Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne --sprejemajo. • Za odgovor znamka 15 vin. — Izhaja vsako soboto. — na leto pol leta četrt leta K 12 - ■ 6- - 3 - Posamezna Številka 24 v. = Inserati po dogovoru. Štev. 35. ¥ Ljubljani, v soboto 6. julija. Leto 1918. Naročnikom. Čez pol leta smo vzdržali in dajali list za skromno ceno 8 K na leto. Zavest imamo, da smo v tem času svojim bralcem nudili mnogo zdravega branja in resnega znanja o sedanji in bodoči Jugoslaviji. List se je razširil, kakor nismo pričakovali in krog njegovih naročnikov raste stalno. Toda rastejo pa tudi stroški za papir, tiskarno, upravo in nagrade pisateljem, kajti tudi tem gre, kakor vsakemu delavcu, pošteno plačilo. Prepričani smo, da bodo naši prijatelji spoznali, da smo prisiljeni zvišati naročnino in sicer že s tO številko, ki je prva v novem četrtletju oziroma polletju. Od 1. julija t. 1. znaša: CeEoEetma naročnina . . 12 S€ pogietna „ . . 6 četrtletna „ . . 3 „ Današnji številki smo priložili poštne položnice in svoje naročnike prosimo, da takoj poravnajo morebitno zaostalo naročnino, razun tega pa naj celoletni naročniki pošljejo Še 2 K, kdor ima plačano še za tri mesece, naj plača se 1 K. Novi naročniki naj plačajo za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K. Posamezne številke se bodo odslej zanaprej prodajale po 24 vinarjev. Uprava .Jugoslovana". Delavsko vprašanje in vojna. J. O. — Dobrote vojne poskušajo in okušajo sedaj vsi produktivni stanovi več ali manj. Na polju dela je vojska preobrazila in preobrnila cele vrste nazorov. Kar je bilo preje le fantazija, je danes dejstvo. Tovarniški delavec je potisnjen v vojne tovarne, kjer izdeluje razne potrebščine za vojsko. Privatne tovarne, to so tovarne, v katerih se izdeluje blago za civilno prebivalstvo, so izginile. Delavstvo je podrejeno vojaškim oblastem in podjetnikom obenem. Poslušati in ubogati mora brezpogojno oba. Koalicijski zakon je pri takem stanju mrtva točka. Delavstvo mora po večini biti zadovoljno z odredbami predpostavljenih gospodarjev. Sicer obstoje za poravnave sporov, tako-zvane poravnalne in pritožbene komisije, ki pa dostikrat ne vztrezajo potrebam delavstva, ki se jim pa mora pokoriti. Delavčeva svoboda je v vojnem času potisnjena v kot, kakor nobenega druzega st&nu ne. Delavstvo, ki dela v manjših delavnicah in malih obratih, ki niso podrejeni vojni upravi, tudi ni na boljšem. Iz teh vojnih pojavov sledi, da si bo moral delavski stan za bodočnost vstvariti nove pogoje za svoj napredek. Kapitalizem, ki se je v vojski ojačil, se pripravlja že sedaj na gospodarski boj proti delavstvu. Temu nasproti je naloga delavcev, da si zasnujejo dobrih organizacij v obrambo dela. Konsumna društva in delavske hranilnice naj bi tvorile neKako podlago za gospodarsko organizacijo. Razna druga samostojna delavska podjetja, kakor: skupne delavnice, zadruge itd., pa naj bi tvorile nekaka podjetja posameznih organiziranih strokovnih skupin delavcev. V teh strokovnih delavsko podjetniških skupinah, bi delavci vzajemno izvrševali razne obrti in si tako pridobili nekako vsaj delno samostojnost. Ta način delavskih podjetij ni nov in se je že marsikje dobro obnesel. Ker si na Slovenskem šele gradimo svojo gospodarsko organizacijo, bo ravno z ozirom na bodočo demokratično Jugoslavijo to vprašanje dosti lažje, a obenem pereče. Zato, delavstvo in delavski prijatelj, mislita vnovič z vso pozornostjo in vztrajnostjo na to vprašanje 1 Ker sloni na resnem delu napredek človeštva, spada ravno delavski stan kot nositelj dela med prve stanove družbe. To žal do sedaj ni bilo tako. Delavci spadajo po nazorih „modernih ljudi" v IV. razred družoe, — ker se jim zdi vršite v dela, še vedno nekaj suženjskega. Temu nasproti mora delavski stan po svoji, na izobraževalnem in vzgojnem temelju sloneči organizaciji, delovati z vso silu na to, da v bodoče pokaže svojo človeško dostojanstvo, vrednost, neodvisnost in kulturo in enakopravnost na vsem razumljiv način. Da je delavski stan še v marsičem za nekaterimi drugimi stanovi, je naravno. Saj mu moderna družba kot taka ni dala prilike do izobrazbe, organizacijo pa so mu ovirali na vse mogoče načine. Toda v bodoče mora biti to drugače. De avski stan se m^ra dvigniti z lastno močjo z dobro organizacijo. Skušenj zato nam je prinesla vojska dovolj. Ljudje, ki se danes žrtvujejo pri raznih vojnih delih, so spoznali, kako važen narodni, pohtičn in gospodarski činuelj so in v tem spjznanju bodj zastavili vse moči za izpopolnitev organizacij, ki so nujno potrebne za bodočnost. Po vojski bo morda ravno prehodno gospodarstvo, hotelo zadeti v živo delavski stan. Zato pa delavci že danes razmišljajo o tem, in se pripravljajo tudi na ta boj, ki ga bodo izvojevali srečno le, ako bodo dobro pripravljeni. Koroško pismo. Iz Podjune. o.— Politično gibanje na Koroškem je najboljši termometer za politični položaj v državi. Kar na Dunaju samo še premišljujejo, se na Koroškem že izvede. Ko so se drugod na Slovenskem tabori še nemoteno vršili, je bil nameravani tabor v Št. Jakobu v Rožu prepovedan na podlagi odredbe celokupnega ministrstva z dne 25. julija 1914, s katero je bil začasno društveni zakon suspendiran; seveda je veljalo to samo za koroške Slovence. Ker ta predlog ni držal, je na pritožbo „Kat. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" deželna vlada koroška naknadno našla nov vzrok, nevarnost za motenje javnega miru in reda. Nemci bi se namreč razburjali, ako bi Slovenci zborovali na slovenskih tleh, v slovenski občini, ki leži sredi slovenskega Roža in ne morda ob narodni meji. Značilno za koroške razmere je pa dejstvo, da plava v vsenemškem toku vse, kar misli in čuti nemško, tudi nemška^ duhovščina. Župnik Marklet iz Št. Petra v lesu pri Špitalu je dejal o Binkoštih na zborovanju nemških učiteljev v Celovcu kot zastopnik „nemškega Priesterbunda", da morajo nemški učitelji in duhovniki v boju zoper Slovence držati skupaj, „sonst hol' uns der Teufel"! Ta nevarnost pa g. Marklet, obstoji kljub temu, ako se bo zveza med protestantovsko mislečim nemškim učiteljstvom in prejšnjim „evharističnim", sedaj pa nemškim Prie-sterbundom še držala in je edini pripomoček zoper ta odkritosrčen kes in resnično izpreobrnjenje. Tudi višje cerkvene dostojanstvenike je nemški val na Koroškem ali potegnil za seboj ali pa jim vzel vso odporno silo in jih bo spravljal v vedno hujše zadrege. „Die Geister, die ich rief, die werd' ich nimmer los" . . . (Duhov, ki sem jih priklical, ne morem več odpraviti.) Slučaj stolnega kornega ".'ikarja v Celovcu je v tem oziru značilen. Cerkveni krogi se udajajo vladi in drugim posvetnim „špicamu očividno ne samo vsled pritiska, ampak tudi po načelu avtoritete, ki jo vživa vsaka oblast, naj jo še tako zlorablja