Ktiharica: BJaz več ne morera to da-le trpeti milostiva gospa. Kočiš me je že teliko šinfao, da sem prisiljena oditi od te hiše.
Gospa: Pa s čim te je pa zbantiivao ?
Kiiharica: Oh, pravo mi je, da sem šče hiiša, kak so oni, gospa.
__    7*4
I *J
Cigana so obsodili na smrt, ali do-volili so njemi, da si sam zbere smrt, kakšo šče. BE, da je tak", je pravo ci-gan veselo, »te mi pustite, da od starosti vmerjem." — Sodniki so se tomi nasme-jali i ga piistili.
*
Žena: Jeli se me sporaniš gda v molitvi ?
Mož: Draga moja, pri Očanaši se te vsikdarspomnim pri rečaj: »nego odslo-bodi nas hudoga."
Šolski nadzornik: Keliko mišjih repov bi trbelo, da se mesec zveže z zemlov?
Dijak: Samo eden rep, ali te bi mo-geo zadosta dugi biti."
* * *
Gospod: Ti cigan, če se mi lepo zla-žeš, ti dam liter žganic?.
Cigan: Ali dragi gospod, malo prle so mi pa pravili, ka mi dajo dva litra žganice.
Gospod: To je laž.
Cigan: Pa mi naj dajo eden liter, da sem se tak Jepo zlagao.
V narodnoj obleki Dolnje Slovenske Krajine pozdravijo deklice prevzv. g. pom.   piišpeka   Dr.   Ivana
Tomažiča pri blagoslovitvi   Našega Doma v Črensovcih. Te so od leve na desno: Luthar   Margareta
dij., Kocet Albina, Čurič Rozalija, Luthar Elizabeta dij. i Špilak Cecilija.
Vožar je proso od apotekara gift, da bi podgane zagiftao. Apotekar se je bojao, da se ne bi vožar sam zagiftao, njemi je naznano, da on nema toga gifta.
Za kratek čas je trbelo apotekari vo-že, da bi si obeso svoje nove kotle, ki si jih je naročo. Poslao je po vože k vožari. — No vožar njemi je sporočo, da njemi takših vajati ne more dati, ar se boji, da bi se apotekar obeso.
Profesor: No, Muki!  povej    mi, trbe včiniti, če ščemo v nebesa priti?
Dijak: vmreti.
ka
* * Doktor pravi betežniki:
—  Ja, prijateo, v pravoj   nogi   mate protin, a to je od starosti.
—  Hm! —  odgovori betežnik — za-kaj potem nemam llidi v levoj nogi proti-na, ki je ravno telko stara.
— 76 —
Laž koniunistov.
^Naša deca so po celom sveti raztepe-na. Če jih pa rodna zemla ne more hraniti, morajo po sveti iti za kriihom. To je ni-kaj ne hiidoga. Httdo je to, da pridejo med slabe tovariše, ki njim Mnovi navuk" glasi-jo. I či so ne dobro oboroženi, svojo ve-ro zgubijo.
Orožje moramo dati svojim otrokom na poi, orožje, štero de njihovo vero branilo.
Kapilal. Ka je to ? To je stroj, to je šker, to je penez. Či što ma peneze, pra-vijo, da je kapitalist. Či što ma ^mašine, fabriko, pravijo, da je kapitalist. Če si je kakšo nevolno sekiro napravo iz kamna ali nožič iz kosti, pravi kapttalist je bio. To je njegovo bilo, njegova last. Daj dve-ma detetoma vsakomi driige farbe papir, kak de vsaki pravo, to je moje. Ne moreš bole uspešno deteti prepovedati, da edno ali driigo naj ne prima, kak pa či njemi praviš, da je to t^oje. Meo sam štiri gos-ke na dvori, prineso sam vlat kukorce, i sem pred nje liičo, edna je za svoje vze-la, ona je jela, druge so pa gledale i jele, ka je na stran spadnolo.
Kapitah'si v prvom redi sebe gleda, svoj hasek išče. To se pravi, da dela na svoj hasek. Či več dela i či bole špara, več de meo. Sebičnosf, hasek ga tira, da si kak največ spravi. Dostakrat ešče zdrav-je, žitek položi za dobiček.
Zdaj pa pride socialrst, komunist i pravi: Nikaj je ne vaše, vse je naše. Vse nio si delili. Fabrlka je ne fabrikantova, nego last delavcov. Njive, gušče ne do več mele meje, nede več kmetov i kučarov, zemla de vseh nas. I ka pridelamo, ds tii-di vseh nas. Ne ednoga aii drugoga, nego vseh, mi ne delamo za sebe, nego za vse.
To so lepe reči, mladoga, neizkuše-noga človeka omamijo. Zaistino nrisli, da fe mogoče na sveti nazaj postaviti paradičom.
Ki je dosta skiiso na sveti, včasi v pamet vzetne, da je te Bnovi navuk" naj-vekša laž. Jestejo na sveti liidje takšega miš-lenja, da bodo delali - za sebe, za drii-ge pa ne, najbole pa ne za manjake. I s tem je novi navuk zakopani.
Lepe reči gučati je najiežej, nego de-lati, — te henjajo lepe reČi. Za časa ko-raunizma na Madjarskom leta 1919. sta prišJa dva komunista v Velike Dolence, po božoj službi pred cerkvov pod gostanjov-jom s(a »predgala". Po predgi sta šla v gostjlno na obed. Takšim gostom se mora dati posebna soba. Alkoholna prepoved je
bila. Skoz gostilniških sob so njima ne mogli vina prinesti, z dvorišča na okno so njima vino dali. Za njeva so ne valali za-koni i odredbe. Njeva sta samo svojo ugodnost gledala: vi li trpte, delajte, mid-va pa va pila. Najhtišiva kapitalista sta postanola teva dva delavca.
Kmet či oblast dobi nad driigim kme-tom, jaj njemi. Delavec či oblast dobi, je hiiši, bole krvoločen, kak pa najvekši tiran, samo — gospodar na sveti.
Komunisti so v Rusiji vero, duhovni-ke preganjali. Rimski papa so zdignoli svoj glas proti preganjanji. Nato so ruske novine začnole pisati, da je papa prijatel gospode, prijatel kapitala i sovražnik delavcov.
Proti lem napadom je nastopo list wOsservatore Romano", papove r.ovine.
Priznajmo odkrito. Vnogt, šteri so se imenuvali i se šče imeniijejo Kristušovi vu-čeniki, so ga prevečkrat odali. Ali zaistino, vsi zaistino se trfidijo, da bi uveljaviii na sveti pravičnost i smilenje, kak Bog šče. Laž je molitev, če ne njeni sad liibezen do bližnjega. Ar oboje je samo edna zapoved, pravi Kr stuš. I prorok Izaija pravi: Tisti post vgaja Bogi, šteri krivičnih okovov(lan-cov) rešuje, vezi jarma trga, vrača zatira-nim sloboščino i vničuje vsako robstvo.
Da krivične verige je potrebno razve-zati, ne pa praviti, da ne mogoče, da so osojene. Ne sme nam biti preveč, da siro-makom predgarao potrplenje i njitn skažii-jemo dela lubezni. Ne je zadosta almoštvo, moramo delati, da se položaj siromaka pobolša. Prvle kak gučimo od liibezni, mo-remo uveljaviti pravico.
Če pod liibeznostjov razmimo, tak pi-še Poitier, tisto liibezen, štera liibi Boga nad vse i svojega bližnjega, kak samoga sebe, pototn je ta liibezen izpolnitev zako-na, liibezen, štera nas sili, da spunimo vse zapovedi. Ta lubezen bo dala bliznjemi najprvle to, ka je njemi dužna, i potora bo piišla z darami. I z Lacordairom pravitn: Začetek lubezni je pravičnost.
Delavec, ki dela, ma pravico do pla-če, ma pravico do zdravja, do živtenja, sunca i človečega veselja. I če tiidi do-bimo pravično plačo, čeprav bi postao s pomočjov svoje sianovske organizacije (driištvo) sloboden sodelavec delodajalca, — vkliib vsem tem, zavolo raanjosti, bo-lezni i driigih nesreč ešče bode ostalo dos-ta prilik za dela krščanske lubezni.  Liibe-
77 —
zen bo prišla ob svojem časi i blagoslav-lali jo bodo. Ali — na mesto pravičnosti je ne sraemo stavlati.
Delavec, ki dela, ma pravico i duž-nost, da se preživla s svojim delom i ne sme biti odvisen od almoštva, miloščine. Odklanjati mora vsako kodivanje.
Grozovito je gučati: nBlaženi so ža-lostni", če človeki dobro ide i je srečen. Takši se norca dela s Kristušovih reči. Dobre so reči, toda zgled (pelda) mora iti pred njimi.
Bližnjemi, ki se joče i trpi, moramo zaistino povedati, da je v Bogi edina sre-ča. To ne zadosta. Na vsakši način more-mo podpirati pravične zahteve, vlevati ve-selje do živlenja vsem bratom, ne pa jih oropati zemelskih dobrin v imeni nebesko-ga veselja.
Če v siromaštvi piistimo siroraake, ki gledajo v nas Jezušove vučenike i vučitela presojajo po delih njegovih vučenikov, se bodo obrnoli s sovraštvom od nas.
Polom pa, ali nas ne bo kak bič bilo v obraz Kristušovo prokletstvo: Jaj vatn, pismoznanci i farizeji, skažlivci: ar po-žirate hiše vdovicam, med tem tak skažlivo opravlate duge molitve (Mt. 23, 14.)" Tak razlaga krščanski navuk Osservatore Romano. Zavrne laž komunistov, da bi Cerkev branila delodajalce, bogace.
Edno je istina, da Cerkev ne vči revolucije, svoje vernike ne vči, da bi s silov vkraj jemali driigo premoženje, nego tem bole veže svoje vernike vu diiši, naj poštiijejo delavce, pravičen najem njira da-vajo i siromašnim z almoštvom na pomoč skočijo.                                  V. D. — K.
Nazaj k starim navadam!
Stara babica je šla na Benedikovo v cerkev. Šla je mimo živoga plota — seča, pasika — zaglednola gobo na bezovci. Vtrgnola je doli, štero je dobro za vrastvo, je djala. Jas sam se pa smejao ž nje. Go-ba na Benedikovo, to je šatringa. Stari sam gratao, nekdi sam čteo, da je bezovo drevo vrastvo, ešče goba, štera na njem raste. Stara babica so mrli, meni je pa žao, da sam jih moto vu njihovoj veri. Šatringe so dostakrat smešne reči, ne ver-jem. Nego či liipanje odltiplem, dragoceno zrno najdetn.
Stari kmečki pregovori so dostakrat smešni. Šteri vučeni mladenec se ne sme-je, da čiije kmeta: Mlad je, vremen se spremeni. Jeli mesec ma vpliv na vremen, ne moremo trditi, da pa ka vse ma vpliv na vremen, tiidi ne vemo. Edno kraet več zna: on ma jezeroietne skiišnje.
Lepe navade ma narod pri gostiivanji, pri kiipčiji, pri zabavi, na velike svetke, na kres, na diišni den i. t. d. Tu se meša krščanska misel s starodavnim poganstvom. Kda je slovenski rod poganstvo zapiisto i se je včio krščanski navuk, gotovo, da so katoličanski diihovniki preganjali poganstvo i vse njegove spomenke. Kaj bi mi dali, če bi kaj več znali od poganstva naših slo-vencov. Zdaj pač Iiipati moramo stare še-ge i navade, ešče šatringe, tam se skriva poganstvo. Viiha, oči moramo odprete meti, kda med narodom hodimo. Tam v Vel. Dolencih sam čuo: Perun je vdaro vhišo,
strela je vdarila. Perun je bio bog pogan-skih Slovencov. Na večer vseh svecov na stol denejo vodo i pogače za verne diiše, kaj mislite, so to ne ostanki siaroga po-ganstva ?
Tam so vište naše stare noše. Pred sto leti si je kmet svojo obleko doma napravo. Vse je lenovo bilo, tak moško, kak žensko. To je zdravo bilo. Zdaj se pa kmet vu voske ceugnate hlače potegne, vročino trpi. Ne je čisti. Kda što ceugnate hlače pere? Malo kde vidiš, da bi što platene hlače noso. Inda sveta si je kmet vzeo groš, zavio ga je v zavitje hlač, niti žepa ne meo.
Pa je kvar, da so staro nošo tak za-vrgli. Tak zavrgli, da že niti spomenka ne-mamo. Driigi narodi pri slovesnih prilikaj se oblečejo v stare noše, pri nas je pa naše liidi sram. Kaj je sram ? Da so Slo-venci? Kaj je sram? To da so v toj noši hodili njihovi očevje i maiere.
Pisec teh vrst vas lepo prosi, ne za-vržte stare obleke, čuvajte je, kak spomin starih časov, spomin na vaše stariše.
Čuvajte i druge stare stvari. Stare la-de. Mati so jo dobili, kda so se ženili. To je lepa lada bila tistoga časa, kak i vu nji-hovom srci je bilo veselje i Jiibezen. Ta Itibezen vas je rodiia. Ne razbijajte tak hi-tro stare lade. Na steni so visile stare sli-ke, kepi, na glaš namalani sveci. Stari ko-lovrati, vujala, knige, tanjeri i sklece.
- 78 —

