Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70% Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34170 Gorica, Riva Piazzulta, 18 ■ Tel. 83177 PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija Lir 28.000 Letna inozemstvo Lir 40 000 Letna inozemstvo, USA dol. 30 Poštno čekovni račun: štev. 11234499 [ m Leto XXXVIII. - Štev. 6 (1886) Gorica - četrtek, 6. februarja 1986 - Trst Posamezna številka Lir 600 Beseda o narodu Govor na Prešernovi proslavi v Bazovici leta 1985 Prui dnevi papežeuega obiska v Indiji Rekli so mi — povej nekaj besed o narodu, o tem, kako je potrebno, da to vrednoto in pripadnost še čutimo, da si jo ohranimo in obdržimo. Čemu ravno ta sam po sebi umevni predlog prav na Prešernov dan? Mi na skrajnem zahodu slovanske zemlje morda najbolj čutimo moč naših prednikov iz časov prvih selitev. Prodrli smo najdlje in se naposled ustavili tu, zroči na zahod in njegovo bogastvo. Zadnji smo se ustavili — v tem je naša požrtvovalnost in pogum; postali smo sosedje velike civilizacije; od tod naše hrepenenje po širokem obzorju kulture. TUDI SLOVENSKI NAROD NAJ BO VELIK Prešeren sam korenini v vztrajnosti tega našega malega naroda, da bi si končno pridobil svoje mesto med cepetajočimi velikani, kar pa se je uresničilo le na področju kulture, s katero smo se izživljali, da bi nam nadomestila samostojnost in poste vrste slavnih državnikov in vojskovodij. V hrepenenju po nikoli uresničenih sanjah naroda, ki ga po številu lahko primerjamo npr. četrtini prebivalstva glavnega mesta Francije, so se skladale pesmi, ki v sebi vendarle niso mogle skriti temeljne pesnikove želje za vsestranski uspeh in dostojno življenje svojega naroda. Pesniku v svoji dobi ni uspelo doseči niti lpstne slave, kaj šele narodovo samobitnost. Velikega moža, ki je Kranjcem napovedoval jasnejše čase, smo se Slovenci spomnili šele več kot dvajset let po njegovi smrti. In če bi ne bilo književnika Josipa Stritarja, ki ga je ponovno »odkril«, bi se morda sanjajoč o sodobnih stiskah spotaknil obenj šele kak sodobni arheolog. Kruta resnica je, da nima namreč vsak čas posluha za svoje utemeljitelje. KAJ NAM GOVORI PESNIK Prešernova Zdravljica, izbruh iskrenosti in svobodne volje, se zdi, da je napisana nalašč za nas, za vse nas, kjerkoli se potikamo, kamorkoli nam je pokazalo hrepenenje. Po boju za obstanek, biološko dediščino, izražamo tudi manj čutne zahteve, povezane z našim svetom ljudi, ki hočejo taki tudi ostati z značajem vseh vrednot in pridobitev: enakopravnost na vseh področjih, sožitje v miru. In vendar so nam še vedno čisto domači verzi: »Edinost, sreča, sprava / k nam naj nazaj se vrnejo; / otrok, kar ima Slava, / vsi naj si v roke sežejo, / da oblast / in z njo čast, / ko pred, spet naša bosta last!« Še vedno smo namreč zazrti v čase, ko je naša samostojna kneževina segala od Poljske do Jadrana v vsej svoji novi, rosni moči. V večnem stremljenju po oblasti in ciljih, ki jih je mogoče doseči le v soglasju in sodelovanju. Kako nas to spominja na sodobna dogajanja! In da se med nami še vedno poraja nuja po spravi — ali ni to naša najšibkejša točka, posledica tujih vplivov in zavajanj? Pomenimo se, bodimo strpni In razumevajoči, saj nas je malo — vedno smo namreč bili manjšina — nekoč nas je v tem pogojevalo pomanjkanje, danes nas lepe izobilje. Mislite, da Prešeren ni čutil neizpodbitne resnice, da se prava moč skriva v številu, da je »glas vpijočega v puščavi« le nemi pojav osamljenosti? Kaj, če bi danes, v času, ko ni Slovenca, ki bi živel v takem vsestranskem pomanjkanju, kot je živel povprečni Kranjec v dobi reformacije, omenili Prešernove stihe: »Bog živi vas Slovenke, / prelepe, žlahtne rožice; / ni take je mladenke / ko naše je krvi dekle; / naj sinov / zarod nov / iz vas bo strah sovražnikov!« POZABLJAMO NA VREDNOTE Skrivamo se za kopreno blagostanja in uspešnega življenja, da sproti pozabljamo na vrednote čisto človeškega značaja — na narodov blagor na primer, kot ga je s kapljico ironije označil Ivan Cankar. Življenjske naloge sprejemamo kot brezplodna žrtvovanja, ki nredvsem omejujejo naš brezdanji pohlep po bogastvu in brezpogojni svobodi. Stike s sočlovekom nam nadomešča televizijski zaslon, da pozabljamo na jezik in na sporazumevanje sploh. Malokdaj tudi pomislimo, da bi brez svoje »goljfive kače«, sle po spoznanju, tudi Prešeren ne postal Prešeren. Sodobnemu človeku pa se zdi, da je že razumel vse, da je že našel vse, čeprav iz dneva v dan čuti, da se sam sebi izmika in drsi v obup. In čemu nam je še treba dokazov v statistikah, ki samo med Slovenci v matični domovini omenjajo v letu 1978 kar 596 primerov samomora? Nekoliko črnogledih misli, ki pa umestno sodijo v našo vsakdanjost, čeprav nas še vedno razveseljujejo, nekoliko redkejše-vrste naših živahnih in zdravih šolarjev, k; jih v njih mladostni razposajenosti ne grizejo vsakdanje skrbi. POJDIMO VASE In za konec še pomislek: zazrimo se nekoliko v nas same v okviru tega splošnega boja proti onesnaževanju okolja. Skušajmo se tudi sami otresti malo prahu, skušajmo se znebiti madežev žalostnih prividov in pomesti pred svojim pragom, da bomo lahko do poslednje celice nazdravili s Prešernom: »Nazadnje še, prijatli, / kozarce zase vzdignimo, / ki smo zato se zbratli, / ker dobro v srcu mislimo; / dokaj dni / naj živi / vsak, kar nas dobrih je ljudi!« PROF. ESTER SFERCO V soboto 1. februarja je papež Janez Pavel II. nastopil svoje desetdnevno potovanje v Indijo, deželo silnih razsežnosti, saj meri 3.287.000 kv. kilometrov, ima pa skoro 700 milijonov prebivalcev, več kot vsa Evropa. To potovanje sv. očeta, ki ga je sam označil kot »romanje dobre volje in miru«, je že njegovo devetindvajseto v tujino. Pred njim je Indijo že obiskal za tri dni papež Pavel VI., ko se je v oktobru 1964 udeležil 38. mednarodnega evharističnega kongresa v Bombayu. SPREJEM V NEW DELHIJU Prvi kraj njegovega postanka je bila indijska prestolnica na severu države New Delhi. Na letališču so ga pričakali predsednik države Zail Singh, zvezne (vlade Radživ Gandhi, nadškof iz New Delhija Fernandes in zastopstvo budistov. Zvezni predsednik Zail Singh je izrazil papežu dobrodošlico z besedami: »Vse nas navdihuje vera v mir, zato je za nas veliko veselje, da moremo sprejeti papeža v svoji sredi.« Sv. oče pa je v odgovoru pojasnil namen svojega obiska. Dejal je: »Prihajam, da opravim dušnapastirski obisk za indijske katoličane (teh je 12 milijonov), prihajam v duhu prijateljstva z željo, da počastim vse indijsko ljudstvo in vse njegove i-azlične vere in kulture. Prihajam pa tudi v poslanstvu edinosti in miru. Rad bi poslušal in se učil od vas.« POČASTITEV GANDHIJEVEGA SPOMINA Prva pot je papeža vodila na kraj, kjer stoji mavzolej v spomin očeta Indije Ma-hatme Gandhija. Leta 1948 ga je neki fanatični hindujec do smrti zabodel. Zadnje njegove besede so bile »O Bog!« Sv. oče se je ustavil pred ploščo, na kateri so ovekovečeni »Sedmeri družbeni KITAJSKA Al todo FiMni mri Kitim? V petek 7. februarja bodo predsedniške volitve na Filipinih, otočju južno od Japonske. Volitve je razpisal sedanji predsednik Marcos, ker je želel z njimi utrditi svoj politični položaj. Zato je tudi glavni kandidat na teh volitvah. Njemu nasproti je opozicija postavala svojega kandidata v osebi Cory Aquino, vdove umorjenega voditelja filipinsike opozicije. Volitve utegnejo biti odločilne za nadaljnjo usodo tega >točja. Piero Gheddo, urednik revije »Mondo e missioni«, je o položaju na Filipinih napisal dolgo poročilo s posebnim ozirom na prihodnje volitve. Članek ima naslov: Ali bodo Filipini novi Vietnam? Politični položaij je namreč sličen onemu v Vietnamu po koncu zadnje vojne. Predsednik Mareos je uvedel osebno diktaturo in vso oblast v državi poveril svojim najzvestejšim: ženi Imeldi, ki je nekronana kraljica, bratom, bratrancem, prijateljem in prijateljem prijateljev. V deželi se je razpasla velikanska korupcija in zavladala gospodarska revščina. Marcos in njegovi skupaj z vojsko imajo v rokah ne samo politično oblast, ampak tudi celotno gospodarstvo. 