zoper Slovence. Kljub temu je odporna sila Slovencev na Koroškem večja, kakor je bila prej kdaj in njihova volja do neodvisnosti krepkejša. Čeprav jim je javno politično delovanje zaenkrat še onemogočeno, se deklaracijsko gibanje vedno bolj širi in se je polastilo tudi že dela tistih naših bratov, ki smo jih smatrali za naš narod že za izgubljene, popolnoma odtujene. V duši ljudstva tli neugasljiva iskra, ki jo le umetna sila zadržuje, da ne izbruhne iz nje pravi požar; in čim večji je vsestranski pritisk, tem sil-nejša postaja odločnost slovenske, po naravi tako mehke koroške duše. Slovenski kmet s pridušenim ogorčenjem gleda v svoji sredi nemške grajščake, ki imajo še polne hleve in dobro obložene mize, katerih dobrot so deležni najvišji gospodje v deželi. Razumljive so torej zahteve teh gospodov po državnem absolutizmu; razumljivo, da je najgorečnejši njegov pristaš med poslanci nemškega „Nationalverbanda" njegov načelnik dr. Waldner, veleposestnik v Ziljski dolini, ki je imel v svojem hlevu še pred nedavnim in najbrž še danes 55 glav živine, dočim je oddal le 4 glave. Schumy, ravnatelj koroške vnovčevalnice za živino, skrbno ščiti nemškonacionalno gospodo, nabira za svoj zavod milijone in krepi novo „ Koroško banko" s tem, da kmetom rekvirirane živine ne izplačuje na roko, marveč jim zneske nakazuje po tej banki. Da banka v tem poslovanju ni prehitra, se nihče ne bo čudil, ker služi procente in vrhtega kmete seznanja s svojim poslovanjem, četudi ne na najsrečnejši način. Nemškonacionalna gospoda pptrebuje za boje proti Slovencem po vojni kapitala, čeravno se nabira tudi iz slovenskih žepov. Zadeva poslanca Grafenauerja še ni rešena, da-s ravno je že davno godna. Gospoda na Dunaju jo % 'iržuje, ker ve, kako jo bo morala rešiti. Mi pa kličemo: Dajte nam nazaj poslanca, ki ste nam ga vzeli, da bomo imeli v teh težavnih časih zakonitega zagovornika! Trst in Benetke. Š. — Ako obiščemo Benetke, dobimo vtiis davno m milile kulture; ako jih zapustimo, se mam zdi, kakor bi se bili zbudili iz krasnih stanj, polnih barv in žalobne leooti. Današnji čas je drugi (kakor je bil čais Benetk, godba njegova je ropot strojev in udarci železa iin jekla. Nikjer tega tako me občutimo kakor če se prenesemo iz Benetk v Trst, iz mestai zgodovine v moderno adrijsko mesto polno življenja in vrvenja. Tudi Trst je lep, a njegov znak so vendarle obrt, trgovina in promet. Da ie pa postal to, kar je, je bilo treba dosti dela. veliko sitnosti so morali premagati. Govorili smo že o tem. Zlasti važno je bilo vprašanje zveze z zaledjem, Krais iin Alpe so nagajale. Tem bolj je Čutil Trsi ta nedostatek, ker so bile tedaj, ko je propadanje Benetk njegov prospeh sploh šele omogočilo, zahteve na delozmotžnast prometnih sred- stev že zelo velike. Ko so začeli rabiti železnice kot prometne naprave, 'je bila naloga tem težja, ker je 040 treoa rešita veouo nove in težje tennicne probleme. ha so juh morali, sicer bi nas bila, uruga tržišča ie preveč potiisnajia v ozadje. V starem veku iiu igral i rsit nobene vloge, glavni pristanišči severne. Aidroje sta Mi taKrait Oglej za trgovino in P ulj za vojne) brodovje. V srednjem veku pa ttenetke niso pripustile nobenega tkiouMiireata, same so kraljevale. Zato Trst uo začetka ib. stonetja ni bil uosu več kakor ribiška naselbina. jvarol V1. šele je spoznali, koMo vredniastu za državo je veliko neodivjisno prisianusee. .Seveda bi pa ne bil mogel proglasiti irsta za prosto pristaoisče, če lxi ne Dne tfenetke takrat že na potu dio propada, l udi okolica je postala prosta, do ene rpmJue v 'dežeio motri, unija .ie seaem kilometrov in polj Mej drugimi ugodnostmi, 'kii so ioli dobili '1 ržaiCani, .te tudi oprostitev od vojaške službe. Kako Oi je bili danes veseli! Ustanovni so onetMsiko in levantiiinsiko trgovsko družno, uopro spoznavši pomen orientske trgovine za trst. uspeli pa nu bol tak kakor so ga pričakovan, vzrokov iščejo v tedanjih političnih razmerah. Leta 1/45. n. pr. so razpustili ievancimsiko -družbo. Boljši časi so spojeni z imeni Marija Terezija ki Jožei n. Naprave orneptske družbe je kupila država, na Dunaju so ustanovili nekak orientsiki seminar za vzgojo moštva, pristanišče so izdatno zboijšaili, prekope razširili in poglobili, napravili nova obrežna pota in skladišča. be danes nas opominja inalo Marije Terezije na one dni. Uspeh se je kmalu javil. Ze ieta 1763. je imel Trst 12 velikih ladij za trgovino z Vzhodno indijo — itorej ko ni balo sueškega pretepa —, vsako leto je prišlo v pristanišče okoli CUUU ladij, seveda tudi dosti obrežnic med njimi. Leta 1790. je štelo mesto že 20.000 prebivalcev; vsakoletni blagovni promet — predvsem tobak, sladkor in kava — je dosegel vrednost osemnajst milijonov kron, za tiste čase velika svata. Tudi carinska prostost, ki jo je podelil Karod VI., je prinašala dobiček; začela se je industrija, nastale so tkalnice svile in bombaža, čistilnice sladkorja, kemični obrati, tovarne za milo, ladjedelnice itd. Ker ni bilo carine na uvoz, so lahko surovine prav po ceni uvažali, zato tudi lahko po ceni prodajali in tako lahko kionikurtiirali. Francoska vlada je razvoj siicer nekoliko zavrla, po letu 1815. je šlo pa zopet kvišku, začetkoma sicer polagoma. Ustanovili so. družbo »Avstrijsiki LLoya«, lazširili naprav« v pristanišču, zboljšali so dovozne ceste. Mesto je rastJo, zasipali so morje, gradili nove ceste, napravili novo pristanišče. Slednjič so začeli s tretjim pristaniščem, Fran-J osipovem, o čemer smo pa govorili že v drugem članku. Zelo veliko je to pristanišče, popolnoma novodobno zgrajeno, čisto zavarovano proti burji. Tiursko-karavan-ška zeleznioa je razširila zaledje lin ojačiia premet. O tem priobčimo v prihiaunrji številki drug članek. Bali so se pa, da bo šlo vse skupaj rakom žvižgat, ko so v devetdesetih letih odpravili staro prostost pristanišča iin po nadomestili z nezadostnim pasom v »novem pristanišči!