Gospodarske stvari. Pomoček kako neinirnega konja podkovati. Če bočemo konja, ki je pri podkovanji zelo nemiren in se težko in z nevarnostjo podkovati da, te napake odvaditi, se nasvetuje sledeče ravuanje ž njim. Konju se daje navadna hrana, le voda se mu odtegne. Ko je tako skozi 24 ur žejo trpel, se pelje na prost prostor in pred njega se postavi škaf poln vode. Zdaj se za5ne konj rablo z roko gladiti in poskusiti počasi rablo nogo potegniti in jo vzdiguiti. Konj bode bercnil ali maboma se škaf z vodo izpred njega dalje potegne, dokler zopet miren ne postane. Potenir se voda zopet pred njega postavi in se mu pusti, da tudi jeden požirek pije, 5e se pusti mirno po nogah gladiti. če po nobeni ceni ne pusti noge vzdigniti, se mu voda ne da in se zopet v hlev zapelje. Od 6 do 6 ur se ovo ravnanje s konjem pouovi in sku.ša noga vzdigniti. K večema v treb dneb se tega ne bode več branil. Vendar se moia ostro na to gledati, da mu blapci med tem časom ne dajo vode. Ko je jedno kopito okovano, se da-konju pol škafa vode piti. Tudi med podkovanjera je dobro, mu uekaj vode dati, če pa z nogo cuka, se mu voda bitro zopet odtegne. Kouj kmalu spozna, kam vse to meri in le malokdaj bode pii drugem podkovanji treba zopet tako ž ujim ravnati, če se je le prvikrat dosledno ž njim postopalo. Poglavitna stvar je: potrpljenje, lepo ravnanje in trdna roka pri vzdiganji in držanji konjske noge. Gospodarska dela meseca junija. V hiši in dvoru. Škednji in žitnice se morajo dobro osnažiti in prevetriti, zrnje premetati, puter se pridno zmcta in iz njega maslo kuba. V blevih. lllevi se morajo marljivo znažiti, gnoj vsak dan izkidati (zavoij zclene klaje), konji in goveja živina večkrat kopati, ovce pa striči. Koncu tega meseca se puščajo vrženi prasci za pleme; svinje se o veliki vročini ne sinejo vcn goniti, treba jib je večkrat kopati, kar jim zelo tckne. Mladi petelini se kopijo in gosom veče perje izpiplje. Na polji in travniku. Kasni lan in vodena repa se seje, zeljno sadike, ki so izostale, se z drugimi nadomestijo, sladko knrenje in krompir se okopava in pralie tretjokrat orjejo. Seno se kosi in na senokoše, kjer je mogoče, brž voda napeljo. V vrtih in sadovnjakih. Drevesa so (opijo in okulirajo in sicer na vzbodnih in večernib straneh. Presajena drevcsa se morajo marljivo zaljivati in živi ploti obrezati. Špargel se od Janževega ne porozuje več. Na vrtu se mora vse marljivo okopati in pleti, gosenice in drugi mrčes zatirati. V vinogradib in hmcljnikih. Dokler trs cvete, naj se ga nikdo ne dotakne. Ko je ocvelo, se začne vez. Hmelj se mora k drogom napeljati in okopati. V ribnikib. Karpi in klini mečejo ikre. Iz žlemastih ribnikov se žlenia izvozi. V ulnjaku. Zdaj bnčele najbolj rojijo, toraj se mora na rojenje marljivo paziti in roji ogrebati. Log in lov. Drevesnice se morajo dobro varovati, brestovo seme nabirati. Ce je kaj posekanega ali polomljenega lesa ee ostalo, se mora iz loga izpraviti. Gledati je treba, da gozdni požari ne nastanejo. Ptice roparice in mlade race se streljajo in zanjke nastavljajo. Ali se ima puter že pri medenji soliti? V našib krajib večidel te navade uimajo, drugače pa ravnajo na Angleškem, v Holandiji, Nemškeui in po drugih severuib krajib. Smo sicer o ti stvari že v jedni prejšnih stevilk nekaj govorili, ker pa je puter ne le za gospodarstvo, ampak tudi v trgovini silno važua stvar, hočerao to stvar