Driigi kraji majo svoje muzeje, kde majo shranjene stare reči. Tam vidiš stare peneze, staro posodo, šker. Bi mi v Soboti tiidi lehko vkiip spravili naše stare reči. Ka si mislite, bi ne bilo to interesantno ? Zato pa li čuvajte stare reči, lehko ešce v naš muzej pridejo.
Dober kmet ešče pri starom krtihi mlati novi pov. Slab kmet je, ki mora niš-terne križe zmlatiti, da ma kriih.   Mi stare
reči čuvatno, da mi tildi ostanemo   staroga mišlenja i diiha.
Vse povsed vidimo, da narodje nazaj segajo vu pr^minolost. To pa zato, ar so preveč naprej bežali, vezalje vere, zakonov razvezali, preveč je velika sloboščina bila. Previdli so, da smo ešče ne zreli na vel-ko sloboščino, — zato pa nazaj! Naj nas veže stara vera, naj nas vežejo stare šege i navade.                              V. D. - K.
Proslava 10 letnice osvobojenja SSovenske Krajine 1929. augusta 18.
Narodni vozovi Črensovske fare. Prvi: žnjeci z D. Bistrice, driigi:   mlatci z Črensovec itd. Vesnice zavedne fare so dale narodne voze, ništerna celo več.
SAHO ISTiNA iz viist skiišenih liidi dokaziije več, kak vsaki hvalospev. V ed-nom pismi od 8. novembra piše Svetislav Gojko v Vel. BeČkereki sledeče: ,,Spoznao sem, da so Vaše Elsa lilijine žajfe bogše od berlinskih proizvodov i od ostalih, štere sem prle vporablao. Vaše Elsa žajfe izvrstno deliijejo na kožo . . ." Nadale čtemo v ednom pismi g. Milovanoviča v BoboviŠii I. p. Aleksinec: „ . . . posebno dobro mi je korfstila Važa Elsa pomada za lice, ar odstranjiije vse sunčne pege i piščajce i napra-vi kožo fino i nežno . . .¦' Pa v driigom pismi od 10. jan. 1920. M. Kardelis vKisači: „ . . . za vse dobro, ka ste mi napravili s svojov Elsa pomadov za porast vlas, od šte-re so mi vlasovje postanoli močni i lepi, se Vam srčno zahvaliijem i vsakšemi pripora-čam te Vaše ostale Elsa proizvode . . ." Pravi Elsa proizvodi, štere teliko čiijemo hva-liti, se naročajo pri EUGEN V. FELLER, Stubica Donja št. 823. (Savska banovina).
— 79 —
-
Pojavi v Konnersreuthi.
To ime poztia na Nemškom vsaki človek. Pa tiidi v Franciji, Italiji, pa celoj Europi i v Ameriki govorijo i pišejo od Kon-nersreutha. Ne bo zato odveč, če tiidi naš kalendar kaj pove. Pisali pa bomo, kak so novine »Slovenec" pisale 23. XII. 1928.
Konnersreuth je ves na Bavarskom, čisto na češkoj meji, tara žive i biva mladenka Terezija Neumann, ki ma na sebi stigmata petero ran, kak je meo na svojem teli naš Zveličar. Vsaki četrtek ponoči i v petkih do edne vtire popoldne močno krvavi i dostatrpi. Trplenje ponehaob ednoj viiri 55 minut popoldne, ka je po palestinskom časi ravno ob treh popoldne. Pa še driige posebnosti se godijo ž njov. Že dve leti od Božiča 1926. ne vživala zviin svete hoštije niti drobtine jestvine, niti kaplje kakše pijače. A tiidi par ]et prvle ne vži-vala drugoga, kak malo vode. Zviin toga ma posebna razodetja, gleda prizore \z Jezušovoga živienja i govori Aramejske reči. Šest i pol let je bila pribita na po-steljo, tak da, se brez pomoči skoro ne mogla genoti. Štiri leta je bila popolnoma slepa i tiidi močno gliipa. Od vsega toga je ozdravela naednok. — Krvaveti je za-čela sredi posta 1926. V trplenji je podob-na mrtveci. V soboto pa po mali dobi nazaj svojo normalno težo. Le kakši veseli tjeden, na priliko viizemski i tjeden po Velikoj Meši ne trpi j ne krvavi. Ovak se pa ponavlja trplenje i krvavenje do dnes, to je že tri leta.
Liidje so vreli od vseh stranih gledat to izredno prikazen. Prišli so verni i ne-verni, katoličani kak i drugoverci. Bilo je po en den okoli male Neumannove hišice zbranih po dva do tri jezero liidih. Naval je bio teliki, da je policija mogla red de-lati. Vse nemške novine, ešče židovske so od nje pisale. Da so tudi zdravniki nieli ž njov posla, se razutne.
Bavarski pušpecjesonajprvlene pripo-račali hoditi v Konnersreuth. Kardinal Faul-haber je meo na novo leto v Muncheni predgo. Naj se v Konnersreuthi godijo čude ali ne, je pravo, naša vera ne odvisna od toga. Utemeljena, posvedočena je naša vera v drOgom mesti, pa ne v Konners-reuthi. Nazadnje je pravo : Ne hodite v Konnersreuth, pojte raj k sv. meši. Tiidi vnogi   duhovniki so ljiidem tak priporačali.
Na konci je regenburški piišpek letanje v Konnersreuth prepovedo. Za preprosto deklo je bila velika moka se   izpostavJjati
teliko radovednežim. Pa či bi vsi prišli iz dobroga namena. Zdaj se more priti v Konnersreuth samo s pismenim dovolje-njem piišpeka. Pri tom je še itak vsaki pe-tek tam kakših 20—30 oseb.
Ptišpecje so se dugo ogibali Konners-reutha. Domači škof pl. Henle je nikdarne bio tam. Mro je že. A pojavi so prevab-Ijivi i njihov nadnaravni značaj je postajao vsikdar bolje verjeten, — pušpecje so se tiidi več ne mogli ustavljati skiišnjavi. Bio je v Konnersreuthi zdajšnji domači škof dr. Mihael Buchberger i driigi. Satn kardinal Faulhaber si je premislo i je šo v Konners-reuth pogledat. Iz Amerike je prišo cleve-landski škof, dr. Schrembs, z rodom Ba-varec. Kda je bio z drugimi vred v Tere-zinoj sobici, je Terezija veleia driigim viin iti, samo škof s svojim spretnljevaocom je ostal pri njej. Ino začela njemi je pripove-davati takše reči iz njegove pušpekije, da so ga oblejale skuze in je ves genjeni spadno na kolena.
Ne zadosta, da pojave poznamo. Mi-sleči človek pita po končnom vzroki teh pojavov: kak je to i odked ?
Da se je s takšimi izrednimi delami že dosta sJeparilo, da hisferične ženske znajo Ijiidi nevsmiljeno za nos voditi, to je gotovo. Cerkev je proti takšim pojavom jako pazljiva, svojega mišlenja je ešče ne povedala. Pa ga znamkar ne bode pove-dala. Če ma Bog pri takših rečeh kakše namene, jih bo že dosegno; Bog ne po-trebiije nikšega štempeljna.
Kak vidimo, Cerkev muči od teh do-godkov. Ne smo dužni vervati, da bi to čiida bila.
Kaj pa pravi zdrava pamet?
Na Nemškotn so verni ltidje prepri-čani, da to ne more biti čisto naravno, naturalno. Ni eden kat. pisec ne ime-niije la dela za čiido, vsi prepuščajo sod-bo cerkvi, a iz vsega pripovedavanja se vidi, da so prepričani, da tii vmes mora biti bcžja roka. — Osvedočena od poštenja Terezije je vsa domača ves i cela širna okolica. Skoro tri leta se godijo te izred-nosti, tak rekoč pred njihovimi očmi, driižino i deklo poznajo do dna, če bi bila kakša sleparija, bi masko že davno z lica vtrgnoli. Ludje si štejejo v veliko čast i milost, da je Bog njihov kraj na te način obiskao.
Zdrava pamet preprostim liidem pra-vi, da to ne more   biti   naravno.   Ka   ne
razmi modrost modrih, čiiti čustvo pripro-stoga človeka. Pa povejte vi, ki verjete samo, ka z rokami zgrabite: kak je to mogoče, da Terezija že pet let nikaj ne je i ne pije, pa vendar živi i ne vzeme doli. Doli vzeme i merje kak mrtvec vsaki pe-tek, a v soboto je vsikdar znova zdrava i črstva i ma vsikdar isto težo ?
Nešterni pravijo, da so ti dogodki sleparija. Odgovoriin, da je splošna sodba vseh poštenih Ijiidi, vernih i nevernih, protestantov, kak katoličanov, da je slepa-rija tii izkliičena. To je ne švindlarija. Družina je do dna poštena, splošno spoš-liivana. Erez dvojbe bi lehko pri tom na-vali radovednežov hasek iskali, a poprek se zatrjuje, da ne so šleli vzeti, či tiidi siro-maki so, od nikoga ni ednoga pfeninga. Tak je tudi dekla preprosta, poštena, po-nizna, rnirna, bogovdana. Ne samo diihov-niki tak pišejo. Tak piše zdravnik Wolf-gang v. Weixel, po rudi židov, on imentije dogodke v Konnersreuthi enkrat za vganko, enkrat za rnisterij, za skrivnost.
Po odredbi regensburškoga piišpeka so jo štiri redovnice (niine) pod nadzorstvom dr. Seidla štirinajset dni neprenehoma opa-ziivale. Sestre so bile najprvle zaprisežene, nato jih je imenovani zdravnik dva dni včio, kak majo ravnati. Dve sestri nesta ni edno minuto vudne i v noči od Terezije oči obrnile: redno so jo tehtale, vagale. Vodo, s šterov si je viista prala, pred i po uporabi merila ; njeno krv iz ran so poslale na laboratorije. Zdravnik je med tem prišo nenapovedan devetkrat nadzoriivat, gledat, dvakrat sredi noči. Nato so nfine ešče ed-nok prisegle i predložile svoje dnevne za-piske. Iz sestavlenoga poročila se vidi, da je Terezija ves te čas ne vživala niti naj-menše hrane ali tekočine, a njena teža je bila vzmerom enaka.
Driigi pravijo, da je histerija. Gori-imeniivani dr. v. Weixel piše: Pri ni ednoj histeričnoj ne sam vido takših oči, Terezija
80   —
•
nema nikaj spodobnoga z zmešanov fanta-zijov kakše betežnice. Če kakša histerična ženska lehko živi več let brez vsake jest-vine, potom bi mi prosili zdravnike, naj vatn vendar povejo, kak bi mogli postati histerični.
Driigi pravijo, da je to autosugestija, s svojim mišlenjom si sama napravla te stan. Dr. v. Weixel piše : Dokazano je, da hipnoza lehko napravi na koži mejere, nego nik-dar ne krvavečih ran ino krvavih skuz. Dr. Surbled, Francoz piše: Jeli je mogoče s domišlavanjom napraviti rane i krvavenje? Prav gotovo ne! Dr. ReJsman piše: Čiido-vito je, da se rane ne gnojijo, niti se ne celijo i z nikšitn sredstvom zaceliti se ne dajo, pa so nttcali najbolša mazila. Dr. v. Weixel pravi med driigini še enkrat: Pogled na Terezijo, kda trpi, je prelresliv, grozen. Navzoči si komaj viipajo sopsti. Ženske jo-čejo, moški vsi prevzeti gledajo. Moderni, neverni liidje, izšolani so odhajali bledi i trepetajoč.
Lehko pa vtegne pri tom deli sam vrag vmes prste meti? Sojo, ki na to mislijo. Da pa bi vrag te lagoje kšefte de-lao. Zato, ka se v Konnersreuthi liidje po-bogšajo, preobrnejo. Samo dva slučaja po-pišem. Več mesecov je bilo viditi v Kon-nersreuthi mladoga človeka, s imenom Rothschild. To je bio eden izraed znane milijonarske driižine Rothschildov. Študi-rao je par let medicino, postao je apote-kar. Kak židov je prišao v Konnersreuth, dao se je okrstiti, 3. okt. 1928. pa je sto-po v semenišče v Eishsiatt, diihovnik šče biti. — Bio je v Konnersreuthi glavni urednik velikoga lista, dr. Gerlid, rodom protestant. Terezija je v nekšoj eksaziji pravila, da je katoličanskoj cerkvi bltizi. Pravo je pa, da je prišeo v Konnersreuth dognati pravico i se je prepričao, da se tu godijo reči, štere majo na sebi znamenja. da prihajajo od Boga.
Najfalejša frgouina aS&^TS^ffi PREIS aDOLFI hšišS!™
Dobi se vsefele manufakturno blago: fini češki štofi za ženske i moške obleke, cajgi, za srakice plat-
no, blazine, parcheti, žuto platno, pravo farbarsko platno za gvant i šiirce, giinje, poplanje, prtiza sto
i na postele, vsefele štrikani gvant i robci, štrikani kaputi za ženske, moške i za deco, vsefele štrumfe
itd. pa tiidi tisti, šteri idejo v Ameriko pletene košare (kufre) vse po najfalejšoj ceni.
7inDnic!nipni nnpfilnfl ma dostakrat najslabše posledice. Kak staro-preizkušeno sredstvo proti ClUlluUluI Julil pi tilliiU kašli, prehladi dihalnih organov, hripavosti i zasluzenji so znane skoro po vsem sveti Kaiser-ove prsne karamele i se dobilo zdaj v originalnoj kakovosti v lekarnaj, dro-gerijaj i kde so vidni plakati. V lastnom interesi konzumentov je, da izrecno zahtevajo originalno ka-kovost (cena 5 Din. za vrečico ali 12 Din. za pleh. škatlo), ar se nahajajo v prometi ničeva ponare-janja, štera zdravji prle škodijo kak koristijo.
— 81 -
hripavosti,   katari
pomagajo gviSno
Kaiser
ove       prsne karamele
v 35 letih milijonkrat prezktišene, deltijejo hitro pri vseh prehladih.
Zavoj Din 5a-                                     Doza Oin 12a
Dobijo se v vseh lekarnah i drogerijah i gde so vidni plakati.
Že 50 let
uporablja na jezere liidi v mesti i na deželi kremo za čevlje »Schmoll Pasta", štera vsebiije pravi terpen-tin i je dvakrat tak izdatna kak fal vodene kreme.
Pri mokrohladnom vremeni vzemite Šmolovo gumitran-mast za leder, štera mehča leder i ga dela nepremočljivoga.
— 82
Krmlenje svinj. Krmlenje starih svinj je zapravlanje. Svinja nam plača eden liter mleka le po 50—75 par. Natančni znanstveni i praktični poizkusi so dokazali, da je za zvišanje 1 kg žive teže potrebno po-krmiti: 4—5 kg ječmena ali kukorce 18 20 kg krumpiša. Na podlagi tržnih cen naj kmet sam preračuna za štero krmlenje se odloči. Dobro je svinje večkrat vagati. Či ne priraste na živoj teži najmenje pol kg na den, nadalnje krmlenje ne več dobička-nosno. Zapravlja se krma, či redimo de-bele živali.
Hajdina je hitro rasteča rastlina, hitro kali, hitro zori. Potrebiije dobro pri-pravleno zemlo. Za hitro rast rabi lehko raztopno hrano : fosfatova i kalijova gno-jila. To njoj da superfosfat i kalijova sol. Ta gnojila so tfldi dobra rastlinam, štere sejamo medhajdino, posebno rdečoj detelci.
Jesensko gnojenje z vap-nom. Naša zemla potrebiije vapno. Vap-no je dobro za raho zemlo, pa za težko, vlažno zemlo. Do veljave pride, kak redil-na snov, či že ne povnoži rodovitnosti zemle, s tem, da zemlo razkišuje (ka nede kisila trava rasla) i jo rahlja. To dela po-sebno v težkoj zemJi. N.šterni kmet se hvali, da ma dobro sladko seno, to njemi pa na pamet ne pride, da je nikaj ne vred-no. Je ga živina, je, samo da se njoj nikaj ne pozna. Našim travnikom menjka vapno. Vapno pripelamo na njivo pred zimov, raztrosimo ga. Tak i na travnikaj. Niicaj-mo ga 8-16 metercentov na pliig. Na-vadno jemlemo v prah gašeno vapno.
Dobro semen. Slabo semen ne rodi na še tak obdelanoj i pognojenoj njivi. Nespametno je zdrobleno semen sejati. Se-men se mora čistiti. Ešče več. Semen mo-re biti zdravo. Zato je pa — kak naši kmetje pravijo moremo vračiti. Vrastvo je mokro ali siiho. Pšenica se potopi ali se pa zmeša z vrastvom. Či v slabom vre-meni ne moremo sejati, se mokra pšenica vužge ino zgiibi kalivost. Siiho vrastvo se vporabla, kak fini prašek. Pšenica se s praškom dobro zraeša. Mešanje lehko op-ravitno v gostom žakli. Pri mešanji je dob-ro zavarfivati oči, nos i vfista. Mokra sred-stva so: Germisan, Uspulun, Uspulun-Uni-versal, Tillantin, Kalimat, Formalin, plavi galic. Galic dostakrat zmenšuje kalivost. Siiha sredstva: AbavitB, Tillantin R., Por-zol. Kak se morajo nucati ta sredstva, na-
vodila na paketi vam povejo. Galica niicaj 2%. Na 10 litrov vode 15   20 dek.
Jesensko gnojenje travnl-kov. Najvažnejši del krme nam dajo trav-niki. Gnojiti je moramo menjajoč ednok s štalnim gnojom, driigoč pa z umetnimi gnojili. Najboljše se je obnesla Tomasova žlindra s kalijovov soljov. Tomasova žlin-dra vsebfije dve važnivi snovi: fosforovo kislino ino vapno, neobhodno potrebnivi detelčnim rastlinatn.
Repi vala kalijova sol. Zelje potrebiije vnogo kalija ino nekoliko su-peifosfata. Ttidi gnojšnica je dobra.
Ništerni kmet si misli, da z fnoč-nim gnojenjom dosegne bogati pri-delek. Poletni meseci so za gnojenje ne-varni. Ar ob nastopi siiše ne sltižijo, kak hranilo (emveč kak g ft, šteri mlade rastli-ne osmodi. požge. Zato ob suši ne trositi lehko topnih umetnih gnojil (čilski soliter, kalijeva sol, superfosfat) i ne polevati ras-tlin z gnojšnicov. Samo pred ali po  dežji.
Naši ludie malo vrst umetnih gnojil poznajo. Tomašovo žlindro radi posipa-vajo. Leta 1930. je rana siiša bi!a, strme-no: žito, pšenica je na tahših njivaj hitro zorela, — zgorela. Dobra je Tomažova žlindra, nego ne sama, mešati jo moramo z driigimi gnojili, kakti z vapnom, s kalijo-vov soljov.
Zakaj okapamo ? Zato da se zdrobi skorja, štera se vsikdar napravla na površini. Po vsakšera vekšem deži se napravi skorja, štera zabranjiije pristop zraka do korenin. Korenine pa ravno tak potrebiijejo zrak, kak deli rastline nad zem-lov, zato pa more biti njihovo delo ob po-menkanji zraka slabo. Nadale v zemli ži> vijo različne vrste bakteriji, šteri delajo pline. Nešterni plini nabrani v večjih koli-činaj so koreninam gift. Ti plini (gazi) tem ležej odhajajo iz zemle, kera večkrat se zemla okopa. Driigi bakteriji pa nticajo zrak, te tiidi samo po okopavanji prihaja-jo k njim. Te bakterji zemlo popravlajo. Okapamo ob driigim, da se zmenša nepo-trebno izhlapevanje. Znano je, da vlaga iz trde zemle vnogo hitrej izhlapi, kak pa iz raje. To se nači pravi, da okopana zem-la bole vlago drži. Proti siiši zemlo mo-ramo okapati. Okapamo ob tretjim, da za-pravimo plevel, travo. Nemec pravi: Vni-čavli travo, dokeč je ne vidiš. Trava po-troši dosta hrane i poceca dosta   vode iz
- 83 —
zemle. Proti siiši je najbolša pomoč travo poskubpti.
Široke  ali  voske   postati?
Po nešternih krajih — posebno na gorič-kom - - se ltidje krčevito držijo staroga načina oranja, na vozke postati, tak zvane sloge. (Inači pravijo: ogon). Pa je ne dobro. Znana stvar je, da vlaga izhlapeva iz zemle, to se pravi: da zemla se siiši. Kem vekša je površina, tem prvle se zemla izsiiši. Površina je najmenša, či je ravna. To pa tak dobimo, če njivo na široke postati zorjetno. Z ednov rečjov vozke postati, slogi povekšavajo površino, povekšavajo patiidinevarnostsiiše. Slogi bo-le čiitijo siišo. Jestejo šče driigi razlogi, zakaj je oranje na sloge ne dobro. Dosfa je brazd, razgonj. Tii rastline ne rastejo, nemajo hrane. Pa či što sloge ma, to se teliko
pravi, da njemi njiva na petom-šestom deli ne rodi. Pa što ma telko zemle, da si leh-so privošči te Iuksus, da njetni zemla ne bo rodila ? Nadale na širokih postataj se silje lehko kosi, delo ide hitrej od rok. Jestejo pa posebni slučaji, kde je oranje na sloge opravičlivo. Vsi ti poseb-ni slučaji se dajo razvrstiti v dve skiipini. V prvoj je vzrok zemla, v driigoj posebne lastnosti rastlin, štere namenimo saditi ali sejati. Zemla opravičiije oranje na sloge, če je preveč mokra i se vlaga nemre hitro odcediti. Rastline, štere majo globoke ko-renine, niicajo močnejšo plast plodne zem-le. Tak na priliko burgunda liibi slogo, tatn ma debelejšo plast zemle na raspolago. Naši ktnetje pravijo, da sloge ležej okapa-jo, ne trbe po slogaj hoditi. Prav je; da pa či je zemla mehka, je bolše doma ležati.
RnP7liInrnP rlnannrPnP ffoliP ie vPeIala svetovna razpošiljalna tvrdka vur H. SUTTNER za DriSZpiuLIItS UrCiyULbIlt! Uulb svoje kupce. Več od toga pove nova velka ilustrirana hišna kniga, štero ščista brezplačno dobijo tlidi naši števci, če jo samo prosijo z navadnov dopisnicov od strokovne viirarske firme H. SUTTNER v Ljubljani št. 895. — Poleg toga ta hišna kniga vsebiije ne-broj zanimivih slik ženskih i moških viir, lancov, prstanov, krasnih predmetov i darov vseh vrst.
Ka se je zgodilo?
September 1929. — September 193O.