'Nasproti njim so velikanske množice revežev, brezposelnih in .slabo plačanih delavcev. V to stanje se vriva gverila, ki je posebno živahna na otoku Mindanao. Gverila raste iz dneva v dan in ji vojaški posegi niso kot. Nasi opa pa kot v Vietnamu pod geslom »svoboda in pravica!« kot povsod po svetu, kjer komunisiiina partija pripravlja revolucijo. Sedaj pred volitvami se je opozicija združila in je tudi gverila podprla skupnega kandidata gospo Cory. Po mnenju Piera Ghedda je Marcosov režim tako osovražen, da ima opozicija vse izglede, da zmaga. Toda kaj bo po zmagi na voliščih? Ali bo levica še naprej podpirala gospo Cory ali pa bo kaj kmalu zahtevala zase vso oblast? Tako se je namreč zgodilo povsod v vseh revolucijah, kjer so se de- mokrati povezali s partijo v skupni revoluciji zoper diktaturo. Tako v Nikaragvi, v Angoli, v Etiopiji, na Kubi in še prej v Jugoslaviji. Piero Gheddo predvideva, da bo tudi na Filipinih podobno kot na Kubi in v Nikaragvi, če zmaga na volitvah opozicija: v vrstah opozicije se bo vnel boj za oblast. Katoliška Cerkev, ki ima na Filipinih velik vpliv, podpira opozicijo, ker se ji zdi, da bo zmaga opozicije v vsakem primeru manjše zlo kot sedanji Marcosov režim. Morda pa se predvidevanja ne bodo uresničila in bo opozicija, če zmaga, šla po poti demokracije. Upanje je vedno zadnja rešilna deska. Postna postava v letu 1986 Cerkvena zapoved (prim. kan. 1252) predpisuje: 1. Post in zdržek od mesnih jedi za vse vernike na pepelnično sredo in na veliki petek. 2. Samo zdržek na vse petke v postu. 3. Na petke zunaj postnega časa smo dolžni: a) ali vzdržati se mesnih jedi (zdržek) b) ali namesto zdržka opraviti kako dobro delo ljubezni oz. pokore, npr. obisk bolnika, branje Sv. pisma, molitev... Zdržek veže vse vernike, ki so izpolnili 14, leto, post pa tiste, ki so izpolnili 18. leto in še niso začeli 60. leta starosti. Kadar je ma petek praznik (cerkveni ali državni) ali kakšna druga slovesnost v družini (poroka, pogreb), post in zdržek odpadeta. Vernike je treba posebej opozoriti, naj ob petkih zunaj postnega časa, če se ne vzdržijo mesnih jedi, zares opravijo kako drugo dobro delo. Vsi tisti, ki se hranijo zunaj doma, niso dolžni držati zdržka, pač pa naj gotovo upoštevajo post na pepelnico in na veliki petek. AFGANISTAN PAKISTAN NewDelhi NEPAL BUTAN ^hilaona BANULA IM) J \ H K.-uu Kalkuta Madras Vlangalort Trishsivaperu Kochchi invandrum ŠRI LANKA Shematičen prikaz papeževega pastoralnega obiska v Indiji od 1. do 10. februarja 1986 grehi«, kot jih je Gandhi leta 1925 objavil v dnevniku »Mlada Indija«, katerega je sam ustanovil. Glasijo se: politika brez načel; bogastvo brez dela; uživanje brez čuta odgovornosti; modrost brez značaja; trgovina brez morale; znanost brez človečnosti; bogoslužje brez volje do žrtev. Ko je papež to prebral, je ganjen vzkliknil: »Bil je zares izreden človek!« in ostal nekaj časa vtopljen v molitev. Nato je v govoru proslavil tega »apostola nenasilja«, ki je vedno poudarjal prvenstvo duha in moč resnice. Tudi današnja družba, ki tako potrebuje pravice in miru, lahko to uresniči le na osnovi Gandhijevih r.ačel. Neenakost razvoja sedanjega sveta koristi le nekaterim, druge pa poriva v nerazrešljivo odvisnost, kar dela mir krhek, množi pa se nepravičnost. »Zato želim — je še dejal sv. oče — poudariti, da je gradnja boljšega sveta, z božjo pomočjo, mogoča, toda vsi, voditelji in ljudstvo naj se zavedajo, da je rešitev ' prvenstveno v srcu človeka.« MAŠA NA PROSTEM Papež je nato odšel na stadion, imenovan po Indiri Gandhi, da tam opravi sv. mašo skupaj s 124 škofi iz vse Indije. V pridigi je dejal, da je človeško življenje potovanje, ki mu lahko le vera pomaga, da doseže svoj cilj, večno življenje. Vera človeka usmeri k Bogu in mu pomaga do pravilnih izbir. V Indiji je zavest, da je človek romar Absolutnega, zelo močna. Zavest, da hodimo v božji navzočnosti, spremlja indijskega človeka. Ta se izraža -v veliki preprostosti, ascetizmu in odpovedi. SREČANJE S ŠKOFI Zadnja točka programa prvega dneva v .New Delhijiu je Dilo papeževo srečanje s škofi v stolnici Srca Jezusovega. Svojim ^obratom v škofovski službi je priporočil medverski dialog, ki naj bo poln spoštovanja do sobesednika, prežet z duhom prijateljstva in služenja. Zavzeto naj oznanjajo Kristusa, ki nudi rešitev vsakomur. Skrbijo naj za edinost v Cerkvi, obenem pa naj se zavedajo, da je Cerkev tudi znamenje edinosti za človeštvo, ki je tako često razdeljeno zaradi etničnih, političnih, kulturnih in jezikovnih nasprotij. Tudi drugi dan bivanja v indijski prestolnici je sv. oče med mašo na stadionu pri pridigi ponovil vsem indijskim katoličanom, naj bodo edini. Obsodil je radikalizem nekaterih duhovnikov in redovnikov, ki se navdušujejo predvsem za socialne akcije, pa pri tem pozabljajo na duhovnost. »Socialna dejavnost,« je dejal, »je brez vere nekoristna in ne pripelje daleč. Zmotno je baviti se le s časnimi potrebami človeka, pa pozabljati na njegove du-hcvne potrebe.« Pri tem je omenil m. Terezijo iz Kalkute, ki naj bo vzor, kako lajšati bedo in trpljenje ubogih. Že prejšnji večer je duhovnike povabil, naj se vzgledujejo na tej skromni redovnici, katere socialna dejavnost sloni na molitvi in se ni nikdar zapletla v spore znotraj Cerkve. V nedeljo se je sv. oče sestal tudi z voditeljem tibetanskih budistov Dalai La- mom, ki živi kot begunec v Indiji, odkar se je Kitajsika polastila njegove dežele. Pogovor je potekal na sedežu apostolske nunciature. PRI M. TEREZIJI V ponedeljek 3. februarja je sv. oče zapustil New Delhi in odletel proti glavnemu mestu Bengalije Kalkuti, kjer deluje žt vrsto let med najbolj revnimi in zavrženimi m. Terezija. Spotoma se je ustavil v Ranchiju v državi Bihar, kjer je v bližini letališča opravil sv. mašo, kateri je prisostvovalo kakih 200.00 oseb, med njimi tudi mnogi nekristjani. V govoru je poveličeval dostojanstvo človekovega dela, obsodil zapostavljanje, ki je posledica različnih 'kast, izrekel solidarnost delavcem tistega območja, zlasti rudarjem in pridelovalcem riža ter vsem brezposelnim, ki so zelo številni. Fc prihodu v Kalkuto se je najprej ustavil v hiši, ki jo vodi m. Terezija. V njej se je srečal z umirajočimi, ki jih ta požrtvovalna redovnica s svojimi sodelavkami pobira po ulicah velemesta. Sv. oče je nekaterim pomagal jesti, nato pa izrekel posebno molitev za prebivalce te hiše in za vse, ki se posvečajo zavrženim. Poleg tega obiska je imel sv. oče še isti dan srečanje s katoličani, nadalje s predstavniki nekrščanskih ver, z redovnilki in redovnicami ter s kulturniki. Slednjim je dajal, da ima Indija tisočletno lastno kulturo, za katero je značilna globoka duhovnost. Danes je v porajanju nova civilizacija: civilizacija razumevanja in spoštovanja človekove osebe, ki je ustvarjena po božji podobi; civilizacija praivičnosti in miru, v katerem je prostora tudi za različnost. Vsa razhajanja naj se rešujejo z razgovorom, nikdar s silo. j Žalostni prizori v rimskem parlamentu Zadnje čase, ko se v parlamentu