še bolj natanko si ogledati. Kakor smo že omenili, se po severnih deželah ves puter od najboljših do zaduje sorte poprek soli, nied tem ko se v južnib našib deželab le tisti puter soli, ki je namenjen za to, da se dalj Sasa liranuje. Da bodemo pa inogli razsoditi, ktero ravnanje je koristnejše, poglejmo, kako sol na puter deluje. Po soljenji se teža že napravljenemu putru nič ne poviša; kajti po soljenji se putru, kterega je treba dobro pregnjesti, toliko vode odvzame, kolikor soli se niu je pridjalo. Iz tega sledi, da ima soljen in nesoljen puter pri sicer jednakib snovib in jednakem medenji blizo jeduako veliko meščobe v sebi, kakor to pieiskave učenih možev kažejo. Tekočina, ki se po soljenji iz putra izgnjete, pa obstoji iz vode, sirovine in mlečnega sladkora in nekoliko pridjane soli. Sirovina iu nilečni sladkor ste pa tisti snovi, ki v navzočnosti vode razkrojitev putra, t. j. žoltanost njegovo najbolj podpirajo. Na tem spoznanji leži kubanje masla, kjer se meščoba vse navzoče vode, sirovine in mlečnega cukra oprosti. Po soljenji se putra res nekoliko manj napravi, ker se vse neuiastne snovi izločijo, ali s teru pa postane toliko bolj trpežen, posebno tudi že zarad tega, ker v njem ostala sol daljo razkrojitev zabranuje. Ker se pa skoraj vsa jedila, h kterim se puter pri kuhanji jemlje, tudi solijo in večidel ljudi, ki puter sirov zauživajo, ga tudi solijo, zato taka navada naših krajev, puter ne soliti, ni prava in dobra, posebno tudi zarad tega ne, ker se sol, 5e se puter že pri narejanji soli, tudi bolj jednakomerno po celem putru razdeli. V toplejšib krajih se vrh tega puter še bolj težko branuje, kakor v bladnejših severnib. Pa tudi za tistega, ki puter zmcta, je soljenje brž pri narejanji putia koristno, ker se po pridjani soli smetena rajši zmede, ker sol v mleku sirovino od mesčobe ločiti pomaga. Soljen puter se pusti nekoliko časa stati iu potein se še le pregnjete, kar vse nepotrebne in putru kvarne delke bolj popolno odpravi. Konoplje se s soljo z velikini baskom gnojijo. Na oral se jemlje 30 funtov soli. Pridela se več konopelj posebno pa se ta stiošek poplača po veliko tanjšem in lepšem predivu. Tržne novosti. Zrnje sedaj v ceni sploh stoji, ali celo pada, posebno ječmen, oves, tur-, šica, tndi krompir in islama lezeta na nižje. Vse se zanaša na dobro letino. Pšenica velja v Peštu 3 fl. 90, na Dunaji 4 fl. 10 kr. v Vaiaždinu 4 fl. 30, v Mariboin 4 fl. 40, v Celovci 5 fl. v Ljubljani 5 fl. 10, v Šoštanji 5 fl. 20, v Mabrenbergu 5 fl. .50 kr. Repuo seme jev ceni poskočilo, ker bolhe na Ogerskemin Hrvatskem repico ali ogršico luido pokončavajo. — Striženje ov5je volne se ravno koncu bliža, zato še nima trdne ceue. Plačuje se po 160 fl. Ziviua, posebno goveja pridobiva na ceni. Vino pa popolnem stoji. V Mariboru se lansko vino za 80 fl. štartinjak le težko j)ioda. Obetajo že samo 60 in 70 fl. Na Bizeljskem pa, kakor slišimo, gaplačujejo po 100 fl. Kolje postaja čedalje bolj drago, 10—12 fl. tisoč. Drva mariborski špekulanti sedaj marljivo kupujejo po nizki ceni, da bodo poznej drago prodajali. Sejmovi do 13. jnnija. 4. junija v Maviboru — 7. junija v Jnrjevem kloštru, v Mariboru (živinsk), v Brežicab. — 8. junija pri sv. Martinu nad Slov. Gradceni, pii št. Miklauži na polji (Pri Sotli). — 9. junija v Pilštanji, in na Laškem. — 10. junija pri sv. Primoži pri Celji. — 13. junija na Blanci pri Sevnici.