«. Sluitnje se pa niso uresničile, šilo je sicer nekoliko nazaj, pozneje pa zato tem hitreje naprej. Je pač lega taka, da kljub vsem težko-čam Trst ne more drugega napraviti kakor da pro-speva. Njemu se bogastvo tako rekoč vrtiva, mora kvišku, hočeš nočeš. Sedaj je Trst predvsem uvozno pristanišče; to je seveda slabo, iker morajo oditi ladje večkrat prazne iz pristanišča, s čimer se stroški zvišajo. Pomagali so si z znižanjem tarifa za prevoz po suhem. Leta 1910. n. pr. sta bila uvoz in izvoz približno v razmerju 5 proti 2, glede teže. Treba je pa gledati tudi na vrednost in tedaj je slika itakoj drugačna. F. B. LISTEK. Notice. Tisti dan, ko me je v tujini tako silimo udarila slovenska melodija, sem spoznal našo barbarsko peseun, ki nas je vodila v boj. V naši melodiji je toliko čiste ljubezni, da se ne more več varati ne srce ne roka. Kakor se oblečejo v tujini živeči Japonci v obleko svojega kraies ter si sede na tleh' v svetlobi pisanih balončkov pravijo o lepoti svoje domovine, tako smo bili mi. V polmraku smo zrli drug v drugega in se pogovarjali z melodijo, razkrivali si najsvetejše kotičke srca. Najzagonetnejši jezik je pesem, največjo moč ima. * Naša zgodovina pričenja s svobodo, o bratje! V nas samih je, kako jo zaključimo. Ne bratimio se z barbari, ne iščimo pomoči pri tujcu, nikdar in nikoli. Opirajmo se nase in na brata, nam kličejo sivi perga-meniti. Prebirajmo jih iin ne pozabimo, da jih ne piše kolo usode, ampak kolo naše volje, moči in ljubezni. * Ce se nad izdajalcem jeziš, te bo vesel. Če se spustiš z njim ^.prepir, iz veselja nad uspehom ne bo spal. AM je vreden, da stopiš na mesto, kjer je prej stal on? Ali mu boš pripravil čast, da bi ga tvoja misel obiskovala? Ali mu boš metal energijo pod mope, da jo bo teptal? Ne učim greha, ne sovraštva, če to pravim. Izdajalca naj zaničuje naše delo, molče naj ga pobije in zmaga* znamenje naše velike pravice, ljubezni in moči. * Nekaterim ljudem še vedno ni jasno, da je v lastni hdšS bivati stokrat prijetneje, kot med najemniki. Ne čudimo se, če so otroci, ki še niso zrastli. Ko postanejo veliki, bodo zahtevali glasneje kot mi, strast- neje 1n z večjo močjo. Kavno zato, iker so otroci. * Kadar bereš v slabem jeziku psovko na nas in obsodbo zoper nas, bodi vesel, da se ta ne imenuje več tvoj brat. To nas nič več ne boli, premnogo drugih ran imamo. »Če bi mi izdajalci biti hoteli, o j, kako bi lahko mi bogati bili in bi se treba nam bojevati ne bilo . . .« Beseda izdajalca nam je težja od vseh drugih besed, zato smo izvolili raje svobodo, zmago — ali preganjanje in smrt... * Ko smo izvedeli o smrti velikega moža, smo čistili puške. Za pol vzdiha srno ustavili delo, drugega pol vzdiha smo zadušili. Puške so morale bitti čiste ... Na ikrižpotju ulic. Starodavni imuzikaint z lajno, vedno z eno nogo leseno, z eno svetinjo bakreno in z eno pesmiijo hreščečo. V klobuku sta ležala cel dopoldan dva črna krajcarja. Mladi, nervozni dobroživec je z drobcenimi koraki pospešil hojo miimo njega, nežna spremljevalka njegova je vzkliknila: »To je grozno!« in obupno pogledala ... Vidim strahove bodočih rodov, drobtine, ki so padlle z bagatfmove imize, lizmed prešernosti in po-lilepja. Ubogi Lazar! čudovito se je majaila intennacijcmala. V globo-čini človeka so z materinim mlekom vsesani žarki, ki se ne dajo utajiti. Vihar je razruval korenine naj-globokejših dreves, teh ni razruval: novega življenja jiim je dal. Internacijanala pravice teptamih rasite iz src v novo življenje, delež vseh ljudi, vseh bodočih rodov . . . * »Na tleh posekanega gozda rastejo bujne jagode,« se je tolažil, ko je zapravili gozd... »Med kamenjem in na parobkih se grejejo kaiče...« »Ah, vji, ljudje sedanjosti! In naša uboga deca js bosa!« Vsega se veselimo, pred vsem trepetamo. Kaj nam bo dala naslednja hči minute? Eno, bratje, je osebna svoboda, drugo je narodova svoboda. S poslednjim je dodeljeno vse. vse . . . Slišal sem starodavno bajko: Krailj nesrečne Trinajste Dežele je imel hčer, najlepšo izmed hčera, biser kraljestva, ki pa je ni ljubil. Neznano je bilo, čemu jo je sovražil, neznano, čemu so jo rorzili laskavi dvorniki. Ni krnela najlepših oblačil, mi se krasila z najlepšimi biseri. Globoka mržnja ji je odrekla vse. Vendar je bila najkrasnejša. Samoten kot vrta, ki je biiil določen nji, je bil najkrasnejši. Najlepše cvetice je poganjala zemlja, najnežmejše sape so tam vele... Ta kotiček je silno ljubila, 'dajal ji je lepoto in radost v zeleno zavist kralja in dvornikov. Zgodilo se je majgroznejše, kar se more zgoditi: ooe je dal v svojem meprekosljivem sovraštvu umoriti lastno hčer. Vsi so s prekanjeno grozo trdili, da so jo pokopali v njenem solnčnem vrtu. Vendar so šepetali, da ni mrtva, da se v lunini svetlobi sprehaja med nasadi, da poje v vetru. Če je to res. da je na njenem grobu zrastla vrba, ki je izrezljana v piščalko piskala o mienem življenju, ne vem. Resnično pa je, da se je prikazovala vsepovsodi, v mraku in v dnevu, da so jo žgolele ptice in cvetele cvetice, šumel jo ie veter in jo je svetilo solnce. Nihče je ni mogel utaiiti, nihče ne. V Jiistju in v travi, v slednjem vzdihu je bila. Kralj Trinajste Dežele je vzdiha! v sanjah in ginil... Dal je odkopati grob — in — kot bi groba nikdar ne bilo... Kaj resnično živu? — Še I nikdar ni bila kraljičina tako živa, 'dozdevno ubita kraljičina, vsepričujoča, visešepetajioča, ki ji ni mogoče vzeti ne življenja, ne lepote, o bratje! Te je strah, kralj in vi dvorniki Trinajste Dežele? . . . Konca nisem slišal. Vem ga natančno, kot vii vsi . . . * »Moja mati, moja mati!« Vsi smo molčali. Njegov obraz je bil od trenutka do trenuitka bolj bled. Njegova žila je vtripala zadnje utripe . . . »Moja žena, moja žena...« Molčali smo tesneje. »Moja deca, moja deca...« Niti kri nam mi polzela skozi žile'... »Moja ... 'domovina ...« Ko bi bil znal, kaii je bilo v našem molku, z nasmehom bi se bila završiila njegova zadnja sekunda ... Črno kladivo časa bije po naših glavah. O, vzemimo mu kladivo, vsevmičujočo in bijmo po njem. iizobličimo čudovito podobo naše moči in modrosti! * Vsako prerojienje gre globočje, vsak zamah gre višje. Ko bomo odšli mimo slavolokov, pozabimo da smo šli mimo slavolokov, ki so bili potrebni in ve-dimo, da sta poilje in fabrika enako važna kot slavolok. Bratje, lepo je. Še lepše nam bo, ko pridemo iz boja in raz slavno sti domov ter si zaviham* rakave ... * Odkar mi je umrla mati, ne ljubim ničesar bolj kot Jugoslavijo. 2e daleč pred rojstvom ie bila — ne v moji slutnji — ampak v živem delu mojega telesa in duha. Ljubiti moremo samo to, kar nas je učilo ljubiti, kar nas je z mlekom dobilo, s krvjo pojilo... Jugoslavija je mati naša, vseh vas, ki ste bedni in zapuščeni, da postanete oblagodarjemi... leta 1910. in. pr. razmerje 72:65, torej že staro čisto enako. Tri četrtine importia gre v Avstrijo, eina četrtina preko nje drugam; štiri petine eksirlorta so avstrijske, ena je tuja. Uvažajo zilasti premog in železno rudo; 50% vsega premoga je prišlo pred vojsko 'iz Anglije, ruda pa posebno iz Grške, Blago, ki gre čez Trst, prelko Avstrije daleč ven v svet, je zlasti sledeče: bombaž, kava, Dšemiica in južno sadje. Izvažajo, pa posebno izdelano iin mapolzdelano blago: sukno in nareaenc-obleko, les za stavbe, papir, kavo v tranzitu, žlahtne kovine Velita surovin, ki pridejo v Trst, gre od tiam naprej, drugje jih predelajo; in za drag denar smo morali mi kupovati to izdelano blago. Proti temu ni nobenega drugega sredstva kakor industrija doma. Mislili so v Trstu na to, a vodne moči ni iin tudi svet je predrag. Kljub temu je pa poitreba rodila to, kar je v prvi