glasuje o finančnem zakonu, se ponovno dogaja, da pri tajnem glasovanju kakih 40 poslancev, ki pripadajo Vladni večini, glasuje proti lastni Vladi. Pojav sicer ni nov in že v preteklosti je '.aradi tega prišlo do vladne krize, a je gotovo obsojanja vreden. Da opozicija stori vse, kar je v njeni moči, da spravi vladno večino v zadrego, je dei njene politične strategije; da pa tako ravnajo poslanci iz vladne večine, je oz. bi moralo biti nepojmljivo. In da se skrivajo za anonimnost, ko glasujejo, je sramota zanje. Velika večina volivcev je resna, pridno dela, zvesto plačuje takse, zato upravičeno pričakuje od svojih politikov resnost in poštenost. Nič nečastno ne bi bilo, da se neki poslanec iz utemeljenih nagibov opredeli po svoji vesti proti navodilom stranke, toda naj to stori javno, da bodo volivci o tem seznanjeni. V drugih zahodnih demokracijah poznajo le javna glasovanja. Tako je tudi v našem deželnem svetu. In to gotovo pripomore do stabilnosti v vladni večini. Samo v Italiji se vztraja na tajnem glasovanju. Da opozicija nasprotuje spremembi pravilnika, je razumljivo, saj s tem pomaga rušiti enotnost v vladnih vrstah. Da pa vladne stranke odlašajo s to spremembo, se ne da opravičiti, saj s tem škodujejo lastnim interesom. Ali pa je tudi v vladnih vrstah tiha težnja, s tajnim negativnim glasom pogojevati svoje zaveznike. In se zdi, da je v tem ključ razlage za vse, kar se te dni v rimskem parlamentu dogaja. Šele ko bo prišlo do odprave tajnega glasovanja, bomo lahko začeli verovati v iskrenost strank in poslancev, ki sestavljajo vladno večino. Toda, bomo to sploh kdaj doživeli? ★ ■ Ob 26. obletnici smrti kardinala Ste-pinca, junaškega pričevalca za vero, bo kardinal Poletti, predsednik italijanske škofovske konference opravil sv. mašo v njegov spomin v ponedeljek 10. februarja v cerkvi sv. Hieronima v Rimu. Zavist na račun Slovencev Slovenske izgube v času 1941-1946 Po drugi svetovni vojni so povečini vse (OD NAŠEGA DOPISNIKA) Že od lanske spomladi se v najrazličnejših srbskih, makedonskih, bosanskih in drugih časnikih pojavljajo alarmantne vesti, za koliko da imamo v Sloveniji višje plače kot npr. v Makedoniji; da skratka živimo na njihov račun. Prvi je s to najnovejšo protislovensko gonjo v Jugoslaviji začel beograjski NIN, najrazličnejši pamfleti te vrste pa se še kar nadaljujejo. Slovenski časniki so nekaj časa dokazovali, kako je s tem v resnici. Dokazovali so nekaj, kar bi pač vsak, ki je le nekoliko samokritičen, lahko sam sprevidel. Zdaj je to počasi prenehalo in že so stopili v »prvi plan« politiki, ki napovedujejo, da se bodo v tem letu plače realno spet drastično znižale — v Sloveniji, seveda. Oglejmo si nekoliko nesmisle, ki jih v svojih napadih na »slovenske bogataše« uporablja jugoslovansko časopisje in dejstva, s katerimi mu je do nedavna odgovarjal slovenski tisk. Zanimivo si je to ogledati zaradi neke druge primerjave: grofom so slovenski tlačani v fevdalni dobi dajali desetino: Bosancem, Turkom, Albancem, Srbom, Makedoncem in drugim stricem na Balkanu pa v socialistični dobi dajemo devetdesetino. V prvih šestih mesecih leta 1985 je bil dohodek v gospodarstvu na zaposlenega v Sloveniji 140 % (če je jugoslovansko povprečje 100%), v Makedoniji, kjer je bil naj nižji, pa 59%. Torej je en Slovenec naredil za skoraj tri Makedonce. Pri tem je bila čista plača slovenskega delavca (v razmerju do 100 % jugoslovanskega povprečja), 131%, čista plača Makedonca pa 75 %, Od kod je prišla Makedončeva plača 75 % jugoslovanskega povprečja, ko pa je ustvaril le 59 % dohodka? In kako da je bila slovenska plača 131 %, pri ustvarjenih 140 % jugoslovanskega povprečja?! Številke bi lahko navajali v nedogled in za vsako republiko ali pokrajino posebej. Fronta, na kateri se je spopadel ves ju goslovanski tisk s slovenskim, je bila torej v visokih slovenskih plačah za »Jugoslovane« in še višji slovenski produktivnosti za Slovence. Z drugimi besedami: na Jugu so zagnali vik in krik: »Zakaj imajo v Sloveniji višje plače kot mi?« Iz Slovenije pa so prihajala, za normalne ekonomiste čisto nepotrebna pojasnila, da v Sloveniji ustvarimo več kot imamo, da pa na Jugu imajo več, kot ustvarijo. In vse to nič ne pomaga; letos naj bi Slovenci imeli v odstotkih nižje plače kot lani, v Makedoniji, npr. pa višje. Da bodo ob tem v Makedoniji še počasneje delali, je razumljivo, saj vedo, da zanje delajo »pridni Slovenci«. In ti pridni slovenski delavci bodo prihodnje leto več delali zato, da bodo v Makedoniji lažje živeli... Morda je to malce karikirano, pa če- ■ Ministrski predsednik Craxi je na tiskovni konferenci izjavil, da je za zadnje teroristične atentate odgovorna organizacija, ki ji načeluje Abu Nidal, naštopa pa pod različnimi imeni. Ta organizacija uživa podporo več držav, predvsem Sirije in Libije. O tem ob-, tajaj o že zanesljivi dokazi. Teroristični skupini, ki sta izvedli atentata na dunaiskem in rimskem letališču, sta po C radijevih besedah prišli iz Damaska. ■ Italijanski notranji minister Scalfaro se je mudil v Atenah, kot je že prej obiskal London, Dunaj, Bonn in Pariz, vse to z namenom, da se s tamkajšnjimi oblastmi pogovori, kako uskladiti borbo zoper mednarodni terorizem. V grški prestolnici ‘Se je sestal s svojim ministrskim kolegom in z njim izmenjal poglede na organizirane zločinstvo, razpečavanje mamil in terorizem. La<:ii je Grčija doživela 12 atentatov, Italija pa osem, ki so bili delo skupin iz Bližnjega vzhoda. ■ Obrambni minister Spadolini se je kot častni gost udeležil svetovnega judovskega kongresa v Izraelu ob 50-letnici njegovega nastanka. Delegatov je bilo nad 600 in so prišli iz 68 držav. V svojem govoru je Spadolini dejal, da se mora današnja družba spoprijemati zlasti s tremi zadevami: reševati in utrjevati svetovni mir, neutrudno pobijati terorizem do končnega uničenja in ustvariti pogoje za spravo med Izraelci in Arabci. ■ Po krvavih dvotedenskih spopadih v prestolnici Južnega Jemena v Adenu, ki so terjali več tisoč mrtvih in povzročili v mestu veliko opustošenje, je zmagala znotraj edine dovoljene socialistične stranke skupina, ki se je uprla dosedanjemu predsedniku Ali Nasser Mohammedu. Slednji se je zatekel po zadnjih vesteh v Etiopijo. tudi izpade tako, da je resničen povzetek dogajanja v zadnjih mesecih, dogajanja, ki se mu pravi bratsko sožitje v jugoslovanski skupnosti. V bratskem sožitju pa morajo biti ali vsi bogati ali vsi berači. Slovenija s svojima dvema milijonoma ljudi pač ne more narediti toliko, da bi bilo ostalih 21 milijonov Jugoslovanov dovolj bogatih, torej: naj bo še Slovenija revna, kot se med brati spodobi. Toda ta Slovenija dela tako in toliko, da bi, če bi ne bila »prilepljena« na Balkan, že zdavnaj šla v korak s Švico, Avstrijo in drugimi srednjeevropskimi deželami. Jasno je, da se Slovenci tega vedno bolj zavedajo in so vedno manj pripravljeni, da bi ostali Jugoslovani živeli na njih račun. Indija — mozaik verstev Zadnje splošno štetje v Indiji leta 1981 izkazuje, da 82,72 % prebivalstva pripada hinduizmu, 11,10% je muslimanov, 2,6% kristjanov (od njih 1,71 % katoličanov), 1,89% Sikhov in 0,71% budistov. Katoliška Cerkev v Indiji šteje 110 cerkvenih pokrajin, 6.159 župnij in 17.228 misijonskih postaj. Škofov je 125, od teh so 104 rezidencialni, duhovnikov 12.000 (7.058 svetnih, ostali pripadajo raznim redovnim skupnostim), stalnih diakonov je komaj 24, redovnic pa 49.956. V Indiji deluje 159 ženskih in 39 moških redovnih družb. V rokah Cerkve je 2.550 otroških vrtcev z 268.309 gojenci, osnovnih