September: Suša.
Oktober: Siiho vretnen. Lepa seja-tev. Dosta hajdine. — 3. oktobra izdan za-kon: Naša kralevina se imeniije MKraljevi-na Jugoslavija." Razdeljena je na 9 bano-vin: 1. Dravska banovina s sedežom v Ljubljani, 2. Savska banovina s sedežom v Zagrebi, 3. Vrbaška banovina s sedežom v Banjaluki, 4. Primorska banovina s se-dežom v Spliti, 5. Drinska banovina s se-dežom v Sarajevi, 6. Zetska banovina s sedežom v Cetinji, 7. Dunavska banovina s sedežom v Novom Sadi, 8. Moravska banovina s sedežom v Niši, 9. Vardarska banovina s sedežom v Skoplji. Na čeli vsake banovine je ban. — atevilo prebi-valcov v posameznih banovinaj: Savska 2,320.000, Donavska 2,120000, Vardarska 1,405.000, Drinska 1,400.000, Moravska 1,200.000, Dravska 1,040.000, Vrbaska 850. jezer, Primorska 860.000, Zetska 740.000. Po površini je najvekša Vardarska, najmenša Dravska. — Ban Dravske banovine je Ser-nec Dušan, pomočnik i podban Dr. Otmar Pirkmayer. — Deset !et smo se med se-bom korili i štrajckali, ka smo. Kravlev-ska reč nam je povedala, da smo vsi Ju-goslovani. Vsi smo Jugoslovani   brezi to-
ga, da bi stem prenehali biti Slovenci, Hr-vati i Srbi. To je, bratje smo vsi Slovenci, Hrvati i Srbi, vsi smo pa Jugoslovani.
November. Po novom zakoni od banovin 11. nov. so prenehale posluvati županijske i samoupravne oblasti. Samo zgodovina bo nas včila, da je v Maribori bio veliki župan. — Dosta deža, komaj srno repo pobrali. Vse blatna je bila. — Že dugo let se ne pripetila v Sloveniji tak velka železniška nesreča, kak novetnbra na postaji Rajhenberg. Postaja je mala, važ-na je pa zato, ar je izogibališče vlakov na progi Zidani raost—Zagreb. Tii morejo vlaki pogosto čakati na nasprotne vlake. Ce pa je proga prosta, brzovlaki vozijo skoz postaje, ne da bi se vstavili. Usodno noč je od Zagreba vozo Orient-ekspres. Z nasprotne strani je pa vozo tovorni vlak. Prometni uradnik je računao, da bo to-vorni vlak prle zavozo na izogibalni tir, kak zavozi Orient-ekspres iz drfigoga izogibalnoga tira na glavni tir. Zgodilo se je pa: tovorni vlak se je dve sekundi pre-kesno ogno ekspresi, v totn hipi pa je že v njega butnola težka, velka lokomotiva ekspresa. Učinek je bio strašen. Lokomo-tiva i sliižbeni vagon ekspresa sta  se od-
— 84 —
trgnola, siinola štiri tovorne vagone prek mosta, vse vkiip je spadnolo v potok, šest metrov ploboko pod raostom. Živlenje so zgtibili trije železničarje. — Mro je Cle-menceao, vu svetovnoj bojni rešiteo Fran-cije. Leta 1917. se je francuška-angleška ofenziva ponesrečila. Te je zgledalo, da je Francija zgublena. Tistikrat v najvekšoj stiski je Clemenceau prevzeo Francijo i jo je rešo. On je pravo: Biti se, biti se i zmagati. Po bojni je on diktirao mirovne pogodbe. Velko starost je zadobo, mro je kak pogan. Državni pokop je prepovedao, na ogradi njegovoga posestva na deželi so ga pokopali po njegovoj želi. K grobi je samo rodbino i ništerne prijatele piisto. Pokopani je bio brez civilnih i cerkvenih obredov. — Če je brez vse vere vmro, ka njemi hasni velka slava?
Oecember. Hrvatski emigranti -begunci — v Italiji, v Beči rovarijo proti Jugoslaviji. Hrvati v Zagrebi so sklenoli, da do šli v deputaciji v Belgrad k krali i pokažejo svojo vernost. Pokažejo, da oni nemajo stikov z onimi Hrvati, ki so neza-dovolni i so pobegnoli.
Januar 1930. Mila zima. — V Haagi so vkiip prišle države, da likvidira-jo bojno, to je: že ostanke. Madjari so zahtevali od Romunije, Češkoslovaške i Jugoslavije za grofosko zemlo odškodnino. Te tri države, takzvane Mala antanta so pravile, da plačajo, da pa ne v gotovini, nego naj se vračuna v tisto, ka oni raajo dobiti od Madjarske. Če bi mi mogli pla-čati v gotovini, bi na slednje mi bili duž-niki Madjarskoj. Dugo je trpelo pogajanje. Naslednje so se zglihali. Vsi so kričali, da ne popustijo, pa so mogli popiistiti. Madjari i Austrija so nazaj dobili svojo finančno sloboščino. Lehko vzemejo na posodo peneze, ka je dozdaj ne mogoče bilo. Vsi so zadovolni, z veseljom so je doma v Beči i v Budapešti sprejeli. No, ednok edna pogodba, s šterov so vsi za-dovolni. Zadovolni? To je samo politika. Kak voditelje pravijo, tak drtigi kričijo. — Bukno je španski diktator Primo de Rive-ta. Če ne bi dao ostavke, bi bila revolu-cija. Novo vlado je sestavo general Be-renguer.
Februar. Mila zitna. Na svečnico dež. — Austrijski kancelar dr. Schober je v Rimi pogodbo skleno. Austrijsko-taljan-ska pogodba. Ka ma vsebine, štobiznao? — V Rusiji začnejo kmetom vkraj jemati zemlo. Nede več privatne lasti, vse de dr-žavno. Krščenike preganjajo, cerkve riišijo,
zvone vkup zlevajo, pope, pušpeke zapira-jo. V Europi so krščeniki protestirali.
Marc. Bolgarija i Jugoslavija sta se nekaj malo pomirile na granici. To je ne bilo po voli makedonstvujočim. Bombe so vrgli na več mestaj Jugoslavije. Mirne meščane so spoklali. Bolgarska vlada je slaba proti njim, ali je pa nešče zatreti. Pa znamkar to driigo je istina. — Cela krščanska Europa i Amerika je na svojih shodaj protestirala proti bolševikom. Rim-ski papa je molitveno križarsko vojnonapo-vedo proti njim.
Aprll. Maj. Angleška Indija samos-tojna šče biti. Gandi, voditeo Indov je sa-mostojnost šteo dosegnoti s civilnov ne-posliišnostjov, ka ne bi bogali oblasti, da-če ne bi plačiivali i angleškoga blaga ne kupili. Revolucije, sile se bojijo, brez pre-levanja krvi ščejo samostojnost zadobiti. Gandija so naslednje angleške oblasti in-ternirale. — Austrijski kancler dr. Schober prepotiije celo Europo. Bio je v Rimi, v Parizi, v Berlini, v Londoni. V Berlini je pravo, da so Nemci en narod v dveraa državama. — Italija se li oborožava, pri-jatelstvo s Madžarami na tesnejše veže, francosko jugoslovansko prijatelstvo po vsoj sili šče razbiti. Euharistični kongres v Kartagini. 20.000 romarov je bilo iz ce-loga sveta. Tuniski bej je bio častni pred-sednik. — V Indiji se parije obračajo na Europo. V Indiji so najmre ludje ne edna-kopravni. Jestejo gospoda i sojo parije, štere so brez pravic. V kakšem položaji so parije, popišenjihovaspomenica.^Najprvle raoremo zahvaliti Stvarniki, da je napoto v Indijo narod, šteroga kultura se naslanja na na-čelo božega očinstva i bratstva vseh liidi. Indija je vidila najrazličnejše vladavine, ali do prihoda Angležov parije neso mele zmožnosti, da bi javno izražale svoje žele. Pred prihodom Angležov so nižje kaste je-zeroletja živele vnogo slabše od živine. »Nedotaklivi" neso smeli i tiidi še dnes ne smejo meti griide zemle, odavali so je kak tnrtvo blago, posestnik je smeo niicati njihove žene i tijdi z njihovov decov je smeo razpolagati kak s psi iz svoje psarne. Bilo je prepovedano prostomi na-rodi se včiti pisati i čteti. Pa še več. Bra-rainci so si izmislili bogokletni navuk, da je Bog sam, če ga kakši »nedotaklivi" po-gledne i k molitvi stegava k njemi roke, onečaščen, i šče dnes smo vidili, kak so svečeniki, kda so se ,,nedoteklivi" podali v cerkve, da molijo Boga, božanske kepe »očistili" s kravjimi odpadki, zmešani-mi s kravjov scalinov . . . Vsaki   den vi-
- 85 —
dimo, da lrda ide parija po cesti, ga nieden čJan višje kaste ne pogledne i da se celo izogne senci, štero meče njegovo telo, a stanuvati morejo parije zviin mesta, da ga ne »okiižijo". »Jaz" — piše Ramhandra Nekaljaj — »sem po nazorih najvozkejših pristašov mahatme Gandija najmenje deset-jezerokrat nečaščen, ar sem predsednik nji-hove organizacije i se driižirn z njitni" itd. Siromaški poganski narod, šteromi fali Kristušova lubezen do bližnjega.
Junij. Romunija ma novoga krala. Narodna skiipščina je 8. junija razvelavila državni akt od 4. jan. 1926., s šterim se je princ Karol odpovepao pravici presto-lonasledstva. Potom je skiipščina novoga prestolonaslednika Karola taki proglasila za krala Romunije. Karol je na letali prišo iz Francuškoga.
Julij. Rana žetev. Včasi po Petrovom smo začnoli žeti žito, pšenico. Do 10. je bilo skončano vse. Velika siiša. Kukorca se je siikala, krumpišje vungoreli. 11. je prišo blagodejni dež. — Napetost med Francijov i Italijov prenehala. Ne bodo te-čas gradili nove ladje, dokeč do trpela po-gajanja, štera ido v prvoj vrsti za nekše meje v Afriki. Taljani so najmre ploden narod, zemla je njim doma mala, ščejo se preseljavati v Afriko. — Madjari ščejo kra-la meti, Otona Habšburžana ščejo izvoliti. Ministerski predsednik Bethlem taji, da pa nekaj more biti v teh glasaj. Pšenice cena je spadnola. Na Madjarskotn i v Austriji je država na pomoč skočila kmetom. Na Madjarskom je obečano na 1 metercent iz-vožene pšenice 3 pengojov, štere kmet do-bi. Te izdatke država pokriva s carinov na čaj, kavo ild. Austrija tudi poviša ceno cukra ino s toga bo delila podporo kme-tom. -- 23. julija v noči ob 1.08 velki pot-res v Italiji, v Neapoli i okolici. Jestejo vesnice, štere so vse poriišene. Dosta Itidi so hiše pod sebe zakopale. Začetka so rnislili, da kakših 100 liidi je mrtvih, sledi je njihovo število narastlo na tri jezero.
August. Jugoslovanski i romunski delegatje — odposlanci — so v Sinaji ca-rinsko unijo sklenoli. Agrarna kriza, to je da živina, pšenica itd. nema cene, sili po-ledelske države, da pogodbe med sebov sklenejo za ednaki nastop proti driigim državam. — 8. aug. smo dobili obilno de-ža. Že kesno prišeo; hajdini, repi, pašnikom bo zato pomagao. — Ne samo pri nas bi-la siiša, v Ameriki tiidi že štiri tedne so ne meli deža. Sam  predsednik   Hoover je
stopo na čelo akcije, da se poledelcom po-tnore, šteri so zavolo siiše trpeli škodo, — Na Veliko Mešo je bio euliaristični kongres v Zagrebi. Bio je eden večer og-njemet na igrišči Concordija. Mimo vodi na deset metrov visikom nasipi železnica. Cesta je spelana pod nasipom, na prelazi je mali mostiček. Na te mostiček i na pro-go se je spravilo dosta liidi, da bi gledali krasne rakete. Večina je mislila, da je že-lezniški promet stavleni. Bilo je dvajsti mi-nut prek devete viire. Oči vseh, ki so stali na progi, so bile vprete v krasne ognjeme-te. Na ednok je bilo čiiti ropotanje vlaka. Na to so prvi, ki so stali bole redko, za-čali skakati i kričati. Kričanje teh liidi pa sredi pokanja raket skoro ne bilo čiiti. Tak se je zgodilo, da je vlak zavozo nararnost v sredo vnožine. Potači lokomotive so zač-noli voziti prek po človečih telaj, jih tr-gati i drobiti. Pod potači so se zvijali liidje, kak črvovje. Mašin je napravo straš-no krvavo nesrečo. Pet Itidi je mrtvih, dosta pa ranjenih. — V politiko držav mi ne vidimo. Ne vidimo, ka nam kiihajo. Naš sosed Taljan se je na sprotoletje du-ge mesece korio s Francozami. Na čelo je stopo državam, štere so bojno zgiibile i so nezadovolne. Ž njitni vred kriči, da se mi-rovne pogodbe znovič pregledajo i spre-menijo. Ednok drži z Nemci, driigoč pa njihove sovražnike Polake obišče. Za naj-vekše narodnjake se držijo, krščanstvo poz-digiijejo, naednok pa z Ruskimi komunisti prijatelsko pogodbo sklenejo. Naše roke, stero njoj pontija Jugoslavija, pa nešče sprejeti. — Madjari pa tak skoz od svoje žalosti gučijo, vsakomi tiijinci se tožijo. Augusta so meli jubilejno leto sv. Emeri-ka, 900 letnica njegove smrti so obhajali. Pri toj priliki so papovoga odposlanca slo-vesno sprejeli. V Velikoj Kaniži se je ves-premski pušpek zahvalo odposlanci, da s škarlatnov farbov svoje obleke v njihovo žalost veselje prinaša. Na shodi v Ester-gomi ob navzočnosti ministrov so govorili, da Madžrska leži, krvavi vu svojih ranaj. Roke, noge so njoj prej odsekane. — Mi-lijarde pa potrošijo na nepotrebne zabave i agitacije.
- 86
Dokeč tak zgledajo, so lepi.
Sijaj sam ne zadosta.
Venkrajiva peta! To je začetek konca.
Hajdimo dekle k čevljari!
Zdaj znam, ka  mojoj  obfl-teii fali!
Včasi sem gotov!
Ha najbolšo obutea
trbe tiidi bo!e paziti, da dugo trpi i da dugo ostane tiidi lepa.
S samim sirmaškim pucanjom to šče ne dosegnjeno. Ttidi najlepše spu-cana obuteo je več ne lepa, če so pete venkrajive i forma obiiteli po-kvarjena.
Ali to ne kvari samo lepote, nego je tiidi trajnost obiiteli s tem jako skrajšana.
S hojov po golih petah se trga koža i robovje se raztegnejo bole kak bi trbelo. —
A zakaj?
5« zsfo, or so pefe venhFajivs.
Stalno gotovo je, ka ne moremo obii-teli taki odnesti k čevljari, ar obpr-vim: bi to več koštalo, i ob drugim: bi bila več na popravki kak na nogah.
No, ho bl profi fomi napravili ?
To je ščista ednostavno! Dajte, da Vatn vaš čevljar pritrdi PALMA-kaučuk pete. Te so ob prvim vnogo trajnejše, ob driigim so falejše kak pete s podplata, pa tudi če se po nikeliko mesecaj znucajo, se lehko za nikeliko minut zmenijo. Poleg toga hodite na PALMA-kaučuk petah tak mehko, tak vugodno, kak na podi.
Če teda želete, da svojo lepo obtiteo čuvate, da vugodnejše hodite i da šparate, te rnate satno edno za včiniti: nosite
PBLffl
kaučuk pete
— 87 —
če je nekaj zaistino dobro,
se čiije hvaliti na vseh koncih. Tak je pisao Jandre Muža iz G. Selkovca obč. Stanko-vac pri Glini dne 4. febr. 1929.: MOdkar jemlem Vaše odlične Elsa-pilule, nemam več ne glavobola, Vaše pilule izvrstno čistijo želodec i čreva. — Zahvaliijem se Vam i na ostalih za ostale Elsa preparate . . ." Naši čtevci se v ostalom morejo sami osvedočiti, če naročijo 1 omot (6 škateo) Elsa-pilule za 24 Din. že s pakivanjom i poštninov pri lekarniki EUGEN V. FELLER, Stubica Donja št. 823. (Savska banovina).
Smarnica.