vrsti potrebno; nasitali sta 'dve veliki ladjedelnici, Stialbilimento tecniio» lin Llovdov arzemal, zadnji zlasti za vojne liadte. Poleg tega so v Tirstu čistilnice za olje in petrolej, tovarna za loj, luščilnica riža itid. Glavni delež tržaške zunanje trgovine ima Lloyd, kojega ladje pripeljejo v Trst 61% vsega im-porta iz Egipta, Indije ijp Vzhodne Azrije. Kakšne zveze ima A usitjr o- Amor i cama, to že vemo. V zadnjih časlih je prevzela zlasti prevoz izseljencev in .je tako vsaj malo nadomestila to velikansko lizgubo. Edina možnost nadaljnega razvoja našega največjega pristanišča mu je zagotovljena v velikem zaledju, ie takrat bo moglo vršiti svojo nalogo. Trst v laških rokah bi. ne bil nič, avstrijski izvoz bi v glavnem prevzela Reka; mogoče bi dobil malo laškega izvoza, s tem hi pa zopet škodoval Benetkam in zavrl njihov napredek, ki se je v zadnjih časih zopet začel porajati Vsekata bi bil Trst pristanišče drugega reda. Ko simo leta 1866. Beneško izgubili, so gledale Benetke z večjimi upom v bodočnost. Pogoji napredka so bili pa pač popolnoma dirugu kakor v minulih stoletjih. Sicer jih je sedaj ščitila !in jtim pomagala velika moderna država, vendar niso bile več samostojne, in to je že zelo veliko. Vrhtega so se v dolgi dobi hiranja okrepila druga pristanišča naokrog, na vzhodu Trst in Reka, na zahodu Genova, v Srednja in Južni Italiji Napol j in Ankona. Zaledje modernih Benetk je torej zelo omejeno, omeji se v splošnem na vzhodni del gornjoitaiske nižine in sega komaj do Milana. Da so se Benetk sploh toliko dvignile, se imajo zahvaliti novim železnicam in pa "izboljšanju pristanišča. Od Benetk oiziirotma od postaje Mestre onostran 3600 m dolgega mostu gre železniška proga na eno stran v Padovo in Boilomjo, na drugo pa proti Inoanostu. Tudi proti Tirstu gresta dive progi, ena čez Videm, druga čez Tržič; priktoptita Benetke na našo državno in južno železnico. Seveda pa ta zvezia s Trstom Benetkam ni n!ič koristila, saj blago, namenjeno v Trst ne bo šlo po morju najprvo v laško priistamišče in cd tam po železnici v naše. temveč naravnost v Trst. Ker staro pristanišče mi bulo za nobeno rabo več, so začeli leta 1880. graditi drugo, v neposredni bližini glavnega kolod vora. Obsega na 17 hektarov, ob obrežju — dolžina tri kilometre — vidimo 26 železniških tirov z direktno zvezo v Mestne. Globina je povsod velika, največje ladje lahko pristanejio ob Drisitainliških zidovih. Kakor pri Trstu je pa tudi tukaj prišlo vse skupaj mailo preoozmo in Benetke miso imele tistega dobička, ki bi ga bile imele sicer. Tudi simplionski predor ni uresničil tozadevnih nad. Promet po morju se je v zadnjih letih torej precej dvignil — znašal je letno okoli tri milijone ton — vendar pa iz navedenih vzrokov ne dosega enega drugih velikih evropskih pristanišč. Do leta 1908. so bile Benetke glede razmerja med uvozom in izvozom na boljšem kakor Trst; sedaj pred vojsko so bile pa še na slabšem, akoravno je že Trst slab. Glede ladij, ki prihajajo tja, je Avstrija na prvem mestu, s 33%, potem šele Italija, 29%, skoraj ravnoltako Anglija, 27%. Anglija uvaža zilasti premog, ki tvori sploh celih 60% vsega beneškega limpoirta. Avstrija je uvažala les m kamen za stavbe, izvažala pa žito in moko. Polovico žita dobivajo Benetke po suhem, na leto vsega skupaj okoli 100.000 ton. Glavna beneška industrija rje v mlinih, en sam mlin n. pr. premelje ma dan 300 ton žita. Tej industriji so prilagodili tudi pristaniške naiprave, zgradili so na prime* po amerikanskem načinu velita žitno shrambo ali elevator. nanravili so velikansko skladišče za 25.000 ton blaga itd. Poleg tega eksportira beneška industrija blago iz svile, volne in bombaža, krasne stieklenine, znai-inenite beneške vezenine in čipke itd. To blago je sicer lahko in kar izgine v skupnem številu ton, a glede vrednosti je stvar povsem drugačna. Te lepe stvari nas spominjajo na nekdanje boljše čase. Tako je torej razmerje med Trstom in Benetkami : za Trst še velka prihoidnjosit, če mu ostane veliko zaledje, drugače pogin; za Benetke pa ne bo mogel nihče več kaj posebnega napraviti, prospevatle bodo kolikor toliko, če bodo imele v zaščito močno državno oblast, čudežev pa ni pričakovala. Proti Benetkam je sedanji pusti in suhoparni moderni čas. Demokratična gospodarska Dr. A. G. -— II. — Zadnjič sem podial par splošnih m/lsiLi, danes pa naj se nekoliko dalje pccraidm pri eni izmed njih. Rekli smo: '-edino demokratična Jugoslavija more rešiti in osrečiti naš narod. Treba je, da po enotnem načrtu preobrazimo gospodarsko lice naše zemlje tako. kot bi najbolj odgovarjalo skupnim ko7 ristim celega naroda. Jugoslavija bodi demokratična! Toda s tem je še jako malo povedanega in še mani storjenega. Kakšno bodi demokratično lice naše zemlje? Vprašanje je težko, problematično in če bi ga hotel vsaa enostransko rešiti, bi moral napisati daljše razpravo, M v »Jugoslovanu« ne bi imela prostora. Zato naj podam samo gole misli, stiha dejstva, brez obširnega utemeljevanja, brez dokazov. Moderno narodno gospodarsko življenje je zasnovano na velekapitalistično-trgcvsk'ih načelih, na tem temelju sloni tudi vsa narodnogospodarska veda, zlasti kolikor sega s svojimi nauki neposredno v praktično življenje. Tega ne smemo prezreti, sicer bo vse razmišljanje o demokraciji Jugoslavije prazno, brezuspešno. Izprašajnto si še enkrat vest! Ali hočemo biti res demokratični? Ako da. pot^m pretr-gajmo vse duševne m srčno vezi s cilji in ideali ki nam jih stavi pred oči moderna narodnogospodarska veda in ooidimo svoja pota! Ka|j pa sledi 'iz tega? Ne priznajmo kapitalu pomena, ki si ga po krivici lasti v modernem narodnem gospodarstvu iin pričnimo reformo spodaj pri končnih in samostojnih virih blagostanja, pri zemlji in pri delu. To dvoje porazdelimo pravično — in demokracija bo izvedena. Toda, kako? Nič utoipistič-nih teorij, storimo le, kar nam pravi pamet. Lakote nas je naučila, da sta repa in fižol le še več kot »patemt-knofi«. DvignUno produkcijo! Zakaj naj bi hodila drugi in tretji kmečki sin v tujino prodajat svoje telesne moči? Mar res na doma ne prostora in ne jela zanje? Ne da bi bil brat bratu hlapec, ne, enakopravna sta in morata biti. Zakaj ne bi dobil drugi ali tretji sin za doto primeren kos zemljišča, kjer bi si postavil svoj dotm in ustanovil svojo družino? Brvi brat, 'ki ne more obdelati, namreč dobro obdelati, svojega polja ker ne dobi delavcev, bii trii razbremenjen, ne samo od dela, temveč tudi od dolgov! — Ze vidim, z glavami zmajate, če ne še kaj hujšega! Prosim, samo malo potrpljenja! Kaj pa velikopotezno moderno poljedelstvo*? ALi naj mu tako zapremo za vedno pot v naše kraje? Najprej. Pišem predvsem za slovenske kraje in ne za Slavonijo, še manj za Ogrsko ali celo Ukrajinci! Bodimo demokrati vsaj