šol 6.183 (z en milijon 952.274 šolarji) in višjih 2.986 (en milijon 649.610 dijakov). Cerkev tudi oskrbuje 615 bolnišnic, 1.529 dispanzerjev, 221 gobavskeh naselij, 1.233 sirotišnic in 309 hiš za ostarele in telesno ali duševno prizadete. Pouk hrvaškega jezika v bogoslovju V Zagrebu so sklenili, da bodo bogoslovci imeli xv tistem septern-berskem popoldnevu... prišli partizani Tomšičevega bataljona / >iz okoliških hri- ■borceiv, saj brez dvoma vsi svojci padlih prrtizanov dobivajo državne doklade ali uživajo druge dokumentirane privilegije. V monumentalni knjigi »Slovenija 1983« Državne založbe Slovenija beremo: Izgube znašajo 80 tisoč partizanov, talcev, žrtve okupacijske policije, internacije in nemških taborišč. Gornja številka pa ne obsega izgube bele in plave garde, nemških mobilizirancav (opozicija ni vredna omembe! - Op. p.) Vsekakor je zgoraj navedena številka precej pretirana, ker bi na ta način postavila partizanske izgube ,na 70.000. Nekaj podatkov o tem je na voljo v Slovenskem leksikonu, kjer so nanizane številke žrtev NOB po občinah. Sicer niso vse občine obdelane, vendar se po teh virih da priti ao približnih ugotovitev. Navedene žrtve po občinah so sledeče: Vrhnika 274, Tolmin 1.117, Idrija 1.550, Cerknica 1.130, Ajdovščina 894, Logatec 178, Nova Gorica 2.139, Postojna 528, Radovljica 993. V septembru 1943 so Nemci v teku 14 dni pobili 3.000 prisilnih mobilizirancev; italijanska ofenziva leta 1942-43 je zmanjšala 5.000 mož močne partizanske odrede na manj kot 1.000; pohod 14. divizije iz Ljubljanske pokrajine prek Hrvaške na Štajersko v zimi 1943-44 je zahteval prek 1.000 mrtvih. To nas privede do števila 36.000, od katerega pa lahko odštejemo kakih 6.000 kot talce, internirance itd., tako da izgube partizanov (VOS-a) ob koncu vojne lahko postavimo na 30.000. Po vseh zgoraj navedenih številkah bi se torej dalo trditi, da je na slovenskem ozemlju v času med 1941-1946 približno 65.400 ljudi izgubilo svoje življenje zaradi nasilja. Pri tem pa je trena zapisati, da so razen mobilizirancev v armadah okupatorja in Židov na Slovenskem vsi ostali bili neposredne žrtve komunistične revolucije, bodisi zaradi direktnega zapleta v njej ali pa bili pobiti v represalijah, ki so jih okupatorji izvajali nad prebivalstvom po nesmiselnih izzivanjih s strani partizanov. Ob številu slovenskih žrtev iz te dobe se človek nehote vpraša: Ali so sadovi revolucije, ki sedaj gnijejo v gospodarski, politični in moralni stagnaciji res bili vredni, da je prek 60.000 Slovencev moralo zanje plačati s svojim življenjem? Zgodovina bo — in že terja odgovor. upom - Ljudski misijon v Ljubljani Slovenska prestolnica Ljubljana bo imela letos v postu ljudski misijon po vseh mestnih župnijah (25) ter treh nežupnij-skih cerkvah. Trajal bo od 15. februarja do 23. marca. Seveda misijon ne bo po vseh župnijah istočasno. bov / v Črnomelj / v procesiji / polnih rdečih in črnih insignij« (Ko je grozdje zorelo) se dokončno odloči za beli tabor. S tem je padla odločitev, zaradi katere je moral v begunstvo najprej po taboriščih v Italiji, nr.to v izseljenstvo v Argentini. Rednih šol ni nikoli obiskoval, kljub temu se je naučil tujih jezikov in iz njih prevajal. Pri Francetu Papežu gre za tipično usodo slovenskega človeka, ki se je med revolucijo odločil >za napačno stran«. Storil je pa to iz osebnega prepričanja, da ne more »v boj za svobodo, v boj za sovjete«. Ali za svobode ali za sovjete. Zato je danes »pesnik dveh svetov«. 'Knjiga se dobi v Katoliški knjigarni v Gorici; vezan izvod 12.000, broširan pa 10.000 lir. (r-i-r) TOMAJ Dodatna knjiga v sklopu letošnjih knjig Goriške Mohorjeve družbe je »Od Tomaja do Trsta«, ki govori o 60-letnem delovanju Šolskih sester na Primorskem. Pričujoči sonet je posvečen prav Tomaju, kjer so sestre pričele svojo dejavnost. Spomin mi rad zahaja v moj Tomaj, kjer sem preživel svoja mlada leta, ki so bila z ljubeznijo prežeta do vsega, kar krasi moj rojstni kraj. Od rojstva je bil moj najlepši raj: je gmajna, sadno drevje se razcveta in brajda je ob brajdi tu razpeta, so travniki, ograde, borov gaj... Spoznal sem srečo in trpljenje tudi, ko z občutljivostjo mladostnih rok sem božal ga po dobri kraški grudi. Sem slastno pil njegov življenjski sok in rastel ob človeku, ki se trudi: zato še danes kraški sem otrok! OKNO V DANAŠNJI SVET France Papež, Dva svetova Občni zbor ŠZ OIy mpia Redni občni /bor športnega združenja 01ympia je bil v petek 31. januarja v ma- li dvorani Katoliškega doma. Vršiti bi se moral že pred časom, a je bil iz raznih vzrokov odložen. 01ympia je vodilno športno društvo na Goriškem, saj je pravzaprav najstarejše in so iz njega izšli tisti, ki danes nosijo bremena raznih drugih goriških športnih organizacij. Občni zbor je pokazal vso življenjsko moč •.druženja in dal zagotovilo tudi za bodoče plodno delovanje. Ob polnoštevilni udeležbi članov in prijateljev je prisotne pozdravil dosedanji predsednik dr. Jože Vrtovec. Pozdrav sorodnih društev so prinesli še Tomšič za ŠZ Sovodnje, Plesničar za OK Val ter posredno ŠZ Soča. Pismeno se je oglasil pokrajinski odbornik za šport dr. Mirko Špacapan. Občni zbor sta pozdravila še Marjan Terpin za SSO in prof. Andrej Bratuž v imenu SSk. Slednji je poudaril, da bo v okviru sodelovanja med manjšinami v Italiji oz. v Evropi na Sardiniji neke vrste olimpiada manjšin, katere bi se lahko udeležili tudi športniki ŠZ 01yim-pia. Poročila o dosedanjem delu so nato podali Štefan Cotič za moško odbojko, Tatjana Košič za žensko in dr. Jože Vrtovec (deklice). Matjaž Terčič je poročal o ekipi, k: nastopa v 1. moški diviziji. O smučanju ŠZ 01ympie je govoril prof. Martin Kranner, ki je spomnil na res visoke dosežke v alpskih in nordijskih disciplinah s strani smučarjev tega društva. Med temi velja zabeležiti predvsem ime smučarke-tekačice Veronike Tominec, ki je bila razglašena za najboljšo v Italiji v kategoriji »gran fondo«. Ivan Terpin je poročal o gradnji telovadnice, ki je po prvem obdobju, ko je bila pokrita, prešla sedaj v drugo zaključno fazo. Dejal je, da bo treba še precej sredstev in .pozval vse, ki lahko kaj prispevajo, da to gradnjo podprejo. V predsedniškem poročilu je dr. Vrtovec nakazal nekatere probleme, ki so za društvo danes najbolj v ospredju. V prvi vrsti gre za kadrovsko vprašanje, ki ga združenje delno rešuje z nekaterimi svojimi mladimi trenerji in odborniki, polnimi zagnanosti m volje do dela. Poudaril je še, da je v današnjih razmerah nujno, da se 01ympia nasloni tudi na sponsorje, in dodal, da je treba, kot doslej, da se pri članih oblikujeta tudi narodni duh in zavednost. V debati, ki se je razvila, je bilo slišati več zanimivih posegov. Tako je bilo rečeno, da je važno, da se tudi starši tistih otrdk, ki trenirajo pri našem društvu, aktivneje vključijo v njega delovanje in mu s tem pomagajo. Glede navijanja pri tekmah so navzoči ugotovili, da je še neorganizirano in največkrat nima tistega pozitivnega učinka, ki bi ga sicer lahko imelo. Tudi bi bilo treba organizirati kako obliko družabnega srečanja med člani. Občni zbor se je po razpravi zaključil z volitvami novega odbora, ki ga sedaj sestavljajo: dr. Jože Vrtovec, Ivan Terpin, Dario Maraž, Igor Černič, Barbara Rustja, Marjan Vižintin, Marjan Markežič, Martin Kranner in Tatjana Košič. Ciril Terpin, dr. Karlo Brešan in Benedikt Košič sestavljajo nadzorni odbor, razsodišče pa Marjan Čemic, Milan Jarc in Klara Bortolini. Z GORIŠKEGA Postna predavanja v Gorici Kakor prejšnja leta bodo tudi letos v postu ob četrtkih postna predavanja v Katoliškem domu ob 20.30. Na programu so štiri predavanja. Prvo bo 20. februarja. Predaval bo dr. Janez Vodopivec, profesor na papeški univerzi Urbaniana v Rimu. Govoril bo: »Nauk o Cerkvi v dokumentih II. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora«. Naslednje predavanje 27. februarja bo imel dr. Lojze Škerl, škofov vikar v Trstu. Obrazložil bo vsebino novega konkordata med italijansko republiko in Apostolskim sedežem. Tretje predavanje bo kot prvo posvečeno II. vatikanskemu koncilu. Iz Ljubljane pride nadškof Alojzij Šuštar, da bo govoril o temi »Vest in odgovornost v iuči II. vatikanskega koncila«. Zaključno predavanje je namenjeno predvsem mladini. V četrtek 13. marca bo govoril dr. Emidij Susič pod naslovom »Življenjski stil mladih in vrednote«. Dvajset let po koncilu še vedno premalo poznamo njegove dokumente in njegov nauk. Zato smo zaprosili dva odlična profesorja, da bosta vsak s svojega strokovnega področja osvetlila nekatere nauke zadnjega koncila. Konkordat med Italijo in Vatikanom bo pa prinesel toliko novosti, da bo treba o tem še in še govoriti, ne samo sedaj o verouku na šolah, temveč tudi o mnogočem drugem. Prav je tudi, da bo eno predavanje namenjeno predvsem mladini. Večerni koncert v Avditoriju Po uspelih koncertih v Massi, Tarantu in Arezzu se je dvojica Hae Sun Kang in Veronique Foursin predstavila tudi gori-škemu občinstvu v soboto 25. januarja v sklopu Večernih koncertov. Program, katerega sta mladi umetnici izvajali, je bil zelo kakovosten, a tudi zahteven. Na sporedu so bili Bach (skladba v E-duru), Tartini (Vragov triller), Beethoven (sonata št. 2), Schubert (Sonatina), Szymanowsky (My-thes op. 30) in Vyeniawski (Polonnaise brillante). Vse skladbe so bila odigrane brezhibno, doživeto in hkrati živahno. Korejska violinistka Kang, ki je v Gorici znana iz prejšnjih recitalov, je samo potrdila milino m čistost svojih izvedb ter popolnost v intonaciji, pianistka Foursin pa jo je s svojim igranjem na klavirju prepričljivo podprla. - L. Q. RAZNO Nova papeževa poslanica Osrednja misel papeževe poslanice za letošnji svetovni dan sredstev družbenega obveščanja je »Družbeno obveščanje in krščansko oblikovanje javnega mnenja.« Ta dan bo vesoljna Cerkev praznovala v nedeljo 11. maja. Poslanica nosi datum 24. januarja. To je god Frančiška Šaleškega, zavetnika časnikarjev, ko je bilo tudi objavljeno njeno celotno besedilo. Dogovor med madžarsko Cerkvijo in državo o laikih Država in Cerkev na Madžarskem sta podpisali sporazum o službi laikov v pastoralni dejavnosti. Na Madžarskem namreč zalo primanjkuje duhovnikov. Zato so že sedaj številni ilaiki v pastoralni službi Cerkve. Sedanji dogovor to stanje uzakonja. Laiki bodo lahko nameščeni v dušnem pastirstvu in bodo v delovnem razmerju s Cerkvijo ter bodo za to dobivali plačo. Sporazum sita podpisala kardinal Laszilo Lekai za Cerkev, Jmre Miklos, tajnik vladne verske komisije, pa za dr- Semiaria i Wasiiiitin h Trnu Za jugoslovanski komunistični režim se je nekaj časa- upalo, da bo dopustil pro-stejšo izmenjavo misli, informacij in celo politično opozicijo. Danes si ara Zahodu o tem ne delajo več utvar, saj govorijo dejstva drugače. Domača opozicija je v zaporih ali pa so oporečniki zaradi strahu, pritiska, službe ostali sredi poti. Zgražajo se nad posamičnimi fazami revolucije, še posebej nad rezultatom 40 let absolutne oblasti. Vsi pa taktično poudarjajo pravilnost in utemeljenost komunističnega nastopa po 22. juniju 1941. Tako velja ostrejši kurz vsem političnim beguncem. Ista kritika, ki je doma tolerirana, je kar histerično napadena, če je izrečena zunaj. Od 30. okt. do 4. nov. lani jt Društvo za slovanski študij (AAASS) v Washingtonu pripravilo obširen seminar. Predavatelji, komentatorji, poročevalci pridejo iz celega sveta. Iz Jugoslavije naj bi prišlo pet oseb. Ko pa je tamkajšnji režim zvedel, da bo med predavatelji neki njegov nasprotnik, je sodelovanje odpovedal, kljub temu, da sta eden ali dva predavatelja iz Jugoslavije že prispela v ZDA. Za to priložnost je bilo napovedano tudi predavanje dr. A. Moritscha, našega zamejca z Dunaja z naslovom »Slovenci v Avstriji med obema vojnama«. Ta slovenski Korošec je povsem podoben disidentom iz matične Slovenije. V koledarju Celovške Mohorjeve družbe za leto 1986, str. 113 pravilno obsodi priporočilo Ljubljane, naj se slovenski Korošci odpovedo novembra 1945 lastni kandidaturi za deželni parlament in naj raje volijo avstrijsko ko- munistično partijo. Tako smo na mah zgubili več zavednih Slovencev kot nam jih je vzela asimilacija in avstrijski šovinizem v 40 letih! Ko Moritsch malo pozno pove to porazno resnico, pa vendar nadaljuje s poklonom Ljubljani, ko govori o vrnitvi »kolaboracij skih« čet in ogromnih zaslugah NOB. Povsem jasno je, da je slovenska narodnoobrambna politika bila pogojena partijskim interesom KPS vse od 22. junija 1941 naprej. Tu je začetek tudi našega koroškega poloma. Še slabše kot na seminarju v Washmg-tonu je bilo v Torontu na York univerzi 15. in 16. novembra lani. Simpozij se je glasil: »Jugoslavija po Titu, hrvaška razsežnost«. Mod predavatelji so bili prof. M. Meštrovič, sin pokojnega kiparja, časnikarka Nora Beloff, znana po svoji izredno tehtni knjigi o komunistični revoluciji v Jugoslaviji in njenih težkih posledicah, ter naš rojak dr. Ciril Zebot Zagrebški »Vijesnik« je 15. dec. 1985 z vso silo napadel prof. M. Meštroviča in še bolj dr. Zebota, potomca zaslužne narodno zavedne družine iz Maribora, katerega oče je aprila 1945 umrl v Dachauu. Zebotovo predavanje o zunanjih dolgovih sedanje Jugoslavije je bilo izredno temeljito, toda »Vijesnik« ni niti z besedo omenil predavanja, ampak se zatekel k običajnim psovkam -glede fašizma, narodne izdaje in povezave Zebota z Rožmanom, Stražo itd. Za jugoslovanski režim svečana Helsinška listina, ki obvezuje prosto izmenjavo informacij in tiska, očitno ne obstoji. Dr. Peter Urbanc Dušanu Hmeljaku vspomin Tik pred božičem je v Trstu umrl Dušan Hmeljak, zaveden Slovenec in prepnčan katoličan. Dolgujem mu veliko hvaležnost, kajti njegova je bila zamisel za mojo uspešnico »Pastirica Urška«, ki je izšla v 25.000 izvodih. Neštetokrat mi je pisal, telefoniral, naj se vendar odločim in napišem knjigo o prikazanju na Sv. gori. Končno me je prepričal. Tudi naš primorski pisatelj Alojz Rebula je to markantno osebnost upodobil v Lu-kežu Grinjancu v svoji knjigi »Zeleno izgnanstvo« in ga postavil v čas tržaškega škofa Piccolominija. «... Oprt na bergli je potem prehodil strmino do Pahorjevim, odsunil leseria vratca v znani vonj po rožmarinu in se počutil doma, kakor se v rodnih Barkov-Ijah ni. Tu je cepil, trebil, delal, molil. Samota je bila grenka, a mu je nihče ni mogel vzeti...« Dušan Hmeljak se je rodil v Lokavcu pri Ajdovščini leta 1906. Tu je po očetu prevzel domače žage, trgovino z lesom in veliko posestvo. Novi oblastniki so mu vzeli vse in ga pognali po svetu. Ni čuda, če se je »Lukež« jezil nad »Turki-hudiči«. »... Bilo je, ko da se je to zgodilo ne pred desetletji, ampak včeraj. Turška rana tam na češnji je ne samo krvavela, ampak lila v curkih.« »Samo to prosim vsak dan Boga,« je usekalo med vejami, »da bi doživel, da bi jih hudič ivzel.« »Da bi hudič vzel hudiča?« se je pod češnjo pošalil Enej Silvij. »Kako da ne, celsitudo,« se je neviden oglasil Tilen. »Hudiči se med seboj vendar sovražijo. Si predstavljaš, celsitudo, kaj bi šele bilo, če bi se imeli radi. To bi mi piskali...