Pravijo, da iz šmarnice ne povre na-vaden alkohol, nego lesni alkohol (methyl-alkohol), šteri je prej strupen, je čemer. Znamo, da je mošt sladek, to je od cukra, sladkora. Te sladkor se pri vrenji obrne na alkohol. Kem slajši je mošt, tem več alkohola roa vino. Vino iz šmarnice, izabele i t. d. vsebiije lesni alkohol, dokeč driiga vina majo takzvani aethylalkohol.
Kaj je lesni alkohol? Dobijo ga pri destilaciji lesa.
Kaj pravi znanost od lesnoga alko-hola ? Lesni alkohol učinkiaje tak, kak drugi alkohol, a je med vsetni alkoholi najmenje upijanljiv, a najbolje giftičen strupen. Nas-topijo težka žalodčna in črevesna motenja, velika triidava, slabost, v vnogih primerih stalno osleplenje. Kak navadni alkohol, tak lesni alkohol je tetn bolje strupen, čim bolje je zgoščeni. Ista mera špirita, štera je razredčena z vnogo vode, še ne nevarna zdravji i živlenji, je pa nerazredčena — sa-ma čista — lehko smrtnonosna.
Pa ti praviš, da ti šmarnica ne škodi. Verjem. Nego poslušaj! Z lesnitn alkoho-lom zastrupljena stvar kaže ešče tretji, celo peti den čemer v krvi. To je, četner ostane v teli. I če ga vsaki den piješ, se ti ga dosta vkiip nabere v teli. Ednok pa samo v papet vzemeš, da ti je srce slabo ali v ledevjah je ne vse dobro ali da ti slabo grata. I ti vse priigo že kriviš, samo na vino ne misliš.
Zdaj že razrniš, zakaj oblasti zabran-jfijejo saditi šmarnico i nas silijo, da šmar-nico precepimo. Boji se oblast za naše zdravje.
Samo da je to ne edini vzrok, zakaj zabranjtijejo šmarnico. Lastniki pra-voga trsta dosta dela i stroškov majo, šte-re lastniki šmarnice ne poznajo. Šmarnica rano zori, grozdje ma sladko, bolje rodi. Z ednov rečjov šmarnica konkurenco — ško-do — dela pravomi vini. I to je nevola. Pravoga vina ne morejo odati po tistoj ceni, kak bi šteli. To je. Tii je pa šmarnica ne-dužna. Te pa kmet, delavec ne sme fal vina piti? Te pa šmarnica mora vesnoti, zginoti, da lastniki drugih goric na svoj račun pridejo? Ali što je na pomoč skočo kmetom, kda so v leti 1930. belice tnogli odavati po poldinari? Kriza je vsepovsedi. Vinska kriza, pšenična kriza, pa što zna, kakša kriza.
Nikak de tni pravo, da zagovarjam šmarnico. Ne zagovarjatn je. Ne zagovar-jatn nikšega vina. Abstinenčnoga stališča se zavzemem. Nego či delavec spije edno ku-pico, ne vidim v totn nikaj hiidoga ali ne-zdravoga. Idi na polje tak meseca julija, kda žito ženjajo pa delaj na vročem sunci celi den, vse de s tebe teklo, vsaka nit de ti mokra. Če boš na veke vodo pio, si ža-lodec pokvariš. Abstinent ne pije vina niti v žetvi, nego drtigomi vošči edno kupico. Kmet vu košnji, žetvi i pri driigom deli iznoji alkohol.
Ne zagovarjarn šmarnice. Samo to ešče ščetn praviti. Eden gospod je meo na-vado, da je pri vsakoj priliki vdaro po šmarnici i jo šinfo. Če so kde pijani lUd-je bili ali so se kcfe zbili: njegova reč je bila: Že pa ta šmarnica. Zgodilo sejepa,

- 88 -
da se je naš gospodek tfldi navlekeo malo alkohola. Pa je jako hudi bio v pijanosti. Na driigi den sam ž njim vkiip prišeo, pa sem ga pitao; Pa ste vi tiidi Šmarni-co pili?
Ne zagovarjam šmarnice, ne zagovar-jam nikšega vina. Ne zagovarjam, da bi se šmarnica na veliko povala i odavala > tak bi konkurenco delala dobromi vini. Vsako odajo šmarnice bi naj oblast prepo-
vedala. Nego či sirmak kmet tam na Go-ričkom si v kakšo grabo ali log, ka je ne za driigo, posadi ništerno šmarnico, zakaj bi njemi braniii. Driiga vrsta bi ne zrasla, mrzla alpska klitna je. Da pa či on todi šČe nekaj pripovati, kakšo kisilino, da pri njoj opravi košnjo, žetvo, mlatitev i — koline!
Sam prvle pisao od nikšega abstinenta. Ka pa je to ? Čiili ste že dostakrat od proti-alkoholnih driištev šterih kotrigese zavežejo, da ne bodo vživali alkohola, da bodo absti-nenti, da se bodo zdržavali žganice, vina. To je jako čedna reč za tiste, ki   se   ne-
morejo odvaditi od nerednoga vživanja al-kohola. Za te je najbolše vrastvo: nikaj ne piti. Kak edno kupico spije, bi celi liter požro. Za takše je najbolše nikaj ne.
Ka je pa najbolše? Ne biti kotriga, ne se zavezati, pa li nepiti alkohola. Če naj-mre tak pride, spije ga, bole povedano, košta ga edno kupico. Te je tudi absti-nent. Glavno je, da zmerno pije piti.
Ešče nekaj! Grozdje šmarnice je slad-ko, obeste ga gori i posiište. Njeni mošt je sladek i dobroga žmaja. Čiidno je to, ka je divje, je vse bole sladko i močno. Loške jaboka dajo najbolši jesi, mošt i močno žganico. Mošt od ceplenih griišk je nikaj ne vreden, se skvari, tropine je ne vredno žgati, nego loške griiške dajo do-ber molt i dobro žganico. Tak je s šmar-nicov. Njeno meso bi bilo dobro za lek-var i njeni mošt dober za sok (saft). Pro-bajte. Kiihajte ga i ga malo pocukrajte. Inda sveta je bio svet močnikov i župe, — zdaj je svet čajov. Naj bo. Naberi si lipovo, bezovcovo cvetje, pij ga s šmar-ničnim saftom.                                      K.
Kupiij premišleno,
da kiipiš fal i denok dobro! Najbolše je, gda se pri hiši lepo udobno sedi pred velkov ilustri-ranov knigov svetovne razpošiljalne hiše Suttner i premišleno zbira vse, ka trbe. — Tu je na jezero predmetov za vse potrebščine, šteri se morejo naročiti brez vsakšega res-keranja, ar ka ne odgovarja, to se zameni ali se nazaj dajo penezi. — I naši čtevci do-bjjo to praktično hišno knigo ščista brezplačno, če jo zaprosijo od svetovno razpošil-jalne hiše H. SUTTNER v Ljubljani št. 895.
TAMBURICE
najbolše,  vseh vrst kak srem-
skoga i Farkašovoga sistema,
priporoča stara i znana zde-
lava tamburic
I. VARDIAN, SISAK
(Savska banovina) št. 4.
Cenik tamburic i ostale   škeri   na zahtevo vsakšemi k šenki pošlem.
Oglašuvanje v kalendaraj
prek jemle z najugodnejšimi pogoji sta-ri špecijalni strokovni
RF.nrNFRflU znvon za oglhšuvahje
UUULIIUIIUII (VnoncBHi utimUiid.dJ
ZAGREB
65.
Marovska 28. Telefon 21 Poštni predal 1-78. Predlogi i ceniki brezplačno
— 89 —
Kah postanem dober muzihant
BREZPLAČEN   POUK ZA VSAKŠEGA.
Vnogi majo želo igrati edsa inštru-ment, a cdpovejo se onomi lepotm pleme-menitomi vživanji edino zato, ar se jim pra-vilno postopanje z glasbttom vldi pretežko. A itak ma skoro vsakši sposobnost, da igra na vsakšetn zaželjenom glasbili celo z lehkotov, če je ednok zadeo pravo pot, a primitivni muziki morejo postanonoti naj-vekši umetniki če so ednok spoznali vse one lastnosti, štere trbe po-znati, če šče-moda ižglas-bila izmami-mo glase, ki razveseljavajo vuho i srce.
TQdi samo deca morejo na ednorn glasbili naravnost genlivo lepo igrati, če znajo, kak trbe z njim postopati. Dober zdravnik more temelito poznati človeči organizem, ravnotak temelito moramo poz-nati glasbilo, če želimo dobro igrati. — Zagvišno bo vnoge naše lubitele muzike veselilo, da se jitn zdaj niidi dobra prilika brezplačno dobiti poučno knigico št. 217. ,,Kak postanem dober muzik", če to kni-gico z ednostavnov dopisnicov zaprosimo od svetovno poznane klingentalske tvor-nice glasbil MEINEL & HEROLD, pro-dajalna podružnica Maribor št. 217. Ta praktična knigica vči z rečmi i slikami na najednostavnejši način, kak raoremo na ed-nom glasbili dobro i lepo igrat«, pa čeravno šče nikdar nesmo meli glasbila v roki.
Eden pripfio muzihe.
SUKIČ JURI klobučar
v^MURSKOJ SOBOTI.
Dobijo se vsefele krščaki prosti i fi-ni moderni modeli z Beča i Graca. Tiidi za fal peneze se propravijo iz staroga v novo. Velika zaloga sanda-lov, papučov, kap (hobe) itd. v vsa-kovrstnoj veličini.
TOČNA PODVORBA! NISKE CENE!
Najfalejša i najsolidnejša
AUTOTAKSA
je v MURSKOJ SOBOTI  pri
SUKIČ JURIJI
Vozi vsakši čas i v vsakšo snier.
8
fflolitae hnige I
v našem prekmurskom jeziki izdavlem i odavlem po jako nizkoj ceni. Sprej- | mem pa tiidi vsevrste
knige v popravek.   1
ZVER IVAN '
knigovezarski majster i trgovec s papirom ino šolskimi potrebščinami
v MURSKOJ SOBOTI
Lendavsha cesta (poleg židovshe cerhve.)
•
__  gg __
ZDMV OSTBTI - BETEGOO SE OBNOTI!
Najprle kihneš nekelikokrat, zatem malo kašljaš i potora tak znaš, da si prehlajen, ne moreš pa znati, kak dugo bo to prehlajenje trpelo i kak se bo razvilo. Prehlaje-nje lehko — če maš srečo      za nikelko dnevov odide, ali so slučaji, da lehko prehla-
jenje ma teške posledice.
Zat® se imai prehBajenja •'
Če si pozebeo, si hripav, maš hladne noge, tr-piš na glavoboli, migreni, mantrajo te reumatič-ne bolečine, če so ti oslabili živci i mišice, si dliševno i telovno zmatrani, Če slabo spiš, te zob boli, maš trganje v čelustih, bolečine v lici i celom teli, če si preveč občiitliv na hladen zrak i se inači pokažejo pri tebi znaki slabosti i nedovolno pretakanje krvi, te je to dokaz,   da
si v zdravih dnevaj nikaj ne včino, da se ogneš
hudoga. Včini ono  isto ka so naši pradedi   od
vsikdar z ednako dobrim uspehom skušali. Kiipi
v lekarni ali v drugoj trgovini Fellerov pravi di-
šeči ,,Elsafluida,   ribaj   z njim betežna  tnesta,
vzemi nikelko kaplic  »Elsafluida«   na   cukri, v
mleki, čaji ali kavi i taki se boš počiito friško-
ga, okrepčanoga, mišice i živce ti bo ojačao^ pretakanje krvi bo ugodno probiidjeno zavolo masaž z nElsafluidom" i s tem se boš občuvao bolečine. Rablen znotraj i odzviina, čuvateFel-lerov pravi »Elsafluid" od prehlajenja i kiige, je desinfekcijsko sredstvo i vrastvo za roke, zobe, vusta, dihala,Jzavolo toga dober tudi proti  in-
fluenci.   Pomešani z vodov se niica za grgranje,
čisti   rečke, odstranjuje na te način vzroke kašla
i muklenosti, a niicani kak oblog na boleče kot-
rige te pomirjava. To 34 letno   hišno   sredstvo
pomaga človeki proti betegom na poti, na morji i
proti driigim betegom. Dobi se v apolekaj i driigih
trgovinaj v poskiisnih glažekaj po 6 D. dvojnatih
glažkaj po 9 Din. ali špecijalnih glažkaj po  26
	