v načelnih vprašanjih! Vsakdo je rajši veleposestnik kot pa nemanič. Zomlja ie za vse ljudi, zato jo dajmo vsem sinovom istega očeta in ne samo en,"mu, ki ne more nič zato, da je ravno on prvi! Še je prostora iin marsikatero mesto pri dovolj bogato obloženi mizi hi bilo prosto, če ne bi bilo gostov, ki hočejo zase dve mesti in dvojno poroijo. — Zemljo ljudem, da ne bo nihčo imel več, kot nujno rabi zase in svojo družino, pa bo sleherni kotiček dobre obdelan, da bo redil dvakrat in trikrat toliko kot rodi morda sedaj. Dvignimo produkcijo in ne pehajmo se za omejeno število velikih kmetij, kajte kmetija še mi produkcija. Da, potem bo pa še več revežev, iki ne bcidlo i mogli ne živeti, ne umreti, koit jih je sedaj! Res! Zato pa skrbimo za »postranski zaslužek«, ter smilimo domačo industrijo. Prilike zato je dovolj, potrebe 'tudi. Študirajmo to vprašanje! Zadružna organizacija pa naj se ga loti, da se bo vršil zlasti razvoj domača industrije smotreno. z ozirem na potrebe -domači deželi, v Jugoslaviji, in da boido prišli doma- Ker nas ne poznajo D, _ Med narodi bi bilo gotovo več ljubezni in več medsebojnega spoštovanja, ako bi se bolj poznali. Tako pa večji in starejši manjše in mlajše zaničujejo, prezirajo zato, ker jih ne poznajo in se tudi skoro nič ne prizadevajo, da bi jih spoznali. Slovani v Avstriji že stoletja gojimo nemški jezik; nemško slovstvo poznamo bolje nego svoje. Naša vseučilišča (razen v Pragi, Krakovu in Lvovu) so nemška; v Gradcu in na Dunaju imamo stolici za slovansko jezikoslovje, z nemškim učnim jezikom; Nemcem je torej dana najlepša prilika, spoznavati slovanske jezike in slovansko dušo. Pa koliko se jih posluži te ugodne prilike? Mislim, da se je doslej ni še nobeden. In kako je tam zunaj, v rajhu? 21 vseučilišč ima Nemčija: Berlin. Bonu, Breslau . . . do Wurzburga; vseh mogočih predmetov se učijo dijaki, poskrbljeno je za romansko in semitsko filozofijo, a za slovansko? Do 1. 1870 se je ta predavala na eneir. edinem vseučilišču Nemčije, v Vratislavi, kjer je bil prvi docent Ceh Fr. L Cela-kovskv (1842-1849), za njim pa Poljak A. Cybulski ("1860—1867); oba sta tožila, da se Nemci predavanj ne udeležujejo. Ta neuspeh je bil tudi eden izmed vzrokov, da se je Čelakovsky 1.1849 vrnil v Prago. — Sele 1. 1870 je dobila Nemčija drugo stolico za slovanske jezike, in sicer v L i p s k e m. Zanim vo je, kako je filozofska fakulteta dne 19. oktobra 1867 ministru ustanovitev priporočala: .Jezikoslovje je na lipskem vseučilišču v bujnem cvetju: razen staro-grščine in latinščine se poučujejo jeziki Vzhodne in Zapadne Azije, germanski in romanski jeziki, angleščina, staroškandinavščina, le glede bližnjega vzhoda Evrope je v tem tako lepo zaključenem sistemu predavanj — vrzel". Res, slovanski jeziki so bili nemškim visokim šolam bo j neznani kot - da govorim s Prešernom - studenci Nila! Tretjo stolico za slovanske jezike je dobil Berlin, in sicer šele 1. 1874. In še to čisto slučajno! Že več let so jo namreč Poljaki zahtevali, a samo za poljski jezik. Prusi seveda jim jo niso dali Oktobra 1. 1871 pa pride mladi V. Jagič, tedaj vseučiliški docent v Odesi v Berlin, študirat sanskrit pri profesorju Weberju In nekega dne vpraša ta Jagča, kaj misli o zahtevi poljakov po samostolni stolici v Berlinu ? Jagič je prostodušno odgovoril: da se le čudi, kako more biti Berlin brez slovanske sto-lice, dočim jo Dunaj ima. Ta odgovor je zdramil poklicane kroge; v letih 1874—1880 je bil V. Jagič, od 1. 1881 pa je Poljak Aleksander Btilckner ondi slavist. — Tako so torej imela tri vseučilišča v Nemčiji predavanja o slovanskih jezikih. In pri tem je ostalo do 1. 1911, torej skoro 40 let. Ni čuda, če je 1. 1898 V. Jagič ob sklepu XX letnika svojega slavnega časopisa .Archiv und slawische Philologie", izhajajočega ves čas v Berlinu, izven Germanije, zapisal skoro otožne besede: .Zdi se, da je naše glasilo v dvajsetih letih prav malo pripomoglo k razširjanju učenja slovanskega jezikoslovja na zapadu Evrope, zlasti v Nemčiji . . . Ni je nemške univerze, kjer ne bi bila zastopana ro manska filozofija, da o angleški ne govorim, ali kjer se ne bi poučevalo staroindijski, orientalski jeziki, zlasti arabščina. Slovansko jezikoslovje pa ima še vedno samo tri stolice, v Vratislavi, Lipskem in Berlinu 1 Ta prepad, ki zija med znanstvenim zanimanjem za germansko-romansko in orientalsko jezikoslovje ter med nezanimanjem za slavistiko mi je bil vedno narododušeslovna uganka". Tik predvojno so ustanovili 1. 1911 še v Monakovem in 1. 1914 v Kraljevcu slovansko stolico, a preganjala jih je sila: potrebovali so namreč učiteljev ruskega jezika po srednjih šolah! Zanimanja, ljubezni za slovansko vedo ni torej niti v Nemčiji niti v Avstriji: Niti v Avstriji! Na Dunaju izhaja veleznanstven časopis: .Mitteilungen der k. k. Geografischen Gesellschaft", kjer ima tudi vojaštvo precej besede. V desetih letih (1906—1915) so Slovani v Avstriji in na Balkanu izdali važna zemljepisna či izdelki na domači trg. Treba nam je ie enotne organizacije, ki bi vodile vso produkcijo in urejevale ves konsum in demokratizacijo gospodarskega življenja bo lahko izpeljati. Nič strahu! Polagoma, stopnjema in smotreno pojdimo na to delo. Pustimo pomisleke in ne dajmo se begati z lepo zvenečimi besedami o visoko razviti vele industriji 'in cvetoči trgovini. To so pojmi, ki so nastali predvsem v prilog močnim 'narodom in državam, ki si delajo z brutalno silo presito pot, ne meneč se za demokratična načela enakopravnosti in pravičnosti. Ce se podamo na to aort, bomo prej ali slej podlegli, ter utonili v breznarodnem morju kapitalizma! Proizvajajmo predvsem zase in omejimo po možnosti svoj konsum na demači izdelek. Tudi tega nam je nujno treba. Mar je bilo res potrebno, da smo pred vojno pokupili za drag denar vse ostanke ter drugovrstno, nerabno in nei>rak-tično modno blago? Dajmo svoji zemlji slovensko in jugoslovansko lice tudi na zunaj, v stavbah, v opravi, obleki itd., pa bomo neodvisni od tujine in njenih dobrot! Ne pozabimo, da je trgovina le toliko produktivna kolikor skrbi za potrebno izmenjavo blaga, vse drugo je neproduktivno delo. ki ne zasluži plačila. Naj bo dovolj! Povzaimem naj samo še enkrat na kratko glavno misel: Priklenlmo ljudi na domačo zemljo, dajrrfo od nje koliko mogoče mnogim primeren delež, da se na njem osamosvoje, da ga vzljubijo kot svojo zemljo, preskrbimo jim dela, da bodo mogli živeti človeka vredno življenje in vzgojili bomo krepak red, ki bo ljubil svojo domovino ter jo hranil pred sovražnimi napadi, ne samo v stremeni jarku, temveč tudi doma, kjer je sovražnik mnogokrat še bolj nevaren. Čebelarstvo. M. H. 11. — Čebelarstvo nam daje v prvi vrsti med. V narodnem gospodarstvu vseh narodov je igral med važno vlogo. Zanimivo pa je, cla ima med tem večji pomen, čint bolj posegamo nazaj v zgodovino človeštva. Prvotnim narodom je bil med poleg mesa in mleka glavna hrana. Pri starih Egipčanih je bil mod visoko čislan, bii je, rekel bi, simbol rodovitnosti. Saj opisuje Mojzes Izraelcem obljubljeno ka-naansko deželo kot deželo, po kateri se cedi med in anieko. In sv. pismo priporoča med: »Jej med, sinko moj, kajti dober je.