« (iz Rebulove knjige Zeleno izgnanstvo). Tudi Dušan Hmeljak je v Trstu živel kot v izgnanstvu. Iz vseh njegovih pogovorov je velo veliko hrepenenje po domovini, po domači zemlji v slikoviti Vipavski dolini, po sivem Čavnu in skalnatem Nanosu, po vinogradih v žarnem soncu in po dobrih vipavskih ljudeh. Domovino v malem si je ustvaril nad grljanskim porti-čem in zadnja leta preživel več tu kakor pa na domu v Trstu. Večkrat me je obiskal na upravi Katol. glasa, mi prinesel prve češnje ali pa steklenice črnine, se pogovoril od srca do srca pa zopet odštorkljal po stopnicah na svojo »Pahorjevino«. Dušan Hmeljak bo vedno živel med nami kot markantni »Lukež Grinjanec«. Zora P. ■ Severnoameriški državni tajnik Shultz je posredoval ministrskemu predsedniku Graxiju Reaganovo poslanico, v kateri severnoameriški predsednik poveličuje stališča, iki jih je italijanska vlada zavzela po teroristični akciji na rimskem letališču. »Ob vaši pomoči — nadaljuje Reagan —, som gotov, da bo Cedafi končno doumel, da mora Libija spremeniti svoj odnos do terorizma.« Istočasno pa je Reagan izrazil svoje obžalovanje, da članice Evropske gospodarske skupnosti na zasedanju 27. januarja niso Libije imensko omenile, ko so poostrile svoja stališča do mednarodnega terorizma. Tržaško romanje v Lurd Začelo se je vpisovanje za skupno tržaško romanje v Lurd, ki bo od ponedeljka 30. junija do sobote 5. julija letos. Stroški romanja znašajo 420.000 lir. Potovanje v udobnih avtobusih. Vpisujejo vsi dušni pastirji na Tržaškem. Čas za vpis je do velike noči, če ne bosta že prej zasedena dva avtobusa. Za morebitna pojasnila se obračajte na tel. št. 220332 (Kunčič) ali na tel. št. 414646 (Zorko). Drama »Lov na čarovnice« V Kulturnem domu v Trstu je v zadnjem tednu gostovalo Mestno gledališče ljubljansko. Predstavili so dramo Arthurja Millerja »Lov na čarovnice«. Naslov je realen, zgodovinski, vsebina drame presenetljiva, napeta, a izredno zapletena. Ameriški dramatik ni imel toliko namena pokazati svojim rojakom zgodovinski proces proti čarovnicam leta 1692 v Salernu v državi Massachusett. Kakor sam pravi in za njim vsi kritiki, prvi .namen te drame je bil razkrinkati povojne ameriške razmere v času znanega senatorja Mc-Carthyja. Tedanja vladna protikomunistična komisija je vsepovsod videla protiame-riško delovanje in ga načrtno neusmiljeno preganjala prav Kakor sodniki čarovnice v srednjem veku. Razumljivo je, da bi se malo Tržačanov in Ljubljančanov na vse to spomnilo, če ne bi razni kritiki v časopisih in gledaliških listih tega izrecno omenjali in razlagali. Navadni slovenski gledalec se ob tej Millerjevi drami prej spomni na Goli otok, na Dachauski proces, na povojne zapore brez procesov, na razne gulage in kar je še .takšnih krajev žalostnega spomina. Nedolžni ljudje so doživljali in še doživljajo v teh bolnišnicah za pranje možganov sumničenja, podtikanja in fizično ter duhovno trpljenje, da je vsaka človeška beseda nemočna in preslabotna. Pride tako daleč kakor v tej drami, da trpeči mož v zadnjem trenutku raztrga pisno izjavo, s katero bi lahko rešil svojo ženo »čarovnico« in sebe, a nikakor ne dovoli, da bi njegovo izjavo objavili na cerkvenih vratih. Rajši sam v smrt s čistim imenom kakor življenje brez časti! O »čarovnicah« moremo reči, da so bile vse do naših časov zelo različne in drugačne: najprej prestrašene in nerazsodne ženske, potem veliki znanstveniki in učenjaki, svobodoljubni kmetje in duhovniki ter redovniki različnih veroizpovedi. Vseh teh »čarovnikov in čarovnic« je prepolna zgodovina. Predaleč bi prišli, če bi začeli navajati samo splošno znana i-mena od Gradnika do Popieluszka, Filipa Terčelja, La-dota Piščanca in Vuka. Ves medvojni in povojni čas je prepoln procesov in obsodb proti nedolžnim ljudem. Ime njihovih krvnikov in sodnikov pa je — diktatorji! Plodoviti dramatik A. Miller je napisal svoj »Lov na čarovnice« leta 1953. Že tri leta pozneje je ta drama doživela krstno predstavo tudi v Ljubljani. Danes jo igrajo kar naprej po Sev. Ameriki in po številnih svetovnih odrih. Vprašljivo je, če jo igrajo tudi v Pragi, Sofiji, v Moskvi. Mestno gledališče ljubljansko zasluži vse priznanje od režiserja do zadnjega igralca. Nepozabni ostanejo presenetljivi prizori ameriških pastorjev in njihovih zagovorov v korist oz. škodo obtoženih rojakov-trpi-nov. Kadar slišimo z odra deset božjih zapovedi iz ust neuklonljivega ameriškega kmeta, kadar uboga žena za ceno svobode v imenu božjem brani svojega moža, takrat se spominjamo toliko naših rojakov, ki so šli pod vislice, pred stene in izkopane skupne jame zravnani, ponosni mučeniki! m. p. Bohinj 1985 Za mlade ljudi so počitnice nekaj nadvse pričakovanega. Ves dotedanji ritem dnevnega reda in zaposlitve se spremeni. Za delo med letom v raznih pedagoških strukturah se še dobijo vzgojitelji. Za prosti čas jih vedno primanjkuje. V večini primerov tako delo ni plačano. Na pobudo g. Toneta Bedenčiča kot vodje mladinsike pastorale s sedežem v Marijanišču mladina že več let preživlja božične počitnice vključno z novim letom. Kraj bivanja je Bohinj, tih in miren kotiček slovenske zemlje, poln naravnih lepot. V njej je mladina praznovala že 5. obletnico tega zbiranja. Kot vsa dotedanja leta je it-udi to pot preživelo počitnice preko 50 mladih. Dnevi so bili nabiti z dejavnostjo. Vstajanje ob 6.15, zajtrk, posprava, odhod z avtobusom na smučanje. Vračali smo se ob 17. uri. Dežurna skupina je pripravila večenjo, ostale skupine pa so imele razgovor na določeno versko-življenjsko temo. Po večerji sestanek vseh skupin, poročanje in zaključna misel voditelja. Še večerna molitev in nakaj prostega časa in ob 11. uri počitek. Posebno doživeto je bilo praznovanje novega leta. Začelo se je že ob 17. uri s slovesno Kristusovo daritvijo, ki vsakomur nudi izredno doživetje. Večerja je bila še posebno skrbno pripravljena, seveda jo je pripravila mladina sama. Tudi vsakovrstnih slaščic ni manjkalo, za kar gre zahvala dekletom. Prav tako je bilo v vseh teh letih še nekaj dejavnosti, ki so neopazno šle mimo nas. V velikonočnih počitnicah so bila podobna srečanja, a krajša. Po navadi za dva dni. Največkrat na Trsteniku ali pa v Bohinju. Tudi poletni čas je združeval za teden dni mladino po raznih krajih Slovenije. Prvi trije dnevi so bili posvečeni duhovni poglobitvi. Po trodnevni zbranosti je sledil dvodnevni izlet v kraljestvo Julijskih Alp. Nadejamo se, da bodo tudi v bodoče takšne možnosti, kjer se bo mladina lahko srečevala in v zdravem okolju celostno razvijala svojo osebnost. - Udeleženec ★ Sožalje Mešani pevski zbor Sv. Jernej z Opčin izteka družinama Milič in Kralj občuteno in iskreno sožalje ob nenadomestljivi in boleči izgubi predragega očeta in moža Mariota. Slovenska prosveta v Trstu, ul. Donizetti 3 bo imela v ponedeljek 10. februarja Prešernovo proslavo. Na programu bo nagrajevanje natečaja »Mali oder« in literarnega natečaja »Mladike«. Govoril bo Marko Tavčar, s pevskim programom pa bo nastopil zbor »Vesela pomlad« pod vodstvom Franca Pohajača. Začetek ob 20.30. Bralci pišejo Velika dilema »Slovenske skupnosti« Veliki mož in aktivist na političnem, socialnem, kulturnem in drugem področju dr. J. E. Krek je zapisal, da je politično delovanje v toliko veljavno, v kolikor koristi ljudstvu, na katerega se obrača. Vtis imam, da je danes Slovenska skupnost pred veliko dilemo: biti ali ne biti v upravnih enotah. V »Katoliškem glasu« sem bral izjavo pokrajinskega sveta SSk, da bo izstopila iz goričkega občinskega sveta, če se ne bodo rešili nekateri problemi. Strinjam se s trditvijo omenjenega vodstva, da so nekateri