	
	
	
Din. S poštov pride falejše, če se kaj več naro-či naednok, ar eden paket z 9 poskusnimi ali 6 dvojnatnitni ali 2 špecijalnima glažkoma košta samo 62 Din. dva takšiva paketa samo 102 Din., 6 taših paketov samo 250 Din (mesto 6 krat 62 Din.)
Naročbe naj se adresirajo jasno na lekarnika
EUGEN V. FELLER |™2TAHrSA
- 91 -
SENJE (SEJMI),
Slov. Krajina.
Gde je (x) djani, nega živinskoga senja, nego samo drobno. —    Županstva prosimo, naj   nam   javijo vsako senjsko sprernembo, da jo popravimo. To je na hasek liidstvi i občini.
Beltinci. (živ. i kram.) 20. jan., 24. na prestopno
leto pa 25. febr., 25. apr., 27. jun.,   15. jul.,   5.
novembra. Bogojina. (živ. i kram.) 15. febr.,   20. marca, 19.
maja, 20. julija, 4. septembra, 16, novembra. Cankova. (živ. i kram.)   Pond. po cvetnoj nedeli,
pond. po nedeli sv. Trojstva, 24. sept., 11. nov. Črensovci. (živ. i kram) (x 14.  marca), pondelek
po 3. maji, pondelek po 14. septembri, 20. okt. Dobrovnik. (samo živ.)   6.  aprila,  (živ.   i krara.)
pondelek po Telovom, 25, julija, 2. oktobra. Dolnja Lendava. (konjsko, živ. i kram.)   25. jan.,
17. febr., 27. marca, 17. apr., 16. jun.,   28. jul.,
28. aug., 28. sept., 28, okt., 18. dec,   pa vsaki
tork svinjsko senje. Če pride   na   tork   velko
senje, potem se vrši svinjsko na driigi den. Dokležovje.  (konjsko, živ. i drobno) 18.  junija i
21. augusta.
Dolend. (x) Telovo, 6. decetnbra. Grad (Gor. Lendava). 28. marca,   21. junija,   16.
augusta, 29. septembra, 30. novembra. Hodoš. (kram.)   10.   marca,   5.   julija,   19.  aug.,
5. oktobra. Križevci. (živ. i kram.) 16. apr., 4. junija, 27. okt.
pa vsako prvo soboto v meseci svinjskosenje. Če spadne na to soboto svetek,   je   svinjsko
senje prvejšo soboto. Kuztna. (x) na Križni četrtek. Krog. (x) 4. maja.
Martjanci. (živ. i kram.)   6. maj, 6. aug., 23. okt.
Murska Sobota. (konjsko, živ. i kram.) Pond.pred fašenskov nedelov, driigi pondelek pred Viiz-mom, štrti pondelek po Vuzmi, 24. junija, 24. augusta, 15. oktobra, 6. decembra.
Petrovci. (x) na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8. seplembra, 28. okfobra.
Pužovd. (x) 13. julija.
Piiconci. (živ. i kram.) 28. maja, 10. julija, 10. septembra, 10. novembra.
Prosenjakovci. (živ. i kram.) 15. marca, 16. junija, 2. septembra, 28. novembra.
Rakičan. (živinsko) 26. marca, v fork pred Risali, 2. julija, 16. augusta, 8. oktobra.
Selo (x)prvonedelopo Srpnoj Mariji i Miklošovom.
Sv. Bedenek. (x) pred pepelnicov, po postnih kvatraj, po cvetnoj nedeli, po jesenskih kvatraj i pred Božičom vsikdar v pondelek,
Sv. Jelena (x) 18. augusta.
Sv. Jiirij. (x) 24. aprila.
Sv. Sebeštjan. (x) 20. januar, 2. nedela po viizmi, 15. junija, 21. decembra.
Tišina. (živ. i kram.) 10. aprila, 7. septembra.
Turnišče. (živ. i kram.) v četrtek predcvetnovne-delov, driigi pondelek po Viizmi, četrtek pred Risali, 12. junija, četrtek pred Velkov mešov, driigi den po Maloj mešj, 4. oktobra i vsaki četrtek svinjsko senje. Če spadne velko senje na četrtek, potorn sevrši svinjskosenjedensledi.
Pri srezih i krajih, šteri majo znamenje zvezde *, je oporaniti to: Če spadne senje na nedelo ali Sve-tek, se vrši sledeči delaven den. Dnevi vu oklepajih ( ) pomenijo senje samo za blago.
Neslo i srez Celje*.
Celje. Vsako sredo i soboto svinjsko senje.
Letno senje: 21. okt, 30. nov. Dobrna. Pond. po svečnici, kvat.  četrtek
v septembri, 6. dec. Dramlje. 2. aprila, 22. oktobra. Frankolovo. 17. marca, 24. seplembra. Sv. Jurij ob Južni žel.   2. jan., 10. febr.,
12. marca, 23. apr., 4. maja, pondelek po
letnih i jesenskih kvatraj, 22.  jun.,   12.
aug., 28. okt., 19. nov,, 10 dec. Sv. Lovrenc pri Prožini.   Pond. po aug.
nedeli, soboto po brezm. spoč. Dev. Mar. Nova cerkev. Pond. po sv.  Treh   kralaj,
četrtek po Vfizmi, pond.   po   Telovom,
6. novembra.
Petrovče. 17. jan., 4. tnarc, 2. jul., 14. sept. Svetina, Pond. po Mar. Snežnoj, 25. maja. Sv. Ožbolt 21. marca.
Teharje. 21. jan., 22. febr., den po  Cepl.
Mariji, 26. jul., 12. okt., 19. dec. Vel. Pirešica. 21. raarca. Vojnlk. Pond. pred   Svečnicov,  pond.  po
beloj nedeli, 16. maja,  4. jul.,   7.  sept.,
18. oktobra. Žalec. 14. febr., 13. jun., 25. jul., 29. aug.,
4. okt., 13. dec.
Zibika. 20. marca, pond. po aug.  nedeli. Vransko. 3. marca, driigo sredo po Viizmi,
29. sept., 15. nov. Braslovče. Pond. pred sv. Matjašom, cvetni
petek, pond. pred sv. Martinom. Sv. Jurij pred Taborom. 29. januara, 10.
marca, 7. septembra, 21. novembra. Sv. Pavel pri Preboldu. Živinsko senje;
3. aprila, 6. septembra, 4. novembra.
Srez Ljutomer.
Ljutonter. Zivinsko senje : 14. jan.,8. apr., 10. jun., 8. jul., 12. aug., 12. nov.; kra-marsko i živinsko senje: 11. febr. 11. marc, 13. maja ; (tiidi konjsko), 16. sept., 17. dec.; samo konjsko i živinsko senje: 14. oktobra.
Cven. 7. septembra.
Gor. Radgona. 3. febr., 25. maja, 10. aug., 15. nov.
Sv. Križ, Pond. po tihoj nedeli,   3. maja, 26. jul., 6. nov.
— 92 —
Mala Nedelja. Četrtek pred   nedelov   Sv.
Trojstva, 21. okt.
Veržej.   6. tnaja, 29. septembra, 30. nov. Sv. Jurij ob Ščavnici.  3. febr.   25. apr.,
30, nov.
Meslo i srez Maribor
Maribor. Vsaki 2. ino 4. tork v meseci senje za živino; če je tork svetek, se vrši živinsko senje den prvle. Vsaki petek svinsko senje; če je petek svetek, se vr-ši svinjsko senje den prle. Vsako sredo ino soboto tržni den.
Sv. Duh. 24. aug., 13. dec. Negova. 8. sept.
Sv. Peter. 17. jan., (29. jun.), 30. jun., 21. sept.
levi dravski breg.*
Sv. Lenart v Slov. goricah. 20. jan., pond. po beloj nedeli, 19. maja, 24. ju-nija, 2. augusta, 4. oktobra, 6. novembra.
Marija Snežna na Velki. (20. maj.), 6. aug.
Sv. Trojica v Slov. goricah. 10. marca, po Svetom Trojstvi, 28. aug., pond. po tretjoj kvaternoj nedeli.
Srež Maribor desni dravski breg.
Fram. 21. julija, 21. septembra.
Poljane. Pond. po kvat. nedeli v posti, pond. po cvetnoj nedeli, pond. 13. maja, soboto 22. jun., 10. jul., 29. aug., 12. okl., 15. nov.
Slovenska Bistrica. 24. febr., veliki petek,
Mesfo i
Ptuj. Živinsko senje: za konje i rogato ži-vino vsaki prvi i tretji tork v meseci, za driige vsako sredo; tržni den je vsaki petek; letno kramarsko senje se vrši: 23. apr., 5. aug., 25. nov.
Sv. Andraž v Slov. gor. 13. jun,, 30. nov.
Ptujska gora. 18. marca, veliki tork, so-boto pred križ. nedelov ali pa soboto po Vuzmi, 2. jul., 14. aug.
Sv. Lovrenc na Dr. polji. 12. tnarca, 27. jun., 10. aug., 29. sept.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Sredo pred vne-bohodom, 31. jul., soboto pred rožno-venskov nedelov.
4. maja, 4. jun., 25.   jul.,  24,  aug.,   14. sept., 28. okt., 21. nov.
Spodnja Polskava. 2. febr., 10. marca, 30, jun., pond. po 3. aug., 9. sept.
Studenice pri Poljčanah. 25. jan., štrii pond. po Viizmi, 13, dec.
srez Ptuj.*
Sv. Bolfenk. 30. jun., 2. sept.
Sv. Vrban. 25. maja, 25. julija.
Breg pri Ptuji. Driigi pond. v maji, 6. jun., driigi pond. v juliji, 26. aug., driigi pond. v septembri.
Ormož. Cvetni petek, pond. po Jakobovom (25. jul.), na Martinovo (11. nov.), vsaki prvi pond. v mesecih jan., febr., marc, maj, jun., jul., sept., okt., dec, če spad-ne na ednoga teh pondelkov svetek, se vrši senje na driigi pondelek. Svinjsko senje vsaki tork v tedni.
Sv. Tomaž. 21. jun., 29. aug., 28. okt., 3. decembra.
Srez Slovenjgradec*
Slovenjgradec. Zivinsko i kramarsko se-nje: 25. jan., 12. maja, 10. aug., 19. nov. Samo živinsko senje: Vsako driigo so-boto v posti, vsaki   pond. v sept. i okt.
Št. Hj pod Turjakom. 20. apr., 2. julija, soboto pred aug. nedelov.
Sv. Lenart pri St. Ilji pod Turjakom. Fašenski pond., 1. junija, 13. oktobra.
Št.Ilj pri Velenji. Pond. po tih. nedeli, 4. aug. 1. sept.
Št. Janž pri   Dravogradi.   15.   apr.,   13.
jun., pond. po Im. Marije. Šoštanj. Četrtek pred fanjščekom, vtizemski
tork, 22. jun., 12. jul.,   22, sept.,   pond.
pred sv. Katarinov. Velenje.   Četrtek  po  prepelnici,   1.  maj,
pond. pred   Risali,  18. julija,   24. aug.,
24. oktobra.
Medjimurjs.
Čakovec. Cvetni pond., 29. jun.,   3. aug.,
25. nov. Draškovec, Sreda po Jurjovom, 7.  i   16.
aug., 11. nov.
Kotoriba. 9. marca, 27. junija, 30.  sept.,
30. novembra.
Nedeljišče. 15. jun., pond. po aug. nedeli. Prelog. Risalski tork, pond. po Jakobovom.
Razkriž. 19. maja, 24. jun., 10. aug., sredo
po beloj nedeli.
Mursko Središče. 1. maja, 20. aug., 26. okt. Štrigova. 19. marca, 22.   jul,,   30.   sept.,
4. decembra.
Sv. Helena pri Čakovci. 18. aug., 22. sept. Sv. Rok pri Čakovci.   Na Rokovo i Mi-
halovo.
Stalna tabla časa, kda nam živina  skoti.
I      Plodjenja            Plodjenfa dokonžetek            P1odjenja            Plodjenla dokončetek           Plodjenja             Plodjenja dokončetek
začetek               Konj.         Kraye        Svjnje              začetek             K    ..        %rSLVe        Svinje             zacatek               K    ..        Kraye   ,   Svinje    .
*                                      .                                                                                                                                                                                                                                ij                                                                                                                                    i            •
1 Jan.                  2 Dec.        8 Okt.      23 April.    5 Mai.                5 April.    ' 9 Febr.    25 Aug.               7  Sept.                7 Aug.  13 Jun.       27 Dec.
5             6                 12                 27         9                            9                 13                29                         10                          11               j 17                 31 9                             10                   16                                                   13                             13                   17                                                   18                             15                  21
13            14                20                   , „. .                17                          17                21                  0 c ,              12                          19              125                   . , „
17            18                24                  \ MaJ-              21                        [21                25                  \ Sept'             26                         23                29                  \ Jan>
21            22                28                  q                        25                        125                                    $.                        28                         27                                    ,%
25           26                                    ,o                        29                         29                  , ,.           J"                        30                         31                  „ , ,         \i oq                         ,n                                    13                                                                           1 Marc.    14                                                                          3 Jul.        16
zy                         3U                  1 Nov.      17                                                                          5                18                                                                          7                20
5                21         2 Jun.                 2 Maj.        9                22                          4  Okt.                 4 Sept. 11                24
2 Febr.               2 Jan.         9                25         6                           6                13                26                          8                           8                15                28
6            6                12                29                        10                         11                 17                30                        12                       I12                19
10                         11                 17                                            14                       115                21                                            14                         16                23                  1 c k. "   i
14            15                21                  „ , .               18                         19                25                  , „.,                20                         20                27                  \ hebn     I
18            19                25                  i Junl              22                         22                29                  I Ukt              24                         24                31                  q        <©
22           23                28                ,°                        26                         27                                    ,S                        28                         28                                  j ,o         w
2b                         o,                                     14                        60                         6l                  2 April.    14                                                                          4 Aug.      17         |
31                  3 Dec.      18                                                                          6                20                          1  Nov.                 1 Nov.  8                21
2 Marc.                                   7                22         4 Jul.               | 4 Jun.       10                24                          5                           5                12                25
6          I 4 Febr.     11                26         8                        I 8                14                28                          9                           9                16
10            8                15                30                        12                         12                18                                            13                         13                20                  . „.,„
14            12                18                                            16                         16                21                   * M                   17                         17                24                  l Marc'
18            16                23      ....                20                        120                26                  1 Mov.             21                         21                2g                  a
22           20                27                  * Juil                24                         24                30                  2                        25                        (25                                    ,,
26          24              31              J                    28                     28                               J                    29                     29                ,s t     g
rfu                          ^8                                      16                                                                               4 Maj.       17                                                                               5                 21
4 Jan.       20         1 Aug.                 2 Jul.          8                21                          3  Dec.                 3 Dec.  9                27
3 April                4 Marc.      8                24         5                           6                12                25                          7                           7                13                29
7             8               [ 12                28         9                          10                 16                29                         11                          11                 17
11            12                16                                            13                         14                20                                            15                         15                21                  9 Anr;,
15            16                20       , .                    17                         18                24                  , r,^               19                         19                25                  ^ April.
19          120               24                 ^ AUg-             21                        22               29                 ~ uec-             23                        23               29                ,„
23          24              28                q                     25                      26                                 , {                      27                       27                               , {V
27          28                               13                    29                     3°                IJun.      15                    31                     21               3 0kt.      IŽ '
1 Febr.     14                                                                          5                19                                                                          7                22
1 Maj.                 1 April.      5                21                        2 Sept.                 3 Aug.        9                23
— 94 —
Najfaleše popravlanje
parno^mlatilnihnstrojov (Dampf-Dreš-mašinov), vsakovrstnih polskih i gos-podarskih mašinov, fiidi motorov, bi-ciklinov. Se priporačam z- poštiivanjom:
%m
LUDVIK ŽALIK
strojni ključavničar
v MURSKOJ SOBOTI, Zvezna ulica
(prek od občinske hiže.)
•
Prva prekmurska domača slafCiiarna
SIDONIJA HOVflR
v Murskoj Soboti
Aleksandrova cesta. — V lastnoj hiši, (gde je Borza Dela).
Ma vsigdar friška i fina peciva kakti: čajno i drobno pecivo, v letnom časi vsaki den sladoled i ledeno kavo; nadale Iik6ri, rum na veliko i malo se dobi. Tak tiidi za veselice i za gostiivanje se dobijo vsefele torte z najlepšimi okrasi i nadpisi.
Božitna i viizemska  darila v
najvekšoj i najlepšoj izbiri se  dobijo po najfalejšoj ceni.
SOLIDNA PODVORBA !
ČISTO i DOBRO DELO! JAKO NIZKE CENE!
•
Najveksi stavbeni (zidarski) podjetnik je
i
| MES29R
|               v MURSKOJ SOBOTI.
S    De8a % vsakovrstna zidarska dela v najlepšoj iz-delavi po najfalejšoj ceni.
IV iaSO9i Itiai vapno, najbolsi Trbovelski cement i deske vsake velikosti.
Dobro i solidno delo!    Cene nisibe!
8
&
i
— 95 —
|   Dobro se počiitite,
j i j
i
m
2 I i
§
i
Tak na pr.
če nosite zdrave ,,IKO" punčole, ki vam čuvajo noge pred vsakšim vremenom. Z zakonom začuvana marka ,,Iko" je znak dobre kvalitete, ar se ,,Iko" pun-čoli priležejo nogi,  kak   da bi bile po
meri  napravlene. —   Pa tiidi cene   so   zaistino  nizke koštajo:
Št, 6031 Moški  punčoli   iz  čarnoga boksa, za žnjorati, ele-gantna z rokov napraviena  dobra vrsta samo Din......155.
Ši  6032   Moški punčoli   ,,IKO"  iz
čarnoga boksa za vpletati, elegantno roč-no delo, močno Šivani, poplati z močne kern-kože, s podstavov iz inleta, trpežna kakovost v velikosti od št. 39—46 samo Din . . . 198.
Št. 6033 tiste iz žute kože Din 212- —
BP Kem prle kupite                          '
punčole,
odevalo,
spodnjo obleko,
praktične predmete
vseh vrst, zaprosite velki bogato ilustrirani cenik od tvrdke
F.. NOVAK, odpremna hiša, LJUBLJANA št  895.
Cenik dobite brezplačno i prosto od poštnine. Zajamčeno solidna i
najfalejša podvorba.
— 96
BB8mW«WH»
Kakše glasbilo, takša muzika.
Keliko je istine v tom, se opaži, gda se posliiša edno glasbilo iz svetovno poznane tvorniceglasbil Meinel & Herold. Kakovost teh glasbil se hvali od
več kak 20000 prisnanj.
Pri nas  kiipiijete
naravnost iz fabrike
v Klingentali (Nemči-ja) odnosno iz mari-borske prodajne po-družnice
vnogo falejše
iz sledečih razlogov:
neganecarinskih, o ne inozemskih stroškov;
2nega čakanjajvse • dobite   včasi   i ceno znate naprej;
3v inozemstvi na-• ročeno glasbilo more pokvarjeno priti, i inozemstvo je daleč, dokeč smo mi v toj zemli.
Ročne harmonike
nemške od 85 Din. naprej bečke od 179 Din. naprej
Gramofoni od 345 Din. naprej
Bitafne CifK od 192 Din.  naprej Hlsrinetl od 120   Dinarov naprej
Flaute, nftarina, sahsofoni itd*
v velkoj izbiri.
Najvekša otpremna hiša glasbenih inštrumentov v Jugoslaviji
Mi Vam damo
popunoma brezplačno
ogromni cenikveč nad 30 let stoječe po  ce-
lom sveti poznane tvornice   MEINEL   & HEROLD.
Zaprosite pred vsem naš novi brezplačni cenik
i izberite iz njega za-željeno glasbilo.
Dobite ga
8 dni
na ogled.
Če se varn kaj ne vidi, se more zamenjati.
Popolno
jamstvo
za vsakše glasbilo.
V ednom leti oda-no prek
120.000
glazbil.
4 čfX%LMžžM
KromatiSne harmo-
nike za umetnike v
vseh cenah.
Ei^lLl     St   U^O#%I  ^i tvornica glasbenih inštrumentov §HSSb|» ©  fttGICWfe&#         gramofonov i harmonik.
Prodajna podružnica MARIBOR Št. 217.