« (lzr. Saj. 24, 13.) Grki so imeli med vsak dan na mizi. In pojedina bogaitega Rimljana se je pričela, pa tudi končala z medom. Rimljani so poznali tudi veliko zdravilno moč medu. Tudi v srednjem veku se je med še visoko cenil, pa tudi v večji meri vžival kakor danes. Takrat je bil med še edino sladilno sredstvo za različne jedi in pijače. V 16. stoletju pričenja stopati med v ozadje. 1'akrat so namreč pričeli uvažati trsni sladkor iz Indije in pozneje iz Amerike in za sladila jedi in pijač se je rabil odslej mesto medu sladkor. Tudi v zdravilstvu se je pričel takrat med podcenjevati. V zadnjih desetletjih pridobiva med kot živilo in kot zdravilo zopet na veljavi. Do popolnega ugleda mu je pa pripomogla šele svetovna vojska. Da se prepričamo, da pristoji medu med vsemi živlili in sladili prvo mesto, si ga hočemo malo bližje ogledati. Pravično oceniti zamoremo namreč le to, kar nam je docela znano. Ce kemično preiščemo različne vrste -medu, najdemo: 70% do 80% sadnega in grozdnega sladkorja, 10% do 15% vode, 1% do 10% trsnega sladkorja, 0.1% do 1% mineralnih snovi (železa, fosforja, apna, rediimih soli) do 0.8% beljakovine, 0.2% do 0.3% mravlinčje kisline in eteričnih olj in 2% do 10%' dekstrina. Naš organizem rabi velako sladkorja, saj tvori % maše hrane sladkor. Med je po večini sladkor, torej krepko, redilno živilo. Med je pa tudi zdravo živilo. Navadni trsni ah pesni sladkor, kakor ga dobimo po trgovinah, ni prebavljiv. Da oostaine prebavljiv, ga marajo želedčne kisline kemično pretvoriti v sadni in grozdni sladkor. Ta kemični proces pa porabi izredno veliko želodčnih kislin in oslabi, če se večkrat ponavlja, delovanje želodca. Zato bolehajo ljudje, ki zavživajo veliko sladkorja navadno na želodcu. Sladkor, ki ga vsebuje med, je pa že sam na sebi prebavljiv. Ni ga treba kemično pretvarjati Z medom nima želodec prav nič opravka, med ne porabi prav nič želodčne dela (n. pr. krasni spisi Srba J. Cvijiča o Balkanu), toda ta osrednji časopis je vse, kar je slovansko pisanega, vsa ta leta — ignoriral preziral. Pa tudi m čudno! Saj je med nemško srednješolsko mladino veljalo za sramotno, učiti se kakega slovanskega jezika, ki se govori v monarhiji. Posledice niso izostale: Naj jih Nemcem našteje Nemec! V netnškern časopisu .Die neueren Sprachen, zv. XXIV Nov 1916, stran 385-393 piše nadooročr.ik Fntz Karpf, v civilu srednješolski učitelj,'sledeče o posledicah nezanimanja Nemcev za Slovane v monarhiji: .Tako je bilo odtujevanje vedno večje, narodnostni boji so se bili z rastočim srdom, naposled je prišlo do popolne ločitve med narodi, zlasti avstrijskega nemštva, kar je najprej njemu samemu škodilo, potem pa tudi celokupnosti, tako da se je pred vojno zdelo, kakor da je Avstrija za razpad zrela, druga Turčija, kakor jo (namreč Avstrijo) je imenoval Mommusen. Slabo poznamo tuje jezike, še slabše pa kulturni ali bolje rečeno civilizatorni razvoj tujih narodov (v monaihiji). glede katerih živimo v neverjetnih predsodkih. Se vedno gonimo staro puhlico: da Nemci kulturno nadkriljujemo vse druge narode v Avstriji. Namenoma pravim: .puhlico", prvič, ker učinka tega r.adkriljevanja danes m prav nič čutiti, in d.ugič, ker smo — spričo močnege kulturnega samorazvoja naših sosedov, ki niti pojma nimamo o njem, da, ki nalašč oči zapiramo pred njim — v nevarnosti, da bomo hoteli na tej dediščini mirno počivati, sosedje nas bodo pa med tem, ne da bi mi to opazili, dohiteli, če ne prehiteli. Ako bi bil n. pr. pred dvema letoma trdil, da nemško - alpski kmet zaostaja za češkim, ki v poljedelstvu deluje moderno, je krepko organiziran in pozna potrebo zdrave strokovne izobrazbe, to trditi bi bilo takrat veleizdaja. Zdaj v vojni pa so se mnogi o tem prepričali, kakor tudi, kako smešna je misel, da so Slovenci in Hrvatje napol divjaki (halbe Barbaren)... Mi v Avstriji danes potrebujemo v prvi vrsti tisočev in tisočev mladih Nemcev-Avstrijcev, ki popolnoma znajo vsaj kisline, med- gre takorekoč naravnost v kri. To daje medu velikansko orednost pred navadnim sladkorjem. Zato prenesejo med tudi taki ljudje, ki bolehajo na želodcu, ali imajo oslabljen želodec. Sladkor povzroča želodčni iin črevesni katar, med ga ozdravi. Zato je med najboljša in najprimernejša hrana za otroke dun za starejše ljudi, za vse, ki bolehajo na želodcu in prebavikrih organih, za vse, ki so slabokrvni, za bolnike in rekomvalescente, za vse, ki žele okrepiti zdravje iin telesne moči, sploh za v sakega. ki si hoče na prijeten način podaljšati življenje. Sladkor je in ostane edinole neprebavmi sladkor. Med pa vsebuje poleg prebavnega sladkorja tudi še železo v prebavni -obliki, nadalje redilne soli, apno iin fosfor. Geio nekaj radija sc našli v medu. Slabokrvnim, Iri rte prebavijo ž t Jeznih preparatov, je med edino zdravilo. Za ljudi, ki opravljajo naporna telesna ali duševna dela so opojne pijače strup, med pa zdravilo. Telesno ta duševno utrujenost prežene med hipno. Pri vojakih planincih se je med po napornih turah imenitno obnesel. Med mi mizo delavcu, uradniku, turistu in vogaku, pa bodo krepki in zdravi in vstrajaii bodo. Med na mizo 'otroku, pa bo imel zdravo kri in zdrave zobe. Sladkor je postal prava nesreča za človeštvo, ker je odvrnil ljudi od medu. Zdravniikii priporočajo že dolgo časa mesto sladkorja med kot sladic kave, čaja itd. Zato je nerazumljivo In neodjHistno, da nam mudijo naše kavarne v teli nezdravih časih, ko nas hranijo različne apnovizačme oblasti z žaganjem in vsakovrstnimi drugimi nadomestili, naravnost strup: saharin kot sia/diilo kave iin čaja. ko bi nam lahko dajale ia denar še vedno dostopni med. Ce se aprovizačne cblasiti za to ne brigajo, poseglo naj bi zdrarvstvo vmes. In če molči zdravstvo, govori naj jasno besedo javnost, zahteva naj odločno mesto sladkorja, paseb.no pa mesto saharina med. Med je različnih barv. Navadno se smatra med terme barve za med slabejše kaijjovosii, pa po krivici. Med temne barve ima več mineralnih snovi in je itudi bolj aromatičen. Med sviti e barve Ima pa več sladkorja. Boj sladkorju, nazaj k mediu! Gospadanska vrednost medu je velika, pa še premalo upoštevana. Kranjska ne pridela medu niti za lastno porabo, pa bi ga, ker ima medonosne lege, lahko izvažala, če bi bilo čebelarstvo moderniziramo in bi se čebelarilo vsaj po tistih krajih, po katerih je zgodnja spomladma in dobra j>oletna paša ali po Katerih