problemi zelo važni, vendar bi takoj dodal misel, ki mi jo veleva pretekli in sedanji čas: z izolacijo ne pridemo nikamor. Vse stvari se dajo rešiti samo, če je družba oziroma skupnost aktivna. Zamislimo si samo dejstvo, da bi kakšno športno ali kulturno društvo zaprlo vrata iz protesta proti komur koli in prenehalo z dejavnostjo. Teden dni bi bil kakšen ogorčen članek v časopisju, nato bi vrata ostala za vedno zaprta. Iz vsega tega se mi, zdi stališče goričkega vodstva SSk, tj. da se izstopi iz občinskega odbora, precej neodgovorno. Od povojnih let sem, kakor prej za časa »Edinosti« smo se vedno borili za to, da smo enakopravni in zraven pri važnih odločitvah. To so razumeli dr. Kralj, dr. Sfi-Ugoj, dr. Kacin, na Tržaškem pa dr. Agneletto, dr. Simčič in ostali. Biti izven politične igre pomeni biti izven vsega javnega življenja. Zato sem osebno hvaležen dr. Hareju in dr. Lokarju, da sta sprejela težko nalogo v tržaškem pokrajinskim oz. občinskem odboru. S tem sta dokazala svojo politično zrelost in se oddaljila o političnega diletantizma. Oba sta bila deležna nekaj političnih napadov, vendar je delo, ki sta ga opravila, zgovoren znak za vse. Če bodo predčasne volitve v Trstu, bodo člani Slovenske skupnosti šli v volivne kabine z visoko glavo. Od vseh povojnih let ni Slovenska skupnost nikomur hlapčevala in tudi ne bo. To naj bo zagotovilo vsem, ki s Slovensko skupnostjo iskreno mislijo in so ji zvesti volivci ter somišljeniki. Imeti zaupanje v svojega človeka, pomeni biti istočasno vreden zaupanja v svoje ljudi, v narod v zamejstvu ter na splošno v ves slovenski narod. Somišljenik SSk cev, Lovrenc Peršoija za moški zbor Štma-ver, KPD »Vipava« s Peči pa je poslalo Politična kriza rta goriški pokrajini V četrtek 30. januarja so na seji pokrajinskega odbora vsi odborniki podali ostavko in tako odiprli krizo. Slednjo so zahtevali predstavniki DC zaradi dogodkov v Gradežu, 'kjer je novi župan postal republikanec Zanetti s podporo komunistov, socialdemokratov in zelenih. DC je bila močno razjarjena zaradi početja PRI in PSDI, ki sta deželna partnerja v petstran-karski koaliciji, a v Gradežu sodelujeta s PCI. Zaradi nastalega položaja je najprej počilo v goriški pokrajini, kjer je republikanski odbornik za kulturo De Grassi bil istočasno izvoljen tudi v občinski odbor v Gradežu, in bil obenem tudi eden glavnih pobudnikov za novo politično pogodbo v gradeškem občinskem svetu. Po odstopu pokrajinskega odbora ije sedaj sicer možna tristrankarska koalicija DC-PSI-SSk, ki bi pa razpolagala samo z 12 glasovi (to je točna polovica svetovalcev) in bi zato le s težavo vodila politično življenje na pokrajini, saj bi vsak sklep mogel prodreti le ob vzdržanju ali odsotnosti katerega >d svetovalcev manjšine. Za Slovence je taka tristrankarska uprave vsekakor zanimiva, saj daje možnost dosedanjemu odborniku SSk, da poslane efektivni (in ne več suplent), poleg tega pa b: ob pametni politiki PSI (in o tem, žal, dvomim >) lahko ta stranka predlagala v pokrajinski odbor svojega slovenskega predstavnika arh. Ceja. Obstaja torej edinstvena priložnost, da bi novi pokrajinski odbor imel dva Slovenca, kar bi še kako vplivalo na bodoče odločitve gori-ške pokrajine glede Slovencev, a bi obenem pomenilo uveljavitev slovenske komponente v PSI, ki je bila do danes mnogokrat težko zapostavljena in zato razdvojena med strankarsko in narodno pripadnostjo. Občni zbor pevskega društva Rupa-Peč -Na sedežu omenjenega zbora v pevski sobi v Rupi je v ponedeljek 27. januarja potekel redni občni zbor, ki ga je odprl predsednik Ivo Kovic. Potem ko je pozdravil udeležence in goste, je podal pregled opravljenega dela. Tako je društvo preuredilo prosto'- pod cerkvijo, ki služi za razne prireditve na prostem, zlasti za Praznik frtalje. Z obžalovanjem je omeril izgubo dolgoletnega pevovodje Zdravka Klanjščka, ki se je zaradi preobremenjenosti z delom odpovedal vodenju zbora. V cerkvi so ga nadomestili mladi organisti, za mešana in moški zbor pa so našli novega pevovodja v osebi Dimitrija Rejca. Ob koncu svojih izvajanj se je Ivo Kovic zahvalil Zvezi slov. katol. prosvete za moralno in finančno pomoč kakor tudi sovodenjski občinski upravi in Kmečko delavski posojilnici iz Sovodenj za podeljene prispevke. Sledili so pozdravi gostov. Tako je župan Vid Primožič dejal, da je prav, da je v občini tudi ideološki pluralizem, ki najde izraz v raznih društvih, saj to spodbuja k večji dejavnosti članov. Kar se tiče občinske uprave pa skuša vsem tem društvom v enaki meri pomagati. Pozdrave so še izrekli Marilka Cotar za ZSKP, Franka Žgavec za zbor »L. Bratuž«, Božo Tabaj za PD Štandrež, Viktor Prašnik za moški zbor »M. Fdlej«, Bernard Florenin za KD »Skala« iz Gabrij, Branko Černič za sovodonjsko sekcijo krvodajal- pozdrave. Tajniško poročilo je podala Adrijana Malič. Od zadnjega občnega zbora 19. januarja 1983 so potekla tri leta. Omenila je nastope zbora, ki je sodeloval na raznih koncertih, Prazniku špargljev v Štandrežu, na občinskem prazniku v Sovodnjah, v Biljah, v Železnikih pri Škofji Loki, ob poimenovanju šole v Rupi, 19. maja 1984 pa je zbor ob osvoji 50-ietnici ustanovitve priredil tudi samostojen koncert. Tudi je zbor opravil registracijo svojih pesmi na radiu Trst A. Poleg tega je pripravil razna predavanja in mi/klavževanja ter večdnevne izlete v južno Nemčijo, Švico in Avstrijo. Skupaj s SZ »Soča« je izvedel lani občinski praznik v Rubijskem gradu. Pred kratkim je bil ustanovljen še dekliški zbor, ki ga vodita Nadja Kovic in Marjanka Čevdek. Blagajniško poročilo je podala Maksimilijana Kogoj. Po razrešnici so bile volitve novega odbora, ki ga sestavljajo Ivo in Nadja Kovic, Ivo in Lučka Tomšič, Maksimilijana Kogoj, Edi Pavletič, Lenard Košič, Julijan Malič, Valter Berlot in Elizabeta Maraž, po pravilih pa tudi pevovodja Dimitrij Rejc. Sledil je kratek razgovor o nadaljnji dejavnosti zbora, nakar so bili vsi udeleženci deležni prigrizka in dobre kapljice kot je že običaj za take priložnosti. - R. D. Peč Smrt vzorne žene in dobre matere. V torek 28. januarja smo na Peči množično pospremili k zadnjemu počitku priljubljeno Marijo Florenin, roj. Kovic. Pobrala jo je zahrbtna bolezen v 75. letu starosti. Pokojnica je bila ena tistih, danes redkih žena in mater, ki gledajo življenje stvarno, se nanj dobro pripravijo in ga dosledno živijo, dokler ne omahnejo. Z možem Pepijem, pečanskim delavcem in kmetom, sta vzgojila tri sinove. Danes imajo vsi trije svoje družine in delovno mesto, na katerem uživajo spoštovanje in priljubljenost. Pokojna Marija je svoje ivzgojno delo zasidrala v globoko vero v Boga in ljubezen do svojih in drugih, zlasti do svojega naroda. Veliko je tudi brala. Že vrsto lei je zvesto prebirala naše knjige in časopise, saj je bila naročena poleg drugega na »Katoliški glas« in mohorjevke. Rada je zahajala v cerkev, tudi med tednom, in pri Bogu črpala moči v hudih preizkušnjah m vsakdanjih skrbeh, ki jih ni bilo malo, zlasti ko je družina še rasla. Naj bi Marijin zemski mimohod v pe-čanski skupnosti veljal mladim za zgled zdravega in poštenega življenja v razdajanju samega sebe Bogu in bližnjemu. Možu Papiju in vsem njenim sorodnikom, posebno vnukom in vnukinjam, ki so bili na »noncKi zalo navezani, izražamo svoje toplo sožalje. Duhovniški jubileji v letu 1986 Biseromašnik bo Franc Premrl, upokojeni župnik v Oseku. Zlatomašnika Dosta Franc Koritnik, sedaj duhovni pomočnik v Sežani, ter Anton Bajt, ki biva v Ljubljani. Zlato mašo bo imel tudi p. Avguštin Cijan, doma iz So-\odenj ob Soči, kapucin, sedaj v Škofji Loki. Zlato mašo bo letos obhajal še g. Vinko Zaletel na Koroškem. Letošnji postni govori na Radiu Trst A Postni govori bodo vsak torek in vsak petek ob 15.45. Obravnavali bodo osebo Jezusa Kristusa, s katerim naj bi se kristjan srečaval, če hoče svojo vero osebno živeti. Govore so pripravili slovenski jezuiti. Vršili se bodo v naslednjem redu: 14. febr. - P. E. Bohm: Smo potrebni odrešenja? 