Od edne herbiie.
Po pripovedavanji.
Bilo je po žetvj, gda smo se edno nedelo zbrali v senci lipe pred cerkvov z ednov našov vučitelicov, štere pripoveda-vanje smo tak radi poslušal. Kak navadno je sela ttidi zdaj na pen sprhnenoga stebla i nam je pripovedavala od edne herbije.
»Gda se je Ivan Horvat vrno po 20 Ietnoj odsotnosti v svojo domačijo, je obiskao vse svoje znance, kak tiidi svoje-ga staroga prijatela iz mladih dni Kovača Drageca, pred 20 leti šče najsiromaškejše-čica je znan ne bila dosta vredna, a kantica mogoče nikajl"
»Pa denok, vidiš, ravno toj maloj kantici se tnorem zahvaliti skoro za vse, ka dnes posedttjem", odvrvne Kovač. »Ja, od tistoga dneva, gda mi je stric svečano prek dao kantico, govoreči: Če se počtitiš triidnoga, siromaškoga i sla-boga, če nemaš vole za delo ali nemaš rao-či, gda se čtitiš zmučenoga ali onemogloga, te nticaj tekočino te kantice i naskori se ti povrne moč za delo, vstrajnost   i  nila ¦
denfška sila". Ja te, gda mi je stric prekdao to kan-tico kak dregoceno herbijo, sem mislo tiidi jaz, da nema nikše vrednosti. Ali kak spomin na stri-ca sem jo čuvao i nekšega dneva, gda sem po dugom deli čfito, da sem jako zmantrani, si na-tnažem roke i noge s tov zlato-žutov tekočinov, I zaistino, tak da tnl nova tnoč kroži po teli, po-čfito sem se naravnost jako dobro.
Od tistoga časa sern večkrat segno za tov kanticov, posebno gda me je začnola glava ali zob boleti, gda me je trgalo, smicalo, ali gdasem inači bolefaao i nahitro sem mogeo pa delati dos-ta več 1 dosta duže, kak prle, opravlao sem vse dobro, meo bistro glavo i tnirne živce, tak da setn znao vse dobro premisliti i sebi v hasek na-praviti. Tak setn si prišparao kakši dinarček, rešo kučico dugov, kiipo malo zemle, sledkar šče več i sem tak potnall prišeo do dnešnjega blagostanja.
Jasno je, da sem tekočino te kantice potro-šo, ali nesam šteo biti brez te vretine moči i ču-vanja zdravja, zato sem naročo na atres,   ki sem
ga dečka v vesi, ki je staniivao pri svojem strici, siromaškom kmeti.
No, kak je Ivan debelo pogledno, gda je vido, da je prijateo postao eden najbo-gatejših v vesi. BTi si pa venda nekaj her-bao od strica, jeli ?" ga je pitao lvan. — »Herbao od strica", veli Kovač, nnesatn ni-kaj, zviin edne male, z dugi obteršene hi-šice i edno četverovoglato kantico s teko-činov, žutov kak zlat." — BNo, to je ne bilo ravno vnogo", je odgovoro Ivan. »Ku-
ga najšeo-nasamojkantici, šče nekelko takših kantic, da jih stalno matn pri hiši.
Gda so se pojavile reumatične bolečine, ali kak se tomi pravi ,,giht", gda sem bio muklavi, meo našec, bio prehlajen ali nervozen, če je mo-ja žena ali šteri od dece trpo od bolečine v pr-saj ali šinjeki, od zobobola ali kašla, gda je div-jala hripa v vesi, se je tekočina te kantice vsikdar pokazala za"dobro, menšala jebolečinei pomagala vnogim betegom.
Dnes že znam, da svojemi strici mam zah-valiti za najdragše, ka matn: nEdno sredstvo za čuvanje zdravja i moči za delo!"
BGlej, keliko si mi pripovedavao", prekine Horvat svojega prijatela ,,a jaz šče izda nevem, ka je ravno bilo v toj kantici." — nV toj kantici", je tumačo Kovač ,,je bio Fellerov milodišeči ,,EI-safluid", šteroga od tistoga časa nucajo i cenijo vsi moji prijeli i znanci."
,,To je pripovest od herbije, iz šteremorete tiidi vi jemati svoje koristi", — je končala vuči-telica svoje pripovedavanje.
Opominamo naše itevce,
da se Fellerov milodišeči Elsafluid, to že 34 let poznano hišno sredstvo i kozmetikum, dobi v vseb Iekarnaj i drogerijaj : kantica za probo 6 Din., dvojna kanta 9 Din., velka špecijalna kanta za 26 Din. S poltov pride falei, če se kem več naroči, tak eden paket: 9 poskiisnih ali 6 dvojnih ali 2 specijaln/vi kanti že s pak/vanjom i poštninov košta 62 Din. — dva takšiva paketa samo 102 Din, trije takši paketi samo 139 Din, štirje takši paketi samo 173 Din, dokeč 6 takših paketov samo 250 Din. (namesto 6 krat 62 Din). — Naročila trbe točno nasioviti na:
EUBEN V. FELLER, Stubica Donja št. 8Z3.
(SAVSKA BANOVINA).
A za želodec so najbolše Fellerove Elsa-pilule, 1 omot z 6 škatlicami 12 Din.
Zelete li takšo vttro,
štera r|ncmntnfl točno vreme kaže vam  UUalHriilU  i štera  vam zed-
nim sliiži tiidi za kinč, te jo sebi iz-berite iz velkoga kataloga, šteroga dobite
žčista brezplažno
če ga zaprosite od svetovno poznane že 33 let stoječe viirarske strokovne tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 895.
Zavolo njene brezpogojne dobre ka-kovosti i točnoga hoda liidi sami viirarje radi naročijo pravo Suttner-viiro z markov
f»
IKO" ali ,,OMIKO
««
iz Suttnerove tvornice vttr v Švicarskoj. Iz lepoga Suttnerovoga katčloga, ki poleg driigoga vsebuje tiidi nebroj drugih zanimivih, najmodernejših iz najfinejšega materijala napravlenih slik je naročiti
vtir za dame 1 gospodo, lan-
cov, prstanov, rlnglinow, vilr
z nihalom, zidnih i ktthinjskih
vQr, nakltov,   dragož   I   da-
row Ir  zlata,  srebra itd.
spoznate zednim,   kak morete z ma-litn trudotn priti do
DRAGOCENIM DAROV   BREZPLAŽNO,
a cene navedene v katalogi vam do-kažejo brez dvojbe, da ne kiiptijete
nindri tak falo a itak tak dobro
Že AA Dinarov dobite pra-za fv vo ivlcarsko An«
ker-Remontoir fepno vii-
ro št. 120, a samo 58 Dinarov košta prava Svlcarska Re-montoir-Roskopf vQra št.
121 z I a strojom s svetlimi Ra-dium-numerami i cajgarami.
Samo 94 Din.
plačate za kovinasto Anker-vttro št.
122zRos kopf stro-jom, s se-kundnim kazalcom, s svetlini z Radium numerami i kazalci.
Škatla iz kovine poniklana, Iepo^napravle-na i gravirana.
PloiCnata Anker Remontoir-vil-ra št. 507. z jako finim ,,IKO" strojom, 15 rubini, točna na sekunde, v škatli iz pravoga nikla jako lepa, 5 let garantirana, vas košta samo 248 Din.
Za samo
98 Din.
dobite vilro na roko
št. 3720 s kož-
natim remenčkom, jako dobrim strojom i dobre kvalitete. — Prava
,,AX0" viira na roko
iz finoga srebra v   najmodernejšoj   zdelavi Din     iz 14-karatnoga zlata jtjn 3-10 let garancije       ThU
218
Din.
kak ravno pri svetovnoj razpoSiljajnoj hiši vlir
H. SUTTNER v LJUBLJANI št. 895.
Ce bi samo znali
kak vnogokrat i keliko bodete meli haska od toga, bi to stran z velkim zanimanjom
od reči do rečil
PRAVA METODA za nego lica i rok.
^roti betegom vseh naših kož natn služi Fellerova kaukasta Elsa pomada za zaščito lica i kože, ar ne pokriva kak navadna krema samo površino kože, nego se globoko vpije v kožo i deltije s svojimi dobrimi sestavinami. Ona hrani, obnavlja i
pomlajiije povehnjeno grbavo i hrapavo kožo lica, šinjeka i rok.
Kožo dela glatko, mehko, čisto i gibko, odganja vitnrle, brazgotine, piščajce i sokrvnice. Veselje je glegati, kak edno-stavno i hitro preminejo sunčne liše. Eisa-pomada brani kožo od kvarnih vplivov vetra, vlage, prašine i sparnosti. Eden lonec 12 Din. Pakivanje i poštnina posebi.
Za probo 2 lončica že s pakivanjom i poštninov 40 Din., če se penezi poš-lejo naprej, ar pri povzetji košta poštnina 10 Din. več.
PRAVA METODA za nego vlas.
Za nego vlas, za jačenje hranjenje kože na temeni, vporabla se Fellerova jaka Elsa-pomada za porast vlasi (Tanochina-pomada),ki vodi novo hrano korenji i tli vlas, pospešiije rast vlasi, i odstrani naglo izpadanje vlasi i prerano plešo, a dela trde vlase mehke i gibke: Lončič 12 Din. Pakivanje i poštnina posebi.
Za probo 2 lončica že s pakivanjom i poštninov 40 Din., če se penezi po-šlejo naprej, ar pri povzetji košta poštnina 10 Din. več.
Elsa-mazalo za vlase, krepi kožo glave, dela   vlase  mlade i lepe. Kanta 27 Din. 50 par.
Efsa*Shampoon za pranje glave i vlas, najfinejšega diiha omotič 3 Din 30 par. Mast za mustače 5 Din 50 par. Brillantine 5 Din 50 par, olje za vlase 5 Din i 17 Din 60.
Slgurna sredstva sa larbanje vlasi čarne i rjave farbe 65 Din.
Sredstvo za odstranitev vlas ,,Depilatoriutn" odstrani nezaželjene vlase od vsakšega mesta tela, 34 Din.
Prava iajfa zdravja i čistoče!
Fellerove Elsa-žajfe so divno dišeče, šparavne   v rabi, oplemenjttjejo kožo i vseblijejo dobro delii-joče sestavine, potrebne za zdravje i čistočo, Je7vrstElsa-žajf:     Elsa-žajla za brili, ki    zednim Elsa*lilijina mlečna iajfa i Cl*             !!!<¦¦              desinficira, omehčava brado, se jako
¦a iajta Iflijine kreme, posebno fine cvetne žajfe delajo kožo mehko i nežno.
EUa*2u2akova-2ajfa    prava blaga žajfa ttidi za najmenšo deco.
Elia*glicerinsk a-žajfa posebno dobro deliije pri očiščenoj koži.
Elsa«boraksova žajfa izvrstna
peni i ne draži kože. S pofitov na probo 5 komadov Elsa-žajfe vpožel-jenoj izbiri vključno pakivanje i pošt-nina 52 Din.
,,Elsa" tekoče lilijno mleko, idealno sredstvo čistoče, kanta 13 D. 20
Elsa •toaletne paatile za muj« vanje i Elsa-toaletni prašek za mujvanje 1 karton 10 Din.
proti sunčnim pegam, kožnim opekli-
naVsaikaair°anova žaifa          TMHTIlilT   ™T*??T »"-'*•»«¦«•
ra, jako dobro deliije na kožo i  vla-   ^^^^Ks^P^   (marha Hcga) Shatia Z7'50O- PudtP Z3 daiTIB 1 se glave, posebno pri deci.                                ^^"^        OVOjČeh *'M D.
Priporoča se peneze naprej poslati, ar pri povzetji košta poštnina 10 Din. več.   Če se ti preparati kcoj spakivajo k Elsa pomadi ali Elsa žajfi. se prišpara poštnina, ovak se stroški zaračunajo   naj-
falejše posebi. Naročbe naslovite točno na:
EUGEN V. FELLER, Uharnlh, STUEICfl DOIilfl šf. 8Z3. (Sovsfta banooina)
Tak se špara!
Ne vala se pri kilpOvanji prenagliti, posebno ne pri kiipfivanji vlire, ar nam i najfalejša viira more jako drago priti, če se neprestanoma more popravlati. — Najbole šparamo, če pri kUpiivanji ne gledamo samo na faločo, nego i na vala-nost blaga i se obrnemo na edno solidno staro strokovno firmo. — Zato Vam ponovno pravimo, da zaprosite novi letni cenik, ki vsebiije nad 1000 zanimivih slik, od že 33 let stoječe renomirane svetovne firme viir  H. Suttner v  Ljubljani
št. 895. Te cenik dobite
1
ščista brezplačno.
Prave Anker-budilnice
Št. 125. s  solidnim    strojom,
točno regulirane, s poniklanov
škatlov, 16 cm visike samo
49 Oin
rt
.»
Prave švicarske žepne vtire.
Št.   120. Anker-Remont.
z   najnatenkoma   reguliranim strojotn samo 44 Din.
Št. 121. Remont.-Roskopf
z I-a strojom, s svetlimi  ra-
dium-nutnerami i kazalci  sa-
tno 58 Oin.
Viire na roko
že za 98 D. Obliiblena fina srebrna viira na roko BAXO" št. 1309 za samo 255 Din.
V SUTTNEROVOM ceniki najdete
Viire za dame i gospode
iz zlata, srebra itd. s pravim švicarskim stro-jom v vseh cenah.
Zlatnino i srebrino,
lance, prstane, ringline i driigi nakit, dragoče, šker za jesti itd. v ogromnoj  izbiri.
Elegantne doze za tobak
i za cigarete iz srebra,   nikla,   alpaka,   kak tiidi moderne špicigare za cigarete.
Banhoče za drobiš i listnice
i stotine najlepših  finih   predmetov   najdete v velkom letnom ceniki skoro za
originalne tvornične cene
a poleg toga ktipiijete brez vsakšega reske-
ranja, ar se ono, ka ne odgovarja,   izmenja
ali se nazaj dajo penezi.
Prosite sče dnes brezplačni velki letni katalog od
H. SUTTNER, "TgSlSKf* L]0BL3ilHil iit.
Gda prečtete to stran
!

