Grki
Sedanja Greeija je le jnžni del stare Grecije. Vei dežej, ki so aedaj ? tnrškej olilasii, bilo je grških.
Prvo izoljraženja so Grki dotiivali od inozemcey, ki ao prisli a Egipta, Fenicije in male Azije. Ti omikani tujci so začenjali poljedelstvo, vadili pre-bivalce stalnega in nvejenega življenja.
V kratkem se je pri Grkih izbudil jnnaSki duh vlastae velikosti. Mej tem, ko so žene doma mirno hiževale, vadili so se možje v bojevalaih igrah, ali pa so po deželi hodili in jo trobili tolovajev in dereSih žitali.
Po svojih jiuiaških delih so si pridobili Heraklej, Jazon, Perzej in Tezej in Se dragi toliko slave, da so jih potomei fcstili za polbogove in njihova dela cpevali v lepih pesnih.
ftrki so eestili ve6 bogov in boginj; gora Olimp jim je bila v sedež. Najvisji meil bogovi je bil Zeas, kateremu soaeusi dnigi nklanjali. Veiovali so, da bogovi nepreaehoma živ^ v veselji ia radosti, in so nuumtljivi, da vodi.jo i!loveško oaodo in vravnujejo vsa člofeaka dejaaja, ter delš jedtteaiu (k. drugemn dnige laatnosti, da ae Qdeležnjejo <51o?eškili prepirov ter se zaradi tcga veSkrat med seboj razdvojž. Vse strastf, 5e cel<5 budobije, katerim so ljudje udani, mislili so Grki, imajo tudi bogovi, sauio da v višjej stopinji. Torej
je bilopri Grkih bogočastje ie\6 6ndno, in Tčiaih cel6 raznzd&no In neusmiljano. Vendar pa so Grki trdili, da je člove.ška Ju& neumrjo&i, in da za sinrtjo pridc plafiilo in kazen. Verov&Ii so, da bogoljubni pridejo » ncU7.ej", kjer uživajo najčistejšo blagost, hodobni pa t Btartar", kjer trpe vst mogoCe mukc. Slara Sega jc bila pri Grkib, da so na slsvo bogov in umrlih oaprarljali sveSanosti, ter jih poveliCevali z javnimi bojevalnimi igraini. Pri Olimpu je bil starodavni log, poleg katerega se je razprostirala velika ravan. Tukaj so vsako Cetrto leto praznovali veliko Ijudsko svečanost na Jast najvišjemu bogn. Neštevilna moožica ijuiU iz vseh krajev Grecije je vknp vrela. Tu 80 tekali, skakali, iji mM&li so bronasti krožek, dirjali so z vozmi. borili se in za stavo se bfli s pestjč. Za to obhajanje je bil odlo&sn velik prostor, ki je bil s puskom potresL-n. Na okrog so sedeli na vzvišenih prostorih brezSteTiliii gledalci. Ko j& btla srečanost. ki je trajala po 5 dni, dokončana. razdelili so (larila in oklicati imena zmagovaleev, kateva je mnof.ica a slavokliei po-navljaJa. Darilo zuiagovalcu je bila le lovorika, a prekosila jp slavo in lesk kraljeve krone. Ni poveliSevala aamo tega, ki jo je prejel. temvei! tudi njegoro rodovino, njegovo rodno mcato, katero je vrnivSpga se slovesno spiejelo. Te bojevalne igre in telesne vaje so bile v začetku zelfl pripravnp vzbujati Casti-ljubje, tekmovanje in rodoljubje; a pozueje so pouujalc tudi ninogo prilike V duSevno izobraževanje. Pcsniki, govorniki, zgodovinarji, slikarji. rezbarji in glasbeni umeteljniki 80 se akušali s smjimi umotvori ter si prizadovali pri-dobiti Ijudsko prtznaDJe.