18. febr. - P. J. Pucelj: Sin človekov. 21. febr. - P. J. Sraka: Sredi problemov sveta. 25. febr. - P. J. Kokalj: Solidaren z ubogimi. 28. febr. - P. J. Kokalj: Ubog z ubogimi. 4. marca - P. J. Sraka: V mejnih situacijah. 7. marca - P. J. Pucelj: Kdo čuti s človekom? 11. marca - P. F. Kramberger: Kdo me oblikuje? 14. marca - P. J. Kokalj: Luč narodov. 14. marca - P. J. Kokalj: Nad verami sveta. 21. marca - P. F. Zupančič: Pred skrivnostjo. 25. marca - P. E. Bohm: Rojen od žene. 28. marca - P. F. Zupančič: V duhu in resnici. OBVESTILA ACM Gorica vabi k mesečni maši za edinost, ki bo v Zavodu sv. Družine v ponedeljek 10. februarja ob 16. uri. V Marijinem domu, ul. Risorta 3 v Trstu bo v nedeljo 9. februarja ob 17. uri pustna prireditev. Na programu je Molierova veseloigra v dveh dejanjih »Zingrad« - »Priložnostni zdravnik«. Med odmori bogat sre-čolov. DAROVI Za Katoliški glas: Burjes, ZDA 15.000; Nose, ZDA 7.000; Metoda Žvanut 20.000; H. Cotič 10.000; Rožica Terčon, Nabrežina 66.900; Julka Brajnik v spomin Maksa Delt njaka 22.000; Marija Lagiša 7.000; Flilda M., Trst 12.000; Božidar Živec 15.000; Franc Sivec 7.000; msgr. S. Bavdaž, Rim 7.000; V. Tomšič, Trst 22.000; Ana C., Trst 22.000; Bazilija Stanta 12.000; N. N., Štandrež 22.000; N. N., Trst 100.000; za objavljanje darov župnija Ricmanje in kapela sv. Leopolda pri Domju 50.000; Danica Novak 15.000; dr. Dino Vrtovec, Gorica 50.000 lir. Za katoliški tisk: N. N. v spomin na prof. Zorana Tavčarja 100.000 lir. Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Andrej Cotič 22.000; N. N. 5.000; Rozina Colja 22.000 lir. Za Zavod sv. Družine: N. N., Peč 50.000. Za Našo pot: Metoda Žvanut 10.000 lir. N. N., Štandrež: v sklad Katoliškega glasa 22.000 in za popravilo ceste na Sv. goro 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Florenin darujejo za domačo cerkev na Peči druž. Pavletič (Peč 24) 100.000, druž. Tomšič (Peč 1/b) 50.000, druž. Florenin (Peč 12) 50.000 m Giadone Peric 20.000 lir. Za popravila na sovodenjski cerkvi: M. M., Sovodnje namesto cvetja na grob Marije Pahor 50.000; Sonja Tomšič 15.000 lir. Za Sedejev dom v števerjanu: Slovenska skupnost namesto cvetja na grob Remigija Koršiča in Vaneta Koršiča 100.000 lir. Od prvi obletnici tragične smrti Marije in Majde daruje Rozalka S. za katoliški tisk in za misijonarje na Madagaskarju po 50.000 lir. M. C.: za Sv. goro, za cerkev sv. Ivana v Gorici, za misijone po 20.000 in za Katoliški glas 22.000 tir. Za Marijanišče: T. Cerkvenik, Videm 200.000; druž. Starc (Dolina 87) 50.000; Frančiška Bogateč (Dolina 87) 50.000 lir. Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu za nujna dela in popravila: Mimi in Pina Kobal-Cobani 1.000.000; N. N. 100 000; Darko in Zinka ob obletnici smrti Antona Cerkvenika in Ivana Požarja 50.000; prijateljica Mirjana v spomin na Renato Cozzi 40.000 lir. V spomin očeta Dušana daruje Alenka Hmeljak por. Maver za Katoliški glas, za Slomškov dom v Bazovici in za cerkev na Repentabm po 30.000 lir. Za kapelo sv. Leopolda pri Domju: Roža Stefančič, Trst 90.000; Otilija Kragelj 25.000; Olga Valetič, Trst 20.000; M. B., Trst 100.000; Marija Petaros, Boršt 10.000; Anna Brusatto-Bernardis, Trst v spomin pok. Ronate Dekleva 100.000; Antonija Malič, Trst 10.000 lir. Za cerkev v iticmanjlh: Merv Komar-Keber, Ricmanje v spomin pok. moža Lina 20.000; Dorina Komar, Ricmanje 30.000; druž. Dobrila, Pulje 45.000; Marcela Vatovec, Ricmanje 20.000 lir. Vsem plemenitim podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! ¥Radio Trst A Spored od 9. do 15. februarja 1986 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Med vzporedniki in poldnevniki«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Ne-diški zvon. 14.40 J. Tavčar: »Ločitev«. Izvirna radijska igra. 15.40 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev. Ponedeljek: 8.10 Štirideset let slovenskih radijskih oddaj v Trstu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Tržaški oktet. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: »Ali nas poznaš?« 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf .orkester RTV Ljubljana. 18.00 Kmetijski tednik. Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim. 16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana. 18.00 E. Flisar: »Ukradena hiša«. Komedija. Sreda: 8.10 Gledališki glasovi. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Revija ZCPZ: Tržaški mešani /bor, ženski cerkv. zbor Boljunec in cerkv. zbor iz Skednja. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Čarobni globus. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Poezija slovenskega zahoda. Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Slovenska popevka. 14.10 Ne prezrimo! 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Altensteiger Vokalsextett iz Altenstei-ga v Nemčiji in Logaški oktet. 18.00 štirideset let slov. radijskih oddaj v Trstu. Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 PAZ »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Iz filmskega sveta. 15.45 Postni govor. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki. Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Komorni orkester RTV Ljubljana. 11.10 Ekumenski zbor iz Trsta. 14j10 Pogovori o kulturi sožitja. 15.00 Otroški kotiček: »Iz kota v kot«. 16.00 Popotovanje po Južni Ameriki. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 L Rode: »Ob 400-letnki rojstva Primoža Trubarja«. Dramska nadaljevanka. Za popravilo ceste na Sv. goro: N. N., Štandrež 50.000 lir. Pevke cerkvenega zbora s Kolonkovca in od Sv. Ane v Trstu za cesto na Sv. goro 100.000 in za Katoliški glas 15.000 lir. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 400 lir, k temu dodati 18 % davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo % d V‘V ■ ‘i ' ‘ * . Vaš Hotel ,Q R5C> IT Al/l A, 63 461154 PAL GO I 34170 GORIZIA- GORICA (ITALY) TELEF. (0481) 82166/ 7 / 8 - TELE Po dolgem, trnovem potu življenja, nas je dne 28. januarja 1986 zapustila v starosti 83 let na domu sina župnika v Ouinesu, prov. San Luis, v Argentini mati dveh duhovnikov gospa Rus Marija por. Ogrin Tam smo jo položili k zemskemu počitku, kjer skupaj s , pok. sinom Tonetom čaka vstajenja. Prosimo, molite zanjo. Janez Ogrin, sin; Roman Rus, brat in ostali sorodniki Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Anton Sandelj Pogreb bo v potek 7. febr. ob 11,15 iz bolniške kapele na pokopališče pri Sv. Ani. v Trstu. Namesto cvetja na grob darujte v dobrodelne namene. Žalujoči: žena Silva, hči Vesna z možem Igorjem, sin Vinko, vnuka Dunja in Sava, sestre, bratje in ostali sorodniki. Brest - Trst, 5. februarja 1986 Sožalju se pridružujeta Ljudmila in Boris Jagon z družinama. ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama in nona Rozalija Klavcič vd. Bregant Zahvaljujemo se župniku dr. A. Rustiu, cerkvenemu zboru in vsem, ki so pokojno spremili na zadnji poti, z nami sočustvovali in nam bili kakorkoli v tolažbo. Žalujoče hčere z družinami Podgora, 28. januarja 1986 Ustanovljena leta 1910 ovos* Igrače iz vsega svela GORICA - Travnik, 25 - Tel. 84407