i to pazlivo do konca, najdete gvišno vnogo takšega, ka  Vam lehko koristi i ka Vam dostakrat lehko prinese veselje:
Prva metoda za nego zdravia.
FBllenn Elsa pllule, jako blago nego hitro deliijoče, tirajoče sredstvo, ki jači želodec, ne draži čreva i olejšuje sedenje. Eden omot (6 škatlic) 12 Din. Tirajoča sol za želodec 5 Din 50, čaj za čiščenje krvi 6 Din 60, ricinusovo olje 5 Dil7D60, prašek za prebavo 8 D80.
FbIIbpOUO Elsa Hbje OlJB, jača vsakoga, a po-sebno slabe ženske i deco. Povzroča hitro naraščanje  težine i davle zdravo kožo. Velika kanta 20 Din.
Elsa-hlna-Železno Vino za slabokrvne i bledolične osebe potrebne popravka. Kanta 16 Din 50. Železni liker (Hegaferrin) 19 Din 80. Caj za živce 8 Din 80.                                                                          |
Elsa ŠVBdsfeB baplice (želodčni liker) pospešuje prebavo i davle zvtin-reden apetit. Kanta 13 Din 20. Seehofer kaplice 8 Din 80. — Razne kaplice, kak Hoffmanove, melisove od kamilice, cimetove, po 5 EHn 30 i 19 Din 80.
Elsa zagDPShl SOh proti kašli i prsnim bolečinam kanta 13 Din 20. Vapneno železni sirup 13 Din 20. Čaj za prsa i proti kašli 6 Din 60. Prašek proti kašli (Fijakerpulver) 6 Din 60. Hega Šečeriči za prsa i proti kašli 8 Din 80. Kaiserove prsne kamarele po 5 Din i 12 Din.
Elsa SlBdfcOPne pasfile ppoti glistam pri deci i pri odraslih,vrečica(10 pastil) 11 Din.
Elsa IHBIltOlni hlintič (migrenštift) proti glavoboli pa ttidi proti zba-danji stvarcov. Komad 10 Din.
Hajmotncjša francosba VlnpviCB, originalna ,,RadiumA marka, velika kanta 19 Din 80. Mast proti ozeblinam 11 Din. Mast za rane 11 Din. Vrastvo za krof 11 Din. Mast za krof 11 Din. Prašek za krof 11 Din.
IMast za deco 11 Din. lelisavo kBDiforaa krogia 4 Din 50. Refice za zobi po n j 20 Din. Elta fcfllofll-Sha VOdB oživlja i osvežuje, kanta 16 Din 50. ElSB tOBlltfll  flliCCFin   mali glažek 5 %    Din, velki 17 Din 60 p.
IPrva metoda xa nego viltt I zob ElsadOIlt krema za zobe: čisti zobe belo kak sneg i prepreči vsakšo gnilobo prl zobaj. Tuba 8 Din 80. Elsa VOda za vOsfa ^isti, osvežiije, desificira zobe i viista, odstranuje loš od-•    zaja  iz vttst, vtrjUje zobno mesto i preprečiije zobobol. Kanta 16 Din 50. I            Esa ppaŠBh za ZObs 6 D. 60, Dp. Hlldtrov prašekza zobevškatlah po6D. 60,
I    v vrečicah po 4 Dm 40. ElSS IBpliCB ZB Z00I> ^itroga, bolečine oblažfijočega delS-I    vanja, kanta 7 Din 70.
|    Pakivanje i poštnina posebi, ali najfalejše. Ketn več se naroči naednok, tem več S                     se prišpara na poštnini. Naročbe trbe   jasno nasloviti na:                ,    i
I EUGEH V. FELLER, libinv, Stubfca Donja št. 8Z3.bSa !

r

1
Velke prednosti
¦
štere človek raa, če lepo i vugodno sedi doma pred letnitn cenikom s prek 1000 slikami od svetovne razpošiljalne hiše SUTTNER i nemoteno, ne da bi se prenaglo, zbira to, ka potrebtije, vživali bodete ttidi Vi, če zaprosite te zaistino zanimivi katalog, šteroga
dobite šlisfta brezplacno,
ar ne trbe driigo, kak, da napišete edno kartico. Velki promet omogoča tvrdkl SUTTNER, da svojo blago davle skoro za
originalno tvorniino ceno
kak na priliko:     BeCko roCno harmonlko št. 13116 z 10  tipkami, 12 bajsama, dvoglasno, veličina 24X11 Va cm> z I0 &&-bami na mehi, v lepoj zdelavi
za samo 168 Din.
Mafin za brltl št. 12.207 fino poniklan, z 2 klinga-ma, jako lepo izdelan, dobite
za samo 22 Din.
Razpošila se po povzetji ali če se penezi naprej pošle-9j jo. Reskiranja nega, ar ka se komi ne vidi, se zamenja } ali se penezi nazaj pošlejo.
Jezere raznih predmetov za   vse   potrebe   bodete
najšii v Cnfffiprnvnm ceniki tak
velkom OUllHCrUVUIII na nriliko:
¦
ALAT,

na priliko:
ŽEPNE NOŽE, BRITVA, ŠKER za VLASE rezati ŠKARJE itd.
HUBLIČ,     KLEŠČE,     HAMER,     SVEDER,     itd. KOHINJSKO POSODO VSE VRSTE.
GOSLI, CITRE, MANDOLINE, GRAMAFONE, i drugih glazbil
Naslediijte vše skiišene liidi i zaprosite šČe dnes
¦
te letni cenik od
H. SUTTNER, Ljubljana
St. 895. (Dravska banovina.)
Prava metoda s ^   jSt/ za neguvanje nog
Proti ktirjim očem, žOlom itd. Vam po-maga brez bolečine, brez noža, brez nevarnosti zagiftanja krvi, hitro i sigurno deltijoči Fellerov Elsa turistični melem. Mali karton 4 Din 40 par, velki karton 6 Din 60 par. Nadale:
Tekoča turistična Elsa tinktura glažek s kištov 11 Din. ELsa pra-. šek za posipavanje proti znojenji na teli i nogah. Škatla z rešetkov 7 Din 70 par. Elsa prašek za kopel nog 6 Din 60 par.