večkrat medli jelka, malo več na med 5m malo omamo na čebele. Zdravstvo. ALI SO LJUDJE MANJŠI IN SLABŠI. š. — Vsak narod ima vse polno pravljic o velikanih prejšnjih časov, povsod mislijo, da so bili naši pradedje silno veliki, dosti močnejši kakor smo mi in da so živeli veliko dalje kakor živimo mi. Pa je vse skupaj izmišljeno, nikdar ni bilo celih rodov-velikanov, ljudje včasih niso živeli tako dolgo kakor sedaj in tudi slabejši so bili. Bile so pa izjeme, o teh nam govorijo pravljice; močnega in velikega človeka so takrat ravno tako občudovali kakor ga zdaj. Pa tudi sicer ni čuda, da govorimo o velikanih. Strašne živali prejšnjih časov zahtevajo v naši domišljiji tudi močnejše ljudi, ki jih pobijajo. Kaj bomo mi s svojo postavo! Pa poglejmo malo naokoli. Starost. Neki učenjak nam pripoveduje, da so rabili stari narodi grško besedo „etos" v dveh pomenih, prvič za naše leto, drugič pa za trinajsti del leta. Saj je tudi danes beseda „dan* zelo različna, enkrat nam pornenja del časa, drugič pa svetlobo v onem času; če vzamemo drugi del in ga prenesemo na sever in jug naše zemlje, dobimo popolnoma drugo vrednost kakor jo imamo mi, saj je na severu in na jugu dan skoro pol leta dolg. Oe računamo etos kot trinajsti del leta, potem je bil Metuzalem star nekaj nad 75 let, Adam pa okoli 70. In to so bili najstarejši ljudje! Kako je vendar to pri nas drugače! Koliko je ljudi, ki so s 70. letom še popolnoma pri močeh in delajo kot mladeniči! Pa če pustimo Adama in si ogledamo po zgodovini bližjega Sokrata, ni nič drugače. Sedemdeset let je dosegel in vsi nam ga slikajo kot jako častitljivega starčka najvišjih let. Povprečna starost človeštva se je vsled napredovanja higiene itd. podaljšala v zadnjih 50. letih od 33 na 38 let. en jezik sosedov in temeljito poznajo tudi življenje in mišljenje tujega naroda, med katerimi žive. To bi sicer ne pomenilo še sprave narodov, vendar pa bi bil precejšen korak naprej, da se razvozla avstrijski problem .... In še več: v avstrijskih narodnostnih bojih so koristi cele države trpele, to je res, pa tudi po krivdi — Nemcev." (Vse to smo povzeli po raz-pravi g. vseučiliškega profesorja M. Murka: „Die sla-wische Philologie in Deutschland". V „Dom in Svetu" poroča o njej dr. Iv. Grafenauer, 1918, str. 43.) NDENI STERAD: Misli. Vera je nravni činitelj našega ljudstva. Tudi' ljubezen do domovine izvira v njej. Kdor ne veruje, Je izgubljen, ker brez vere ni upanja in še manj ljubezni. Ni velika naša domovina, toda dovolj je v njej prostora za vse, ki jo ljubijo. lzdajica ni samo madež na narodnem telesu, ampak tudi pega, ki je včasih potrebna, da se zavedamo svojih dolžnosti. Brezdomovinec je vsak, ki ne čuti v sebi dolžnosti, da pomaga svojemu bratu v sili in se ne spomni svoje sestre v nevarnosti. Kdor pa zaničuje svojo lastno mater, je podoben hudodelcu, ki oropa svojega dobrotnika. Kar so začeli naši očetje, moramo nadaljevati, da končajo naši potomci. Brez dela ni sreče, in sreča je le v delu. Narod, ki ne spoštuje svojih velikih mož, ni vreden spomina v zgodovini človeštva. Spoštovanje zaslužnih žen je merilo narodne duševne vrednosti in pravega viteštva. Mladina ni samo cvet narodi, ampak tudi sad njegove preteklosti. Upanje v bodočnost je samoprevara, če ni združeno z resnim delom v sedanjosti Kdor veruje v svoje delo. ne bo izgubljen. M o č. O starem atletu Milonu iz laškega Krotona nam pripovedujejo zgodovinarji lepe zgodbe, kako je bil močan, koliko je dvignil itd. Kot največji izraz moči nam navajajo dejstvo, da je nesel po celem stadiju (185 metrov) dorastlo govedo. No in kaj je to? Najprvo moramo vedeti, da je bilo starogrško govedo ravno tako kot je danes, torej znane balkanske buše, mislim, da nese tako govedo pri nas vsak močnejši mesar na razdaljo dvesto metrov. Grki so bili pač slabši kakor smo mi in njim je bilo omenjeno delo že pojem najvišje moči. Tudi danes še so narodi na jugu veliko šibkejši kakor narodi severnih zmernotoplih pokrajin, vzroki so v naravi. Koliko je danes atletov, pred katerimi bi se moral Milon kar skriti, pa je bil najmočnejši Grk. Stein-bach in Svoboda na Dunaju sta dvignila skoraj dvesto kilogramov nad glavo, z iztegnjenimi rokami, nekteri atleti dvignejo devedeset do sto kilogramov z eno roko! Neki Steyrer je dvignil enkrat z enim samim prstom 264 kg od tal, za 30 cm visoko. Leti je nesel 600 kg precej daleč in je dvignil od tal 800 kg itd. Vse to v dokaz, da nismo slabejši. Pač pa naši atleti Milona v eni stvari ne dosežejo, v moči jedilnih organov in želodca. Pripovedujejo namreč, da so mu ono govedo na koncu stadija zaklali in da je celo pojedel. V tem mu pa ne bo kmalu kdo kos, če je namreč res. Velikost. Velikost in moč sta navadno v zvezi in če govori kdo o močnem človeku, si ga navadno predstavlja velikega. Čisto naravno, v velikem telesu bo nakopičena navadno tudi večja moč. Kako je pa s tem? Francoski zdravnik Manouvrier je dokazal, da pračlovek ni bil nič večji kakor so današnji ljudje. Preje so imeli izkopanine prastarih živali za človeške kosti in ni čuda, če je navidezno tudi veda podpirala vero v predzgodovinske velikane. Najznamenitejšo tako izkopnino so dobili 1. 1613 v francoski pokrajini Dauphine; neki delavec je privlekel iz zemlje nad osem metrov dolgo okostje. Tam blizu so pa baje dobili tudi kolajno s podobo rimskega poveljnika Marija in rekli so, da je ono okostje, okostje tevtonskega kralja Tevtoboha. Sklicevali so se tudi na to, da Rimljani vedno omenjajo velikansko rast severnih narodov. Z Rimljani je pač isto kakor z Grki, manjši so bili kakor severni rodovi in to tudi omenjajo. Prozaična akademija znanosti v Parizu je 1.1835 uničila lepo pravljico o osem metrov dolgem Tevtobohu; dokazali so, da je to okostje isto kakor ono, ki so ga dobili tudi v Ameriki ob reki Ohio in ki ne pripada nobenemu drugemu kakor stari živali mastodon. Na smeh nam gre, če beremo o prizadevanjih učenjakov, kako bi rešili vprašanje o velikosti ljudi v prejšnjih časih. Z velikanskim znanstvenim aparatom je dokazal Henrion še pred dvesto leti, leta 1718, kako je človeštvo pešalo, in podal nam je kar celo tabelico: Adam je bil visok 40 metrov — kakor sedaj kak cerkven stolp —, Abraham samo še 9 metrov, Herkules tri in tako gre nazaj, Aleksander meri samo še dva metra, Cezar pa samo 1'62 m. Samo Cezarja je zadel. Mohamedani kažejo) v Džidi grob Eve, po katerega velikosti sodeč bi morali pripisati naši materi 300 metrov višine. Ubogi Adam ! Morda pa tudi on ni zaostajal, saj kažejo na otoku Cejlonu odtis njegove noge, ki ga je zapustil pri odhodu v nebesa. Podplat mu je dolg nad 1 meter! Kaj vse so govorili o Herkulusu! Pa so sedaj natančno merili ostanke starih kipov in videli so, da je bil ta »največji in najmočnejši polbog" visok 1'74 m, torej nič posebnega. Za Grke je bilo to seveda dosti. Če odpremo stare egiptovske mumije, niso nič večje kakor so telesa današnjih egiptovskih kmetov, nasprotno, še manjše so. Rajni cesarici Elizabeti na čast so hoteli Tirolci napraviti srednjeveški turnir, viteško borbo. Za to je bilo treba natakniti viteške oklepe, pa jih niso mogli, pretesni so jim bili. Torej nekdanji vitezi, ki so se vendar vedno vadili in se dobro gostili, so bili šibkejši in manjši kakor današnji tirolski kmetje. Manouvrier je pregledal vsa znana okostja prazgodovinskega človeka in je uničil vse one tako lepe pravljice. L. 1892 so dobili tiste znamenite kosti, ki jih je Haeckel tako veselo pozdravil in ki so povzročile toliko razprav in prepira. In kaj so videli? Manouvrier je meril in meril in ni bilo več kot 1'65 m, torej nekaka povprečna velikost današnjih Evropejcev. Tako je šlo naprej; dognali so, da so bili vsi naši predniki, živeči toliko tisočletij pred Kristom, tako veliki kakor smo mi ali pa še manjši. Najznamenitejša najdba kvartrne dobe, neauderdolec, meri 1*61 m; druge višine iz tiste dobe se menjajo od 1*61 do 1*72 m. Vse to soni ljudje, ki so rabili samo orodje iz kamna in sicer jako slabo prirejeno in izdelano. Poznejših najdb je še več, tudi ti ljudje so rabili kamen, a že boljše pripravljen, imenujemo jih neolitijce. Od 429 mož, ki so jih merili, znaša povprečna velikost P645 m, od 189 žen pa 1526 m, torej vse tako kakor danes. Seveda so bili tudi med njimi večji in manjši in govorili so o velikanih in pritlikavcih tako kakor mi. Splošno ostane višina ista, če se narod preveč ne pomeša. Pa tudi med posameznimi rodovi razlika ni tako velika, kakor so mislili preje. Antropologi razlikujejo štiri razrede. Prvi razred obsega „velike" narode; Patagonci povprečno 1'78 m, Bošnjaki 1"76, Polinezi 1'76, gvinejski črnci 1'72, Škandinavci 1'71, Škoti 171, Angleži 1"70 itd. Drugi razred ima narode „nekaj nad srednjo višino"; Irci skoro 1'70, Belgijci 1-684, Nemci P677, Rusi 1'66, Francozi 1"65 itd. V tretjem razredu je „srednja" višina, od 1 '65 do 1'60: Italijani, Peruanci, Indijci, Kitajci itd. V zadnjem razredu so »majhni" narodi, pod P60 m, Malajci, Japonci itd. tfkoda, da pri nas v tem oziru ni še dosti preiskano. Po našem mnenju je Jugoslovan v drugi, če ne celo v prvi skupini. Kultura. Razpis častnih nagrad. Slovenska Matica v Ljubljani razpisuje 5 častnih nagrad iin sicer: 3000 K za pripovedni spis, ki mora biti po vsebini in obliki dovršeno in vseskozi umetniško delo. Obsega naj najmanj 10 tiskanih pol. 3000 K za izvirno, vsem zahtevani dramatske umetnosti ustrezajoče drame, ki izpolni v gledišču en večer. 3000 K za najboljše izvirno znanstveno delo, ki poglobi in razširi spoznavanje našega lastnega naroda, bodisi njegove zgodovine, jezika, narodopisja, literature, umetnosti, geologije, favne, flore itd. Delo naj obsega najmanj 10 tiskanih pol iin bodi zamišljeno Kot samostojna knjiga. 1300 K za manjše izvirno delo znanstvene vsebine, iz katerekoli stroke človeškega znanja, obsegajoče najmanj 5 tiskanih pol. Prednost imajo spisi, ki se pečajo s kulturno važnimi, splošno zanimivimi znanstvenimi problemi. 1500 K za poljudno znanstven spis iz katerekoli stroke človeškega znanja. Spis naj obsega najmanj 10 tiskanih pol ter naj pregledno in v razumljivi obliki -obdela širše, vsebinsko zaokroženo znanstveno polje, ki sedi v okvir splošne izobrazbe modernega človeka. Delo izide koit samostojna knjiga in naj je po možnosti opremljena z ilustracijami. Če Matica ne sprejme pripovednega spisa ali drame, ki p Letni zakljulki Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejši plakati in vabila za shode in veselice Najmodernelša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzlkalij itd. Stereotipisa - Lit og afi]a n k t * i s it * S L avsliiji zaklan ia vdove ii sirote, zavarovalni oddelek. Deželna poslovalnica v Ljubljani, Mm nabrežje 1, sprejema na temelju pogodbenega dogovora s e. kr. priv. življensko zavarovalnico avstr. Feniks na Dunaju zavarovanje na VIL vojno posojilo pod najugodnejšimi pogoji. mako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIIL voj-p ega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ah krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnim posojilom osmega in prejšnjih izdanj. Pojasnila dajejo naše okrajne poslovalnice v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Franeevo nabrežje l/I), Logatcu, Postojni, Radovljici m Rud^lfove* i« ■ali pooblaščeni zastopniki. I N Priporočamo tvrdko Jos. Petelinca v LJubljani. Tovarniška zaloga šival-V nih strojev, njih posameznih delov, igel in olja, 5 ter potrebščin za šivilje in druzega galantarij-skega blaga. Šivalni stroji raznih sistemov in oprem na razpolago, še garantirano staro blago. Sv. Petra nasip 7. blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi, 3. hiša. Nadomestilno toaletno milo parfumirano, v elegantnih kartonih, fino opremljeno Ducent H kron 40 vin, Trgovci večji popust. Dobiva se pri tvrdki v Poljedelski stroji In orodje. Ročni mlini za zdrob in moko fnni • t- vrsU kron 155, Lena. 2. V[Sta „ 1 Približna teia IS lig. % VV| 1 i - V Al Vi Znamka Sv. Petra cesta št. 26. Mlin se razpošilja (proti plačilu v naprej ali pa poštnem povzetju) opremljen z zamah-nim kolesom in lakiranim vsipalnikom. Cena je mii-ru — In sicer, za mlin najboljše vrsto K155,-za mlin nekoliko mani trpežne vrste K 115.— brez odbitka v tovarni. Zaboj 'in poštnina računi se posebej za lastno eeno. Mlin najboljše vrste izdelan je iz najtrpežnejšega materijala in ie za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mlin — jamči. Moj ročni mlin izmelje najdrobnejšo moko. Stroj se uaroea pri tvrdki: D. Stucin, Dunaj 18. Bez. Hohnegasse 4. (Dopisuje se slovensko). Poljedelski stroji In orodje. Zveza □ kupi po najvišji dovoljeni ceni JQ __ vsako množino mleka pod naj- p» [j ugodnejšimi dobavnimi pogoli. LJ Dalje ima Mlekarska zveza v zalogi vse mlekarske potrebščine, kakor tudi različne mlekarske izdelke, : : zlasti razne vrste sira po primerni ceni. : : GOSPODARSKA ZVEZA centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani __registrovana zadruga z omejeno zavezo.-- Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorje/, mlatilnic, viteljev, slamoreznic, reporezuic, brzoparilnikov, plugov, bran. čistilnikov itd. Prodaja: _ umetnih gnojil, kolon jalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov. Zaloga: ____ travnih in deteljnih semen, pese, korenja, repe. --—r--—— - Zaloga: • pristnega domačega in ogrskega vina, žganja itd. Lastna izdelovalnica in prekajevainica klobas. Lastna željama. GN3 Izdajatelj: Konzorcij Jugoslovana. - Odgovorni urednik: Jožef Go.tiučar, državni poslanec. Tisk: UčiteljsKe tiskarne v Ljubljani.