To je pravo pohištvo:
Elsa-Sachet dišeči za omar za obleko, vretina stalne dišave, ki pre-hodi v vsakši falat obleke. Cena 6 Din.
Elsa šumska dišava  (parfum za  sobe)  napunjava  vsakši  prostor z divnov dišavov, razkiižtije posebno bolezenske sobe. Kanta 16 Din 50 p.*, Dišeče sveče kak tudi prašek za sobe pokaditi od 3 Din naprej.
Fini parfutn od dišav raznoga cvetja v originalniti glažekaj po 19 Din.
Rum-esencija 5 Din 30 par i 19 Din 80 par, kinejski čaj od 2 Din 50 par naprej.
Elsa prašek proti golazni pomori gvišno i hitro vso golazen. Velika doza 17 Din 60 par. Štrcalka za golazen 25 Din. Tinktura proti ste-nicam 17 Din 60 par.
Strup proti mišam i podganom ,,Flox" zrna 8 Din 80 par. Naftalin za 1 Din 50 par, kamfor od 3 Din naprej.
Za gospodara:          ;         •
Elsa hranlivi prašek za živino, kak močen dodatek k dnevnoj hrani za konje, govedo, ovce, svinje i perutnino. Karton 8 Din. Mazalo za konje 19 Din 80 par. Kreolin 10 Din.
Pakivanje i poštnina posebi, ali zato najfalejše. Kem več se naed-f nok naroči, tem več se prišpara pri poštnini. Naročbo trbe ijasnoj nasloviti na                                                            ,                                 ,;
EUGEN V. FELLER,      M
lekarnik, STUBICA DONJA št. 823. (Savska banovina.)

To je zaistino falo,

Št.  122.
samo Oln94
ar zaistino falo je zato to, ka je tudi dobro. A jeli je edna viiradobra, to vi pri kflptlvanji ne morete presoditi, ar vidite samo zvtinešnjost. Najvažnejše pri vfiri je mehanizem, toje znotrašnja vrednost. To more presoditi samo strokovnjak. Najbouši strokovnjaki priporočajo iz osvedo-čenja SUTTNER-ove vttre i posebno one ž markov ,,IKO" i ,,OM1KO"
iz Suttner-tvornice v  Švicarskoj.
Evo 2 prlmera:
Št. 122. kovinasta Anker-viira z »Roskopf strojom, s sekund-nim kazalcom, z radium-svetlimi
numerami i kazalci, v
poniklanoj kovinastoj
lepo graviranoj škatli
za 3-letnov pismenov
garancijov Oln 94.
Anker-Remontolr
Roskopf vilra št. 130 z lepo graviranitn
dvojnitn    pokrivalom Dln 119.
Nato ploSčnata An-
ker-Remontolr viira
š«. 507. z finim JKO"
strojem,   15  rubinov,
na sekundo točno regulirana, v modernoj jako  lepoj  škatli iz pravoga nikla, s 5
letnov garancijov  Dln 248.


Viire nihalice

št. 602. jako soliden stroj, prvovrstne kakovosti, navije se samo vsakših 14 dni, bije cele vtire kak tiidi polovine, z glasom cerkvenoga zvona, ma posrebrene numere i moderni omar v orehovoj farbi, veličina 51 ctn. s 3 letnov garancljov samo Dln 520. Pri naročitvi vure  nihalice  se  pošle naprej
50 Din za kaparo.
Dobre i falejše vfire nihalice najdete v katalogi.
Razpošila se po povzetji ali če se penezi naprej pošlejo. Reskiranja nega nikšega, ar ka se komi ne vidi, to se zamenja ali se nazaj dajo penezi. - Zaprosite brezplačni velki letni ce-nik viir, lancov, prstanov, ringlinov itd. iz zlata, srebra i finih kovin od firme
fl. 5UTTNER,
svetovna odpremna hiša viir
Hn št. 895.
Prekmurska tiskarna i   knjigoveznica   ma   v zalogi vsake vrste tiskovine i knige za šolske, župne i občinske urade
i za Kmečke posojilnice!
TELEFON ST. 28.
TELEFON ST. 28.
¦JJ
IIIH
OBtlHSRII HRMILIIIUIVIURSRISOIOTI
je ustanovljena na podlagi odobrenja Min. z dne 1. marca 1927. VI. Br. 3985/26 i Velikega župana Manborske oblasti O/br. 353/5 z dne
29/111. 1927. TELEFON št 18.                                                            Ček. rač. št. 14891.
Jedina popilarno vama kassa.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIUIIIII1UI1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIII
Za hranilne vloge i sploh za   vse   obveznosti   Občinske   hranilnice jamči velika občina Murska Sobota z vsem svojim lastnitn premoženjotn i z vsov
svojov davčnov rnočjov.
Sprejema   vloge   na   hranilne   knjižice   i   v lekočem   računi i je obrestuje
najugcdnejše.
Davle posojila na vknjižbo i na poroštvo na griint  i   na   karto bijanko z
proroki (kezeši).
Dovoljava   vsakovrstne   kredite   (lombardne,   menične-eskomptne,   konto-korentne) na primerne garancije.
Opravlja tudi vse drUge v penezno stroko spadajoče transakcije najkulantnej.
Hl
17=
QC3aCX3C3=JCX3CX3CX3C
"^t   it*~J.   jt. '.i.   'Jt"^.?*^ ~J    H'  'j    "    »    ^t    ^    J
PREKMURSKA BANKA D. D.
prej: MURASZOMBATI TAKAREKPENZTAR
a

irzojou: Frekmurska
tBSTBI
NAJSTftREJŠA %H NAJVEKŠA BANKA CfeLOG« fPREKMUEUA
DELNIŠKA GLAVNICA....................Din       1,250000-
REZERVNI FONDI       .....................Din          188.000-
VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN............Din     18,000.000 -
LETNI PROMET      ......................Din   750.000.000--
VLOGE OBRESTUJE NAJ UGODNEJE ]N JE IZPLAČUJE BREZ ODPOVEDI.
nn Foscms ha mw {imimttm ik nuu mnn) m m interes.
KUPUJE VALUTE: DOLLAR, FRANK, MARKA,  ŠILLING, PENGO
:-:   :—:   :-:   :-:    PO NAJBOGŠOJ DNEVNOJ CENI.    :-:   :—:   :-:   :-:
-----------------   OPRAVLA VSE BANČNE TRANSAKCIJE IN BORZNA NAROČILA.   -----------------
-----------------   IZVRŠUJE TU-  IN INOZEMSKA  NAKAZILA  BREZ  STROŠKOV.   -----------------
LASTNA PODJETJA:
KRIŽEVSKA INOUSTRIJA <opekarna) KRIŽEVCI pri LJUTOMERU. PREKMURSKA   TISKARNA   MURSKA   SOBOTA.
Teicfon:
HURSH9 SOBOTfl
HARTNER KAROLA  SIN Murska Sobota
EKSPORTNI
PARNI MUti IN PARNA ŽJ&GA
Osnovano leta 1971.
Brzojavni nflslau: Marfner M. Sobota.         Telefon st. 10.
Kapaciteta mlina je 30.000 kilogramov dnevno. Izdeluje vsakovrstne mlinske izdelke. RazpoŠilja moko po celi državi. Zamenjava zrnje za moko po želji. Prodaja   vsakovrstno moko po najnižji dnevni ceni.
Žaga hlode na deske, štafle, latve itd., po želji in najnižji dnevni ceni. Poskusite enkrat in bodete -  —    —    ostali vedno moj odjemalec.    —    — -
Zastopstvo PARNE    ŽAGE    V     DOLICU
Žaga v Doliču izdelava vsakovrstni stavJbeni les. Letna kapaciteta žage je 8-10.000 kubičnih metrov. Izdelani les se razpošilja in razprodaja po celem svetu, med drugimi tudi v Casablanco (Afrika) Buenos Aires (Argentinija), Amerika. — Po njenih izdelkih spozna celi svet
solidno Drekmursko blago.
Premišlasaj si i bodi čeden!
Ne meci vo oeneze na siafo i nikai vreden črep.
Fpupgrstni stnlni cigleni izdelhi feaftti;
strešna dvorezna opeka (Dupliški falzcigeo)
strešna zarezna opeka (Falzcigeo)
strešna  bobrova  opeka
zarezna žlebata opeka
navadna žlebata opeka
zidna  strojna  opeka
zidna ročna opeka
liiknjasta opeka
drenaž cevi
tlakovci
se dobijo oo fal ceni tiidi na ratno odplačilo:
KfHŽEffSHH IHDDSTHIH                                P U E 0 H S H 3
DPEHIIHHnzUMETHOSUSILHIEO   FBRH9   b'FXIllII
KRIŽEVCI pri LJUTOMERU                PUCONCI (Prekmnrje)
Telefon št. 3.                                  Telefon št. 1.
CENTRALNA PRODAJALNICA:
HARTNER KAROLA SIN,
TelBfon št. 17. i 37.      MURSKA SOBOTA.      Telefon št. 17. i 37.
IOS.   BENKO
%J tovarna mesnih izdelkov, izvoz goveda,
TELEC I SVINJ.
Kupuje:
govedo, teoce i svinje po dnevnoj ceni.
Odava zviin živine na drobno i na debelo:
Salame, safalade, posebne, šunkarice, pariške, deb-recenske, kranjske, turistovske, špehovske, ino brau-švicke klobase pa tečne hrenovke, pleče, karre, rebra, karre, rebra, bedro, prekajeno, roulšunko, roulpleče, carsko meso, papricino ino neslano slanino, ham-burgovsko   slanino,   svinjske   ino   govenske   jezike.
Za delavce ocvirke, prekajene svinjske noge po fal ceni. Daje   odavalcom   od   5   kg.-a   više   primeren   poptist.
Oobi se:
mast I. i II. vrste tiidi na malo. ^alnižja cena i najboljia kvaliteta.
KREDITNA ZADRUGA za TRGOVINO in OBRT
r. z. z o. z.
v MURSKOJ SOBOTI.
TELEFON št. 25.                                                ČEK. RAČ št. 14.700
Število članov nad 600. — Za obveznosti zadruge jatnči deležni kapital z nad  2,850.000.-   dinarov.
OBAVLJA VSE BANČNE POSLE NAJKULANTNEJE.
Sprejema vloge na hranilne knjižice i na tekoči račun i jih obrestiije najugodnejše.
Dovoljava vsakovrstne kredlte i  podeljava  posojila proti intabuiaciji ali poroštvom.
Kupiije vsakovrstne valllte (doiare, marke, franke i. t. d.) po najvišji dneyni ceni.
TRGOVSKE INFORMACIJE.
Izvršava potom svojih korespodentov
izplačila,  nakazila i  inkaso
v vseh večjih mestih tU» i inozemstva.
Glavno, zastopstvo:
ZAVAROVALNE DRUŽBE ,,VARDAR".
»>¦  *¦¦«     ¦!»
STEFAN NOVAK
MODNI SALON
Murska Sobota
Aleksandrova c. 2.
Prva prekmurska mašinska delavnica mizarstva (tišlarija)  je
Flisar Jožef-a
v Murskoj Soboti
Vrtna vilica
De!a vsefele pohištva v najlepšoj izdelavi. Gori se vzeme vsake vrste stavbena dela. Škrinje so v najkračišem vremeni gotove, poleg želenja
z mehkoga i trdoga lesa. DOBRA POSTREŽBA !                                                      NISKE CENE !
RITUPER ALOJZ       1   1 NajbolSa   i  najfalejša
kiinčni šlosar i mehanična trgovina
v murskoj soboti poiBg Dittricha. i
I
e
Od nigda mao poznana nastava, dela
se vsefele hramov   obijanja,   kiinčna
šlosarska dela.
Naibolši biciklini
so vsikdar v zalogi po najfalejšoj ce-
ni. V skladišči   drži   na   preberanje
gotove šparhete, rore i vsefeJe potreb-
ne tšle za bicikline i gumije.
Oobro deio!       Nislke cene! Oobra postrežba!
brez- |
alkoholna gostilna je pri
i HoFVBt Mefi v M. Soboti
Aleksandrova cesta poleg kolodvorske ceste.
^ Dobijo se   stalno  vse   vrste
1
y topla i mrzla jedila i zdrave p mrzle pijače.
naaDDDDDannDnDnannaaanDDDnnnDDDf
MAJER ŠTEFAN
krojač (sabol) i trgovec z gotovimi oble-kami za moške
v MURSKOJ SOBOTI.
Ma v zalogi vsakše vrste moške go-tove obleke z cajga i štofa, male ob-Jeke za deco, vsakše vrste kape (hou-be) po najnišišoj ceni. Sprejmejo se vsakovrstne obleke na tnero.
Oobro blago.
jtxmaoaaanaDnDDDDnannnQDDnJ
n a
B
i_

NA VELIKO!
NA VELIKO!      g
Manufakturna i modna trgovina
BRATA ŠIFTAR & HAHN
MURSKA SOBOTA
Siovenska uiica.
NA MALO!
(A
NA MALO!
Vsakovrstno, samo fino manufakturno blago se dobi po najnižjoj ceni samo pri
BRATA ŠIFTAR & HAHN
MURSKA SOBOTA (poleg evang. cerkve)
Edina najveksa trgovina z
i z vsemi šujsterskimi pot-rebščinami je  pri  vdovici
Ana  C6r
v Murskoj Soboti,
kde se dobi tiidi najbolš
MASINSKO   REMENJE
od vsake širine iz najbolših čeških fabrik po najfa- gj lejšoj ceni. Vsaki falat je fabriško garanterani.
DITTRICH GUSTAV
TRCOVINA 2 GALANTERIJOV I ŽELEZNINOV
MURSKA SOBOTA
v zalogi ma:
Emajlirano posodo i kiihinj-
ske potrebščine.
Bakrene kotle za žganje.
Bakrene i pokositrene pralne
kotle.
Bakrene kotle za štedilnike. Raznovrstne
kopanie
(Badewanne).
Raznovrstne črpalke za  stii-
dence (Saug- und Schlagbrun-
nen Pumpen.)
NISIKE CENE! !
SOLIDNA PODVORBA!!
(Prekmurje.) PRVA STALNA
naivBkSa i najfolejša
zaloga
z zidanimi pečmi
i piošiami
za šfedilnike (Hachel fDr Sciipophepd]
raznovrstne kvalitete v
veSkoj izbiri
se nahajajo pri zgor?j imenfl-vanoj tvrdki.
DOBRO BLAGO!!
BRATA DITTRICH
Telefon št. 40.
EDVfiRD i ml. GUSTAV DITTRiCH
NURSKA SOBOTA.
Stavbeno  galanterijsko Kleparstvo. Kovino- stiskalna.
Kotlarstvo:
Zaloga i izdelavanje vseh bakre-nih izdelkov.
Brzojav: Dittrich.
	
	>
tu	<
C/J	05
>	D-
	o 0,
z	X
>	z
<c	>
	tu
	Q
> Sl	<
	o
	f-
InStalacija:
vodovodov, sanitarnih naprav, centralnih kiirjav, strelovodov.
Galvani technika:
Za poniklavanje i za povzlačenje  strelovodov.
Postaja za punjenje i popravlanje
AKKUMULAT0R0V.
0hčAu&ite/ x<nh/raL
in videli boste, koliko časa si prihranite pri pranju s Schichtovim Radionom, kako čisto bo perilo in kako dolgo bo trajalo. Kdor  ga enkrat poskusi,  se prepriča o vrlinah in ga zmeraj  rabi.
Sivar je zelo enosiavna :
1. Schichtov Radion se raztopi najprej v mrzli vodi. 2. Perilo se dene v razfopino Radiona. 3. Pol ure kuhaii. 4. Temeljito izpirati in pranje je gotovo. Vse mencanje in žehtanje odpade, kajti
SCHICHT^ RADiON
pere sam in varuje perilo i